4.1.3 Donosi kostanjevega lesa
Lesna zaloga kostanja na vzorčnih ploskvah se je gibala med 34 in 336 m3/ha. Povprečna lesna zaloga je znašala 139 m3/ha, standardni odklon pa 93 m3/ha. Na vzorčnih ploskvah smo ugotovili, da je bila ugotovljena sortimentna struktura analiziranih kostanjevih dreves dokaj slaba, veliko večino kostanjevega lesa smo namreč uvrstili v prostorninski les (preglednica 5). Kljub temu da smo izbirali drevesa z najboljšimi vitalnimi lastnostmi, nismo pri nobenem drevesu zaznali gozdno lesni sortiment, ki bi ga lahko kvalificirali kot A kvaliteto, tudi sortimenti B kvalitete so predstavljali le 1 % lesne zaloge kostanja.
Preglednica 5: Lesna zaloga po kategorijah Kvalitetni razred gozdno
lesnih sortimentov
Volumen (m3/ha)
Delež (%)
A 0 0
B 1,6 1
C 37,8 27
D 0 0
Prostorninski les 100 72
Skupaj 139,4 100
Vrednost letnih donosov lesa smo ocenili tudi preko ocene volumenskega prirastka kostanja s pomočjo vnaprej predvidenega relativnega prirastka, izraženega v procentu lesne zaloge (preglednica 6).
Preglednica 6: Volumenski prirastek kostanja glede na izbrani relativni volumenski prirastek z izračunano sortimentacijo prirastka glede na povprečno sortimentacijo ocenjenih dreves
Relativni
4.2 VREDNOST DONOSA PLODOV, LESA IN MEDU
Ob upoštevanju povprečne cene 3,5 €/kg kostanjevih plodov, bi bil za hektarski donos plodov 487,5 kg/ha prihodek lastnika lahko 1.706 €/ha/leto. Če bi prodali kostanj po najnižji tržni ceni, ki znaša 2 €, bi bil prihodek 975 €/ha/leto. V primeru, da bi nam ga uspelo prodati za najvišjo ceno 5 €, pa bi zaslužili 2.437 € /ha/leto.
Na podlagi ocenjene soritmentacije in ocenjene lesne zaloge kostanja na ploskvah smo ocenili vrednost lesa na ploskvah oziroma v raziskovalnem objektu. V primeru končnega poseka vse lesne mase kostanja bi v povprečju za les iztržili 6.087 €/ha ± 4.062 €/ha (preglednica 7).
Preglednica 7: Vrednost lesa v primeru končnega poseka celotne lesne zaloge kostanja na raziskovalnih ploskvah in vrednost lesa posameznih kakovostnih razredov gozdno lesnih sortimentov z deleži v skupni vrednosti
Povprečje (€/ha) Min-max (€/ha) %
Vrednost volumenskega prirastka kostanjevih dreves v raziskovanih sestojih smo ob upoštevanju različnih relativnih volumenskih prirastkov (od 1 do 4 %) ocenili na 37,2–
148,7 €/ha/leto (preglednica 8).
Preglednica 8: Vrednost letnega volumenskega prirastka ob upoštevanju različnih relativnih volumenskih prirastkov in povprečne lesne zaloge kostanja na ploskvah
Vrednost letnega volumenskega prirastka (€/ha/leto)
Relativni volumenski
prirastek (%)
B C prostorninski
les Skupaj
1 0,70 13,41 23,07 37,2
2 1,39 26,81 46,14 74,3
3 2,09 40,22 69,21 111,5
4 2,79 53,62 92,28 148,7
Vrednost kostanjevega medu bi ob upoštevanju podatka donosa tega medu v Nemčiji (Crane in sod., 1984) in ob upoštevanju različnih cen medu znašala med 300 in 540
€/ha/leto.
V preglednici 9 je prikazana primerjalna analiza donosov plodov, lesa in kostanjevega medu. Očitno je, da je potencialni letni prihodek od kostanjevih plodov precej večji od potencialnih prihodkov ostalih dobrin kostanja.
Preglednica 9: Vrednost donosov kostanjevih plodov, kostanjevega lesa (po dveh metodah) in kostanjevega medu v raziskovalnem objektu Semič v letu 2019 (€/ha/leto); pri vrednosti lesa je potrebno upoštevati, da gre to za enkraten prihodek (€/ha) in da v obdobju naslednje proizvodne dobe ne moremo več pričakovati večjih prihodkov, le vmesne donose iz morebitnih redčenj
Vrsta donosov (€/ha/leto) Povprečje Minimum Maksimum
kostanjevi plodovi 1.706 975 2.437
kostanjev les (končni posek) 6.086 2.024 10.148
letni volumenski prirastek lesa 93 37 148
kostanjev med 390 300 540
5 RAZPRAVA
V naši raziskavi smo ugotovili, da je bil donos plodov 488 kg/ha, s čimer smo ovrgli hipotezo H1, da je donos kostanjevih plodov preko 1 t/ha. Eden od vzrokov so nihanja v obrodu kostanja, ki je obilen le približno vsake 3 leta, v vmesnem obdobju pa je nižji (Solar, 2012). Prav tako pride do večjih količin pri kostanjih, ki rastejo na gozdnem robu, saj imajo večji asimilacijski potencial in zato praviloma obilneje semenijo. Letna produkcija plodov kostanjev na gozdnem robu lahko namreč znaša tudi 1.337 kg/ha/leto (Grecs, 2002). Hektarski donos kostanjevih plodov na testnem objektu v Brežicah v letu 2011, ko je bilo obilno semensko leto, je bil prav tako precej višji od ugotovljenega donosa v našem objektu v 2019, saj je znašal 1.066 ± 314 kg/ha (Kušar in sod., 2015).
Predvidevamo torej, da je bilo semenenje kostanja v našem raziskovalnem objektu v letu 2019 nekoliko podpovprečno do povprečno in da leto 2019 ni bilo leto obilnega semenenja kostanja (t.i. semensko leto).
O stanju semenenja smo povprašali tudi 2 vaščana iz Rožanca (Grahek, 2020; Kočevar, 2020, oba osebni vir), ki živita v bližini vzorčnih ploskev. Povedala sta nam, da je bil obrod kostanja v 2019 slab in da sta na tem območju v preteklosti nabirala večje količine plodov kot v letu raziskave. Vzrok za to bi bilo lahko mrzlo obdobje med cvetenjem kostanja, kar je zabeležil lokalni čebelar, ki se ukvarja tudi s pridobivanjem kostanjevega medu (Movern, 2020, osebni vir).
Hipotezo H2, da je donos plodov kostanja večji ob nižjih sestojnih gostotah, večji debelini dreves in večji velikosti ter manjši utesnjenosti krošenj smo delno potrdili, delno pa ovrgli.
Sestojna gostota, merjena s sestojno temeljnico, ni značilno vplivala na donose plodov, a smo vseeno zaznali večje donose ob nižjih sestojnih gostotah. Po vsej verjetnosti je to posledica večje osvetljenosti asimilacijskega aparata v krošnji tistih dreves, ki so bolj sproščena in v strehi sestoja, v primerjavi s tistimi, ki so umeščena v bolj strnjen sestoj in nižje plasti. To ugotovitev bi lahko razlagali z vplivom socialnega položaja drevesa, vpliv katerega je bil statistično značilen. Vladajoča drevesa so imela namreč značilno večje donose plodov. Vplivala bi lahko tudi velikosti krošnje, a nismo ugotovili statistično značilnega vpliva. Zaznali smo sicer, da večja kot je bila krošnja kostanja, več plodov je drevo proizvedlo in obratno. Prav tako nismo potrdili, da utesnjenost krošnje vpliva na količino plodov.
Čeprav smo prikazali, da imajo drevesa s prsnimi premeri 31–45 cm v povprečju večje donose plodov kot tanjša in debelejša drevesa, pa s korelacijsko analizo nismo ugotovili statistično značilne povezave med tema spremenljivkama. To pomeni, da prsni premer drevesa ključno ne vpliva na donose plodov, pomembnejši so drugi dejavniki. Vseeno sliki 10 in 11 nakazujeta, da so drevesa s prsnimi premer 31–45 cm drevesa v optimalni fazi, predvsem optimalni fazi z vidika fruktifikacije. Sklepamo, da so drevesa manjših prsnih premerov še delno v mladostni predreproduktivni fazi ali šele na začetku reproduktivne faze, drevesa s prsnimi premeri 45 cm in več pa lahko že v zgodnjem senescentnem obdobju in je zato stopnja fruktifikacije že nekoliko zmanjšana.
Potrdili smo tudi hipotezo H3, da vrednost letnih donosov plodov in medu kot dveh glavnih nelesnih gozdnih proizvodov v gozdovih s pravim kostanjem presega vrednost
donosov lesa. Ocenjeni donosi plodov in medu z velikim naskokom presegajo ocenjene donose lesa, predvsem če opazujemo letne donose lesa preko volumenskega prirastka kostanja. Razmerji sta kar 1 : 18 oziroma 1 : 4.
Zaključimo lahko, da kljub temu, da smo raziskavo naredili v letu, ko je bil obrod kostanja po mnenju lokalnih nabiralcev podpovprečen ali celo slab, da bi bil ocenjeni prihodek od prodaje plodov tudi v najslabšem primeru (najnižji ugotovljeni donos plodov) skoraj 7 krat višji kot prihodek letnega lesnega prirastka (ob upoštevanju najvišjega izračunanega volumenskega prirastka lesa).
6 POVZETEK
Evropski pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) spada med lupinarje in ima užitne s hranili bogate plodove, kar ljudje pogosto izkoriščamo z njihovim nabiranjem za prehrano. S tem ima kostanj tudi pomembno vlogo pri poudarjenosti rekreacijske funkcije gozdov. Ker je malo znanega o donosih kostanjevih plodov v Sloveniji, nas je zanimalo, kolikšen je donos plodov kot postranskih gozdnih proizvodov v gozdovih s kostanjem v Beli krajini. V raziskavi smo zasledovali naslednje cilje: 1) ovrednotiti donose pravega kostanja na raziskovalnem objektu nad Semičem, 2) izračunati donose plodov in lesa pravega kostanja in 3) primerjati vrednosti donosov plodov, lesa in kostanjevega medu.
Raziskovalni objekt je umeščen v gozdnogospodarski enoti Črnomelj nad naseljem Semič.
Raziskovalni objekt se nahaja v sestojih s prevladujočim kostanjem s primesjo drugih drevesnih vrst. Delež kostanja v lesni zalogi je bil med 35 in 54 %. Podatke o donosih plodov smo pridobili na 20 vzorčnih ploskvah velikosti 8 m2, locirane na sistematični mreži z medsebojno razdaljo 100 m. Vsem kostanjevim drevesom na vzorčnih ploskvah smo izmerili ali ocenili prsni premer, višino, socialni položaj, velikost krošnje, utesnjenost krošnje in poškodovanost drevesa. Ocenili smo tudi drevesno sestavo in sortimentacijo dreves. Plodovi so bili šteti in selekcionirani glede na težo in črvivost. Za primerjavo donosnosti smo poleg donosa plodov izračunali tudi donose lesa in medu.
Ugotovili smo, da je bilo povprečno na vzorčni ploskvi 390 g zdravih plodov, kar na hektarski ravni pomeni 487,5 kg/ha. Najnižji donos na ploskvi je bil 254 g (318 kg/ha), najvišji pa 649 g (811 kg/ha). Razmerje zastopanosti po kvaliteti plodov na vzorčnih ploskvah je bilo v prid velikih plodov, saj jih je bilo 50 %, 40 % je bilo majhnih plodov in 10 % črvivih. Na donose plodov v največji meri vplivajo socialni položaj drevesa in velikost ter utesnjenost krošnje, nakazuje se tudi, da prsni premer drevesa nima znatnega vpliva. Lesna zaloga kostanja na vzorčnih ploskvah se je gibala med 34 in 336 m3/ha povprečna lesna zaloga je znašala 139 m3/ha. Sortimentna struktura kostanjevih dreves je bila slaba, saj smo večino lesa uvrstili v prostorninski les.
Hektarski vrednostni donos plodov se po zbranih podatkih giblje med 975 in 1.706
€/ha/leto. Donos končnega poseka bi predstavljal 6.087 €/ha ± 4.062 €/ha, a je potrebno vedeti, da v obdobju naslednje proizvodne dobe vrednostnih donosov praktično ne bi bilo.
Donos volumenskega prirastka lesa je bil ob 1–4 % relativnem volumenskem prirastku lesne zaloge kostanja ocenjen na 37,2–148,7 €/ha/leto. Vrednost ocenjenega donosa kostanjevega medu je znašala med 300 in 540 €/ha/leto. Zaključili smo, da bi bil donos s strani plodov tudi v najslabšem primeru skoraj 7-krat višji kot prihodek letnega volumenskega prirastka lesa kostanja.
7 VIRI
Anko B. 1995. Funkcije in vloge gozda. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 181 str.
Bahor B. 2018. Razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanje z robinio (Robinia pseudoacacia L.) v Beli krajini: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.:
VIII, 32 str.
Bolha, 2020. Mali oglasi: kostanj.
https://www.bolha.com/?ctl=search_ads&keywords=kostanj (8. 10. 2020) Bradač B. 2018. Mariborska tržnica: Koliko stane kostanj. Tržnica Maribor.
https://www.vecer.com/maribor/mariborska-trznica-koliko-stane-kostanj-6591183 (15. 1. 2020)
Brus R. 2012. Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana, samozal.: 406 str.
SiDG, 2020. Cenik za direktno prodajo (v veljavi od 01.09.2020 do 30.09.2020).
https://sidg.si/index.php/javna-narocila-objave/prodaja-lesa-in-logistika/cenik-za-direktno-prodajo/arhiv-cenikov-za-direktno-prodajo (8. 9. 2020)
Crane E., Walker P., Day R. 1984. Directory of important world honey sources. London, International Bee Research Association. Cambridge University: 384 str.
Diaci J., 2001. Areali drevesnih vrst s komentarjem. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 49 str.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Črnomelj (2020 – 2029). 2020. Novo mesto, Zavod za gozdove Slovenije: 343 str.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Novo mesto (2011 – 2020).
2020. Novo mesto, Zavod za gozdove Slovenije: 34–38
Grahek F. 2020. Intervju z nabiralcem kostanja. Rožanec (osebni vir, oktober 2020) Grecs Z. 2002. Razširjenost, rastne značilnosti in gojitvene lastnosti pravega kostanja v
Sloveniji: specialistično delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.: 144 str.
Hlišč T. 1972. Naši pogledi in rezultati pridelovanja lešnikov, orehov in kostanjev v Sloveniji. V: I. simpozij o lupinastem sadju. Ljubljana, Katedra za sadjarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.: 48 str.
Janovsky A. 2013. Primerjava cen: kostanj. Slovenske novice, 15. okt. 2013 https://old.slovenskenovice.si/lifestyle/vrt-dom/primerjava-cen-kostanj (13. 10. 2020)
Kočevar M. 2020. Intervju z nabiralcem kostanja. Rožanec (osebni vir, oktober 2020) Kostanjev med. 2020. Belokranjski hram.
https://www.belokranjski-hram.si/kostanjev-med (13. 8. 2020)
Kušar G., Simončič T., Matijašič D. 2015 Možnosti zagotavljanja ekosistemskih storitev iz kostanjevih gozdov. Gozdarski vestnik, 73: 127–144
Magdič T. 2020. Čebelarska zveza Slovenije: Priporočene maloprodajne cene čebeljih pridelkov 2020. https://www.czs.si/objave_podrobno/11107 (8. 10. 2020)
Martin M. A., Moral A., Martin L. M., Alvarez J. B., 2006. The Genetic Resources, of European Sweet Chestnut (Castanea sativa Miller) in Andalusia, Spain. Genetic Resources and Crop evolution, 54: 379–387.
https://link.springer.com/article/10.1007/s10722-005-5969-z (10. okt. 2020) Mestna tržnica Celje. 2019. Cene. http://www.trznicacelje.si/sl/cene-14 (8. 10. 2020)
Milinkovič D. 2020. Intervju s čebelarjem. Črnomelj (osebni vir, oktober 2020) Movern F. 2020. Intervju s čebelarjem. Praprot (osebni vir, oktober 2020)
Ogris N., Piltaver A., Jurc D. 2014. Ocena potencialnega obroda samoniklih tržnih vrst gob v slovenskih gozdovih. Acta Silvae et Ligni, 103: 67–84.
Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije. 2017. Ur. l. RS, št. 30/2017, 195/2020
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13131 (2. 10. 2020) Rožič M. 2020. Intervju s čebelarjem. Rožanec (osebni vir, oktober 2020)
Slovenski med. 2021. Cene medu. http://www.slovenskimed.si/Si/iskanje.php (2.2.2021) Sobotainfo. 2018. To so cene kostanja pri prodajalcih v mestu in globe za nabiralce.
https://sobotainfo.com/novica/lokalno/so-cene-kostanja-pri-prodajalcih-v-mestu-globe-za-nabiralce/447962 (8. 10. 2020)
Solar A. 2012. Pridelava lupinastega sadja v Sloveniji: stanje in perspektive. V: Zbornik referatov 3. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo. Krško: 379-390
http://www.ssdl.si/assets/files/2016_strokovni_clanki/LUPINARJI_V_SLOVENIJI -stanje_in_perspektive-Solar.pdf (9. 9. 2020)
Solar A. 2019. Lupinarji oreh, leska, kostanj, mandelj. Ljubljana, Kmečki glas: 256 str.
Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G.
2005. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 286 str.
Winkler I. 1992. Družbeni in ekonomski vidiki mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 40: 99–122
Wraber M. 1955. Domači kostanj v Sloveniji. Murska Sobota, Nova proizvodnja: 244 str.
Zavod za gozdove Slovenije. 2020a. Pregledovalnik.
https://prostor.zgs.gov.si/pregledovalnik/ (5. 2. 2020)
Zavod za gozdove Slovenije. 2020b. Podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije.
Ljubljana.
Zavod za gozdove Slovenije. 2019. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih, Slovenija: 42 str.
http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2019_Poroci lo_o_gozdovih.pdf (10. okt. 2020)
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Matiji Klopčiču za usmeritve, potrpežljivost in spodbudo.
Dr. Kristjanu Jarniju se zahvaljujem za recenzijo naloge.
Za pomoč pri zbiranju podatkov na terenu se zahvaljujem Janu Štefaniču.
Zahvaljujem se tudi svoji družini za vso podporo v času študija.