UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN
OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Janko KOČEVAR
OCENA DONOSOV PLODOV EVROPSKEGA PRAVEGA KOSTANJA (Castanea sativa Mill.) V BELI KRAJINI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Janko KOČEVAR
OCENA DONOSOV PLODOV EVROPSKEGA PRAVEGA KOSTANJA (Castanea sativa Mill.) V BELI KRAJINI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
ESTIMATION OF SWEET CHESTNUT (Castanea sativa Mill.) FRUIT CROP YIELD IN BELA KRAJINA
B. Sc. THESIS
Professional Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študija Gozdarstva 1. stopnje na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je dne 13. 5. 2020 sprejela temo diplomskega dela. Za mentorja je bil imenovan doc. dr. Matija Klopčič in za recenzenta doc. dr. Kristjan Jarni.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Član:
Član:
Datum zagovora:
Janko KOČEVAR
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Dv1
DK GDK 611:176.1Castanea sativa Mill.(497.4Bela krajina)(043.2)=163.6 KG kostanj, donos, Bela krajina, primerjava
AV KOČEVAR, Janko
SA KLOPČIČ, Matija (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
LI 2021
IN
OCENA DONOSOV PLODOV EVROPSKEGA PRAVEGA KOSTANJA (Castanea sativa Mill.) V BELI KRAJINI
TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja) OP VII, 28 str., 9 pregl., 12 sl., 35 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI
Diplomsko delo obravnava donose plodov, lesa in medu evropskega pravega kostanja (Castanea sativa Mill.) v Beli krajini. Raziskovalni objekt se nahaja v gozdnogospodarski enoti Črnomelj. Podatki o donosih plodov kostanja so bili pridobljeni na dvajsetih vzorčnih ploskvah, ki so bile locirane na mreži 100 × 100 m. Ocenjene in izmerjene so bile tudi nekatere sestojne značilnosti in lastnosti dreves, pod katerimi smo inventarizirali plodove.
S pomočjo teh podatkov so bile narejene primerjave glede vplivov posameznih parametrov na donos plodov. Pridobljeni ali izračunani so bili tudi podatki o donosih kostanjevega medu in lesa. Na vzorčnih ploskvah je bilo v povprečju 390 g zdravih kostanjevih plodov, kar predstavlja donos 487,5 kg/ha. Najnižji donos je znašal 254 g (318 kg/ha), najvišji pa 649 g (811 kg/ha). Vrednost donosa plodov se je glede na zbrane podatke in tržno ceno gibala med 975 in 1706 €/ha/leto. Donos končnega poseka bi predstavljal 6087 €/ha ± 4062 €/ha. Donos volumenskega prirastka lesa je bil ob 1-4 % relativnem volumenskem prirastku lesne zaloge kostanja ocenjen na 37,2-148,7 €/ha/leto. Vrednost ocenjenega donosa medu je znašala 300-540 €/ha/leto. Zaključeno je bilo, da bi donos s strani plodov tudi v najslabšem primeru skoraj 7 krat presegel prihodek s strani letnega volumenskega prirastka lesa kostanja.
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Dv1
DC FDC 611:176.1Castanea sativa Mill.(497.4Bela krajina)(043.2)=163.6 CX chestnut, yield, Bela krajina, comparison
AU KOČEVAR Janko
AA KLOPČIČ, Matija (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources
PY 2021
TI ESTIMATION OF SWEET CHESTNUT (Castanea sativa Mill.) FRUIT CROP YIELD IN BELA KRAJINA
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VII, 28 p., 9 tab., 12 fig., 35 ref.
LA sl
AL sl/en
AB
The thesis deals with the yields of fruits, wood and honey of the sweet chestnut (Castanea sativa Mill.) in Bela krajina. The study area is located in the forest management unit Črnomelj. Data on chestnut fruit yields were obtained on twenty sample plots located on a 100 × 100 m grid. Some stand characteristics and properties of trees, under which fruits were inventoried, were assessed and measured. These data enabled analyses of their influence on fruit yield. Data on chestnut honey and timber yields were also obtained or calculated. On the sample plots, an average of 390 g of healthy chestnuts was obtained, which represents a yield of 487.5 kg/ha. The lowest yield was 254 g (318 kg/ha) and the highest 649 g (811 kg/ha). According to these results and the market price, the value of fruit yield ranged between 975 and 1,706 €/ha/year. The value of the final felling timber yield would represent 6,087 €/ha ± 4,062 €/ha. The value of the wood volume increment was estimated at 37.2-148.7 €/ha/year at 1-4 % relative volume increment of chestnut growing stock. The value of the estimated yield of sweet chestnut honey was 300-540
€/ha/year. It was concluded that even in the worst case scenario the value of the sweet chestnut fruit yield would be almost 7 times higher than the income from the annual wood volume increment.
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VI KAZALO SLIK ... VII
1 UVOD ... 1
2 PREGLED LITERATURE ... 4
2.1 OPIS VRSTE ... 4
2.1.1 Opis vrste ... 4
2.1.2 Bolezni in škodljivci ... 5
2.1.3 Lesna produkcija in raba lesa ... 5
2.1.4 Kostanj kot vir plodov ... 5
2.1.5 Evropski pravi kostanj v Sloveniji... 6
2.1.6 Medenje kostanja ... 6
3 METODE ... 7
3.1 OPIS RAZISKOVALNEGA OBJEKTA ... 7
3.1.1 Izbrani sestoji s kostanjem in postavitev mreže raziskovalnih ploskev ... 8
3.2 PRIDOBIVANJE IN ANALIZA PODATKOV... 11
3.2.1 Opis protokola terenskih meritev ... 11
3.2.2 Obdelava podatkov ... 12
3.2.3 Pridobivanje podatkov za izračun vrednosti plodov, lesa in medu ... 12
4 REZULTATI ... 14
4.1 DONOSI PLODOV ... 14
4.1.1 Povprečni donos na sestojni ravni ... 14
4.1.2 Vplivni dejavniki donosa plodov na drevesni ravni ... 16
4.1.3 Donosi kostanjevega lesa ... 19
4.2 Vrednost donosa plodov, lesa in medu ... 20
5 Razprava ... 22
6 Povzetek ... 24
7 VIRI ... 25
Zahvala ... 28
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Lesna zaloga po GGE ... 8 Preglednica 2: Nekateri sestojni parametri analiziranih gozdnih sestojev v izbranih
odsekih. ... 10 Preglednica 3: Število in masa nabranih plodov kostanja po raziskovalnih ploskvah (povp.
- povprečna vrednost, st. odk. - standardni odklon) ... 14 Preglednica 4: Donos plodov glede na drevesne parametre kostanjevih dreves po
raziskovalnih ploskvah ... 16 Preglednica 5: Lesna zaloga po kategorijah ... 19 Preglednica 6: Volumenski prirastek kostanja glede na izbrani relativni volumenski
prirastek z izračunano sortimentacijo prirastka glede na povprečno sortimentacijo
ocenjenih dreves ... 20 Preglednica 7: Vrednost lesa v primeru končnega poseka celotne lesne zaloge kostanja na raziskovalnih ploskvah in vrednost lesa posameznih kakovostnih razredov gozdno lesnih sortimentov z deleži v skupni vrednosti ... 20 Preglednica 8: Vrednost letnega volumenskega prirastka ob upoštevanju različnih
relativnih volumenskih prirastkov in povprečne lesne zaloge kostanja na ploskvah ... 21 Preglednica 9: Vrednost donosov kostanjevih plodov, kostanjevega lesa (po dveh metodah) in kostanjevega medu v raziskovalnem objektu Semič (€/ha/leto); pri vrednosti lesa je potrebno upoštevati, da gre to za enkraten prihodek (€/ha) in da v obdobju naslednje proizvodne dobe ne moremo več pričakovati večjih prihodkov, le vmesne donose iz
morebitnih redčenj ... 21
KAZALO SLIK
Slika 1: Lega GGE Črnomelj z označeno lokacijo raziskovalnega objekta (rdeča točka) (vir
slike: Zavod za gozdove Slovenije, 2020) ... 7
Slika 2: Prvotni raziskovalni objekt v GGE Črnomelj (obarvani sestoji) s sistematično mrežo raziskovalnih ploskev, ki smo jo zaradi časovne omejitve pri izvedbi terenskega dela zožali na 20 ploskev označenih z zelenim okvirjem (vir podlag za izdelavo karte: Zavod za gozdove Slovenije, 2020). ... 9
Slika 3: Vzorčna ploskev ... 10
Slika 4: Skica postavitve vzorčne ploskve za analizo obroda oziroma plodov kostanja ... 11
Slika 5: Povezanost mase nabranih kostanjevih plodov z deležem kostanja v lesni zalogi sestoja na ploskvi ... 15
Slika 6: Povezanost števila nabranih kostanjevih plodov z deležem kostanja v lesni zalogi sestoja na ploskvi ... 15
Slika 7: Povezanost mase nabranih kostanjevih plodov in sestojne temeljnice na raziskovalnih ploskvah ... 16
Slika 8: Povezanost mase nabranih kostanjevih plodov s prsnim premerom drevesa... 17
Slika 9: Povezava mase nabranih kostanjevih plodov z višino drevesa ... 17
Slika 10: Masa plodov posameznih dreves glede na njihov prsni premer... 18
Slika 11: Masa velikih plodov posameznih dreves glede na njihov prsni premer ... 18
Slika 12: Vpliv nekaterih drevesnih parametrov na število plodov kostanja ... 19
1 UVOD
Evropski pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) izvira iz predelov Sredozemlja, med Kaspijskim jezerom in Portugalsko. Tekom svojega širjenja v zgodovini je dosegel vse mediteranske dežele, od ozemlja nekdanje Jugoslavije, do Skandinavije (Diaci, 2001). V Sloveniji je kostanj najbolj zastopan na treh območjih (Štampar in sod., 2005). Prvo območje zajema Koprski del, Goriška brda, dolino reke Soče ter Vipavsko dolino. Ti kraji slovijo po maronih. Drugo območje je na vzhodu Slovenije od Goričkega do Bele krajine, kjer rastejo kostanji raznolikih plodov, od najmanjših do največjih. Tretje območje velikih rastišč kostanja je v osrednji Sloveniji v Ljubljanski kotlini z zaledjem.
Odraslo drevo lahko doseže 35 m višine in 3 m premera, če raste na prostem je drevo vejnato skoraj do tal in večdebelno. Kostanj je listopoadno drevo, ki ima v mladosti gladko skorjo, pozneje pa se v njej formirajo vzdolžne razpoke. Ima gole mlade poganjke posute z lenticelami. Ima jajčaste brste rdečkaste barve. Listi so enostavni in premenjalno razporejeni (Brus, 2012).
Kostanj spada med lupinarje ali lupinasto sadje. Bistvena razlika od drugih sadnih vrst je olesenela luščina, ki obdaja užitni del ploda in ga varuje pred zunanjimi dejavniki ter podaljšuje njegovo obstojnost. Luščina je sestavljena iz celuloze in lignina. Celuloza naredi luščino žilavo in preprečuje raztezanje, lignin pa zagotavlja trdnost in preprečuje, da bi se luščina zlomila pod pritiskom. Ko so plodovi na vejah, jih obdaja zelena bodeča ježica (Solar, 2019).
Kostanj ima v Sloveniji kljub svoji ekološki občutljivosti ugodne rastne pogoje na razmeroma velikem deležu gozdnih površin, ki pa so za njegovo gojenje premalo izkoriščene. Veliko gozdnih površin je kostanju »odvzela« smreka, ki so jo uvajali in pospeševali v nižinskih predelih in je na kostanjevih rastiščih našla ugodno podlago za svojo rast (Wraber, 1955).
Cilji gospodarjenja z gozdovi predstavljajo zagotavljanje sredstev in potreb za družbo.
Kako in zakaj bomo gospodarili, pa je odvisno od prostora, časa in razvojne stopnje družbe. Razlogi za gospodarjenje se spreminjajo prav tako kot tudi smernice gospodarjenja (Winkler, 1992). V okviru proizvodnih vlog gozda, se klasično gozdarstvo v največji meri posveča lesno proizvodni vlogi gozda, kljub temu da je pridobivanje vsaj nekaterih postranskih gozdnih proizvodov lahko pomemben del družbe. Zakonitosti gozda, s katerimi so povezane te funkcije, so vezane na procese proizvodnje organske snovi. Zatorej te vloge najboljše opravljajo strnjeni in vitalni gozdni sestoji ob ločenosti zasebnih interesov od javnih, ob poznavanju postranskih proizvodov in ob upoštevanju nosilne kapacitete gozdov za omenjene funkcije. Lesno proizvodna funkcija predstavlja proizvodnjo biomase v gozdu in zadovoljuje človekove potrebe po njenih dobrinah.
Potrebe se skladno z razvojem družbe menjajo glede na prostor in čas. Lesno proizvodna funkcija vpliva na različno oddaljena rastišča, zato je zagotavljanje lesa vezano tudi na razvitost prometne infrastrukture.
Zadovoljevanje te vloge je odvisno od prostorskega razporeda, ohranjenosti, plodnosti rastišč, vitalnosti gozda itd. Zagotavljanje te vloge je v neposredni odvisnosti z
ohranjanjem sposobnosti gozdnih ekosistemov, da proizvajajo kvalitetno, ali pa vsaj uporabno lesno maso. Pod funkcijo pridobivanja postranskih gozdnih proizvodov se šteje nabiranje gozdnih sadežev, gob, zelišč, pridobivanje gozdnega medu, drobne gozdne favne in ostalih dobrin gozda. Tako lesno proizvodna, kot funkcija pridobivanja postranskih gozdnih proizvodov sta povezani s proizvodnjo organske snovi v gozdu. V najbolj oddaljeni zgodovini so te funkcije človeku predstavljale preživetje, v sodobnem kontekstu pa dobivajo povsem druge razsežnosti, ki imajo le malo skupnega s prvotno vlogo.
Sodobnemu človeku več ne predstavljajo toliko ekonomske koristi, kot mu predstavljajo možnost za rekreiranje v iskanju pravezi z naravo. Zato so te vloge tudi zelo neposreden most sodobnega človeka do narave, lahko tudi medij oblikovanja novega etičnega odnosa do naravnih dobrin in narave nasploh. Nekatere teh vlog kljub napisanemu segajo preko osebnih motivov in služijo pridobitvenim dejavnostim, kar še posebej vpliva na te gozdne dobrine. Glede na to, da je osnovna funkcija vezana na rastišče, se pomen teh vlog posredno izraža z njihovo oddaljenostjo, torej razdaljo, iz katere še pritegnejo uporabnike teh vlog gozda (Anko, 1995). Za nabiranje borovnic, gozdnih jagod, malin, gob in pridobivanje gozdnega medu so ljudje pripravljeni prepotovati velike razdalje. Pri rabi teh gozdnih dobrin je pomembna predvsem ocena nosilne zmogljivosti gozda glede posameznih postranskih gozdnih proizvodov, o kateri pa imamo omejeno znanje, a je bilo v zadnjem obdobju izvedenih kar nekaj raziskav v to smer (Ogris in sod., 2014).
Odnos javnosti do nabiralništva oziroma koriščenja vloge postranskih gozdnih proizvodov je različen. Obstaja razlika med ljubiteljskim in komercialnim nabiralništvom. Enako obstaja razlika med odnosom meščana in podeželana, lastnika in ne lastnika gozda.
Nekateri v tej vlogi iščejo doživetje, drugi pa materialno korist. V vsakem primeru je ta vloga lahko področje konfliktov med zasebnimi lastniki in javnim interesom (Anko, 1995).
V zadnjih desetletjih je bilo mogoče opazovati povečanje povpraševanja po vlogah gozda, ki niso lesno proizvodne. Pomen so pridobile funkcije, ki delujejo na človeka antistresno, ki varujejo človeka in njegovo infrastrukturo, zaradi vračanja k naravi je vse več nabiralništva v gozdu in še bi lahko naštevali funkcije, ki pred nekaj leti niso bile tako pomembne, kot so sedaj (Kušar in sod., 2015).
Nelesni gozdni proizvodi, kot so plodovi drevesnih vrst, gobe ali jagodičevje, so v določenih državah in gozdnih tipih pomemben cilj upravljanja z gozdovi, a raziskav o donosih teh proizvodov je malo, v Sloveniji pa skoraj nič. Postranski gozdni proizvodi lahko predstavljajo pomemben del prihodka lastnika ali lokalne skupnosti. Na temo donosnosti evropskega pravega kostanja je bilo narejenih malo raziskav. Lastniki, ki imajo v lasti gozd, kjer velik delež sestoja predstavlja kostanj, sploh ne poznajo potencialnih količin postranskih gozdnih proizvodov, ki jih njihov gozd ponuja, prav tako tudi ne potencialne ekonomske koristi te proizvodne funkcije gozdov. Posledično se težje in slabše odločajo glede ciljev upravljanja s svojimi gozdovi. Poznavanje donosov plodov pravega kostanja in predvsem primerjava vrednosti teh donosov z vednostjo donosov lesa, bi jim pomagala pri lažjih in boljših odločitvah (Kušar in sod., 2015).
Zaradi predstavljenih dejstev nas je zanimalo, kakšen donos nam lahko prinesejo postranski gozdni proizvodi, kot so plodovi pravega kostanja. V raziskavi smo zasledovali
naslednje cilje: 1) ovrednotiti donose pravega kostanja na raziskovalnem objektu v Beli krajini, 2) izračunati donose plodov in lesa pravega kostanja v raziskovalnem objektu in 3) primerjati vrednosti donosov plodov, lesa in kostanjevega medu v letu 2019.
Preverjali smo naslednje raziskovalne hipoteze:
H1 - donos plodov pravega kostanja je preko 1 t/ha;
H2 - donos plodov je večji ob nižjih sestojnih gostotah, večji debelini in velikosti dreves ter manjši utesnjenosti krošenj;
H3 - vrednost letnih donosov plodov in medu kot dveh glavnih nelesnih gozdnih proizvodov v gozdovih s pravim kostanjem presega vrednost donosov lesa.
2 PREGLED LITERATURE 2.1 OPIS VRSTE
2.1.1 Opis vrste
Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) je listopadno drevo z mogočno in široko krošnjo, ki zraste do 35 m visoko in do 3 m v širino (Brus, 2012). Drevesa, ki rastejo na prostem imajo več debel in so vejnata skoraj do tal. Skorja na deblu je najprej gladka, na to se pojavijo globoke, spiralne in vzdolžne razpoke. Mladi poganjki, so rjavi ali rdečkasti, po površini imajo lenticele. V prerezani vejici se vidi peterokoten stržen. Brsti so jajčaste oblike in rdečkaste barve. Ima enostavne, premenjalno razporejene, 10–30 cm dolge, zgoraj temno zelene in gladke, spodaj svetlejše jajčasto suličaste liste. Listne žile so vtisnjene v listno ploskev, stranske žile se končajo z izrazito konico na listnem robu. Dvospolni cvetovi rastejo na skupni osi, ki je dolga 10–30 cm. Moški cvetovi so v skupinah po 3 in več razporejeni po celi osi med tem ko so ženski samo na spodnjem delu. Pri moških cvetovih so najbolj opazni 8 do 12 rumenobeli prašniki, ženski cvetovi se razvijejo posamezno ali do trije skupaj v ovoju, iz katerega se razvije bodeča ježica. Cvetovi imajo tridelno, redko tudi šest delno plodnico. Plodovi, ki jih imenujemo kostanji, imajo na koncu značilen repek, ki je ostanek cvetnega odevala. Plod predstavljata kostanj in bodeča ježica skupaj, ki se odpre s štirimi loputami. V ježici so od eden do trije kostanji. Plodovi dozorijo in odpadejo oktobra. Pravi kostanj je enodomna, večinoma žužkocvetna vrsta, oprašuje se tudi z vetrom. Cveti konec junija ali v začetku julija. Raste na globokih, rahlih, zmerno vlažnih, humoznih, s kalijem bogatih peščeno - glinastih tleh. Spada med najbolj kisloljubne drevesne vrste in uspeva na nekarbonatni matični podlagi. Na apnencu raste samo v primeru, ko je prekrit s kislim humusom. Potrebuje toploto, za zorenje mora biti jesen topla in suha. Ustrezajo mu mile zime, slano slabo prenese. Padavine morajo biti razporejene enakomerno, ustreza mu zmerna zračna vlaga in tople zavetne lege na nadmorski višini med 300 in 700 m n. v. Na toplih rastiščih je polsencozdržen, na hladnejših rastiščih pa svetloljuben (Brus, 2012).
Izvira iz Sredozemlja, vendar je bil v Evropi razširjen tako dolgo nazaj, da je nemogoče natančno ugotoviti njegovo naravno razširjenost (Brus, 2012). Je edina avtohtona vrsta iz roda Castanea v Evropi (Martin in sod., 2006). Ocenjena severna meja naravne razširjenosti se sklada z mejo sedem mesečne vegetacijske dobe in poteka od Črnega morja prek Srbije, Hrvaške in Slovenije po južnem robu Alp čez južni del francije do juga Pirenejskega polotoka. Na Siciliji uspeva na 1630 m n. v. Umetno je vnesen tudi v druge dele Evrope (Brus, 2012).
Lastnosti tal so zelo pomembne za uspevanje kostanja. Biti morajo globoka, strukturna in kisla z dvema ali tremi odstotki organske snovi. Tla morajo biti nekarbonatna, ilovnato- peščena, največkrat na skrilavcih in flišu, apnenčasta tla mu ne ustrezajo. Najprimernejša pH vrednost znaša od 4,0 do 6,0. Za dober obrod plodov potrebuje zadosti dušika, kalija in magnezija (Štampar in sod., 2005).
2.1.2 Bolezni in škodljivci
Zdravstveno stanje kostanja ogroža kostanjev rak (Cryphonectria parasitica Murill) in kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu). Čeprav je v naravi prisotna hipervirulentna manj škodljiva oblika raka, bolezen še vedno škoduje drevesom. V letih, ki so neugodna zaradi vročinskega stresa, sušnega stresa in mraza se bolezen širi hitreje (Solar, 2012).
Zaradi bolezni je bilo v letu 2019 posekanega 35.781 m3 kostanja (Zavod za gozdove Slovenije, 2019). Na plodovih kostanja v oktobru lahko opazimo luknjico v lupini, ki ima premer 2–3 mm. Gre za kostanjevega semenarja (Curculio elephas), ki spada med rilčkarje (Curculionidae). Razvojni krog kostanjevega semenarja izgleda tako, da se odrasel osebek pojavi konec avgusta do sredine septembra. Samica prevrta lupino ploda in odloži več jajčec v luknjico. Navadno se izležejo od dve do tri ličinke, katere se hranijo z jedrom. Ko se larvarni stadij zaključi, zvrtajo 2–3 mm veliko luknjico v lupino in čez njo zapustijo plod ter pristanejo na tleh. Zabubijo se v naslednjem poletju meseca junija ali julija v zemlji na globini od 5 do 15 cm. Ob koncu poletja pride odrasel hrošček na površino in zleti na drevo. Čas izletanja je prilagojen zorenju kostanjevih plodov. Na leto ima po eno generacijo, čeprav lahko posamezne ličinke preživijo v stadiju podaljšane diapavze tudi več let. Pokazatelj prisotnosti škodljivca so luknjasti plodovi pod drevesi (Solar, 2019).
2.1.3 Lesna produkcija in raba lesa
Les pravega kostanja je kakovosten in trajen, podoben hrastovemu in zelo uporaben, v gradbeništvu, za električne drogove, v sodarstvu, primeren je za železniške pragove, kurjavo in vinogradniške kole. Skorja in les vsebujeta 10 % delež čreslovin, zato se veliko lesa porabi za pridobivanje tanina (Brus, 2012). Kostanjev les, ki je prepojen s taninom dobro kljubuje raznim škodljivcem. Hitra rast v mladosti in trajnost lesa, ki je dolgotrajnejša prav pri mlajšem lesu, sta poleg plodov dodatni razlog za pospeševanje gojenja kostanja. Beljava je ozka, svetlo rumena, obsega tri do petletni plašč lesa. Črnjava je sprva svetlo rjava, kasneje potemni, nastaja že v zgodnji mladosti. Kostanjev les spada med težji les. Gostota svežega in vlažnega lesa znaša od 840 do 1.110 kg/m3, gostota zračno suhega lesa pri 15 % vlažnosti znaša od 600 do 720 kg/m3, pri suhem lesu ob vlažnosti od 8 do 10 % pa je gostota med 520 in 580 kg/m3. (Grecs, 2002) Volumenski prirastek kostanja v Beli krajini znaša 0,019 m3/leto, povprečni debelinski prirastek kostanjevih dreves pa 0,697 cm/leto (Bahor, 2018). Letni prirastek kostanja lahko znaša tudi do 15,8 m3/ha (Kušar in sod., 2015).
2.1.4 Kostanj kot vir plodov
Plodovi kostanja imajo v prehrani ljudi pomembno vlogo že od antičnih časov dalje, ko so jih k nam prinesli Rimljani (Hlišč, 1972). Podatki o donosih kostanja se zelo razlikujejo, saj se nanašajo tako na žlahtnjene sorte in na nasade kot tudi na samoniklo gozdno drevje.
Donosi plodov glede na strokovno literaturo znašajo od 1 do 7 t/ha, ali od 10 do 62 kg/drevo (Kušar in sod., 2015).
Kostanjevi plodovi so nasitni, zato ker vsebujejo veliko ogljikovih hidratov. Kakor ostali lupinarji vsebujejo tudi veliko vlaknin, mineralov, vitaminov in imajo tudi majhno vsebnost beljakovin ter sladkorjev. Kostanjev plod se razvije približno 3 do 4 mesece po oprašitvi. V prvem osemtedenskem obdobju je jedro zelo majhno, bele barve in mehko. V tem obdobju lahko v ježicah najdemo tudi prazne neoplojene plodove, ki so od oplojenih po dolžini manjši, po širini pa enaki. V dvanajstih tednih jedro popolnoma zapolni notranjost lupine, ki je v tem obdobju bele barve. Med tem ko se jedro veča, pritiska na steno plodnice, katera se razvije v tanek ovoj, ki obdaja jedro. V tem obdobju pride do spremembe barve ježice iz zelene v rumenkastorjavo. Ježica se odpira v dva ali štiri prekate. Najpogosteje deloma odprta ježica odpade iz krošnje, se do konca odpre na tleh in sprosti plodove. Lahko pa se zgodi, da plodovi odpadejo iz ježice, ko je še pritrjena na drevesu (Solar, 2019).
2.1.5 Evropski pravi kostanj v Sloveniji
V Sloveniji je pravi kostanj skoraj zagotovo razširjen samoniklo, kar potrjuje današnja stabilna prisotnost v rastlinskih združbah in najdba peloda starega nekaj tisoč let na Koprskem. Razdelimo ga na dve glavni območji razširjenosti. Jedro prvega celinskega območja je spodnje Posavje, od koder se je razširil v Haloze, Slovenske gorice, na goričko, gorenjsko in ob Savi do Mojstrane, ob Dravi. Pogost je tudi v Beli krajini. Jedro drugega območja, ki je manjše, je območje spodnjega toka Soče, od koder se je preko manjših nahajališč skozi Kras razširil v Brkine in proti Istri (Brus, 2012).
2.1.6 Medenje kostanja
V čebelarstvu je pravi kostanj pomemben kot bogat vir za pridobivanje medičine, mane in cvetnega prahu. Medi med drugo polovico junija in začetkom julija. V Sloveniji kostanj velja za najbolj zanesljivo čebeljo pašo (Brus, 2012). Priporočena cena za kostanjev med s strani čebelarske zveze znaša 12,5 € za 900 g medu (Janovsky, 2013). Cena kostanjevega medu pri ponudnikih na spletu v trgovskih centrih in pri domačih predelovalcih se giblje med 10 in 18 € za 900g (Janovsky, 2013).
Čebelja družina lahko v ugodnih razmerah v enem letu nabere 28 kg kostanjevega medu.
Donos za Nemčijo znaša 30 kg/ha/leto, za Kavkaz 400 do 500 kg/ha/leto in za Romunijo 50 do 120 kg/ha/leto (Crane in sod., 1984). O donosu kostanjevega medu smo povprašali tudi tri lokalne čebelarje, v bližini raziskovalnega objekta (Milenkovič, 2020, osebni vir;
Movern, 2020, osebni vir; Rožič, 2020, osebni vir). Največ medu so pridelali leta 1991, ko so v povprečju na panj dobili 18 kg medu. V zadnjem desetletju pa so zelo zadovoljni, če pridelajo 15 kg medu na panj, kar se redko zgodi zaradi pogostih pozeb, zaradi občutljivosti kostanja med cvetenjem (če med cvetenjem pride do treh neviht pridelka ne bo), zaradi krčenja kostanjevih sestojev (sečnja, kostanjev rak).
3 METODE
3.1 OPIS RAZISKOVALNEGA OBJEKTA
Raziskovalni objekt se nahaja v gozdnogospodarski enoti Črnomelj, ki meji na gozdnogospodarske enote Metlika, Semič, Črmošnjice, Mirno goro, Adlešiče, Stari trg in Poljansko dolino (slika 1).
Slika 1: Lega GGE Črnomelj z označeno lokacijo raziskovalnega objekta (rdeča točka) (vir slike:
Zavod za gozdove Slovenije, 2020a)
Gozdnogospodarska enota Črnomelj se nahaja na sredini Bele krajine in meri 8.358 ha.
Gozdnatost enote je 64,1%. Geografsko se GGE Črnomelj deli na dva dela, ki ju razdvaja magistralna cesta, ki poteka od Kota pri Semiču do Kanižarice. Zahodni del se nahaja na prehodu JV roba roškega masiva v kraški ravnik Bele krajine. Ta del je valovit in vrtačast.
Tukaj sta tudi dva najvišja vrhova in sicer Židovec (856 m) in Debeli vrh (861 m). Na vzhodu je enota bolj ravninska. Na ravninskem delu se nahajata dva vodotoka Dobličica in Lahinja (Gozdnogospodarski načrt ...., 2020).
Podnebje v enoti je pretežno subpanonsko. Pogosto pride do temperaturnih viškov, ki so posledica vplivov iz panonske strani. Kljub temu da Gorjanci zadržijo prehude učinke severnega zraka, prevladujejo severni do severozahodni vetrovi. Na zahodnem delu, kjer je bolj hribovito, se čuti dinarsko - alpske podnebne vplive. Ob prisotnosti južnih in jugozahodnih vetrov se občasno čuti submediteranski vpliv. Povprečna količina letnih padavin je med 1.200 in 1.300 mm, ter je za vegetacijo ugodno razporejena. Poleti se izjemoma pojavijo obdobja z manj padavinami, ki prisojnim predelom na plitvih tleh dajo sušni značaj. Povprečna letna temperatura za nižinski del znaša 11 °C. Slana se pojavlja od
konca septembra, pozne pozebe pa so možne do sredine maja. Zaradi kraških tal je v enoti redka mreža vodotokov. Na hribovitem terenu se vodotoki pojavijo v obliki potokov na ravninskem delu pa v obliki dveh rek Lahinje in Dobličice ter potokov, ki zaradi kraškega terena kmalu poniknejo.
Geološka podlaga je sestavljena iz karbonatne kamnine - kredni apnenec. V dinarskem delu so to skladi triadnih in jurskih dolomitov, v nižinah pa nanosi rdeče ilovice in terciarnih sedimentov. Zaradi vplivanja tlotvornih dejavnikov in matične kamenine so se razvili razni tipi tal. Na dolomitu in apnencu so nastala rjava pokarbonatna in humozna tla.
V vrtačah so globoka tla, na pobočjih žepasta in globoka, po grebenih in strmih predelih pa plitva, humozna in skeletna tla. Na nanosih ilovice so rjava rahlo kisla tla (Gozdnogospodarski načrt …, 2020).
Bela krajina je razdeljena na 7 gozdnogospodarskih enot. Prevladujejo hrastovo - belogabrovi in hrastovo - bukovi gozdovi. Povprečna lesna zaloga gozdov znaša 307 m3/ha, povprečni volumenski prirastek pa 9,5 m3/ha. V drevesni sestavi prevladujeta bukev in graden, sledijo smreka, jelka in rdeči bor, kostanja pa je v povprečju 4,2 % (preglednica 1).
Preglednica 1: Lesna zaloga po GGE (vir podatkov: Gozdno gospodarski načrt …, 2020).
GGE Semič Črmošnjice Metlika Mirna
gora Adlešiči Črnomelj Stari trg Površina GGE (ha) 4.746 5.944 5.657 3.848 7.876 5.355 8.485
povprečna LZ
(m3/ha) 313 401 289 372 238 287 252
LZ kostanja (m3) 89.343 2.291 124.066 100 50.206 57.847 142.754 Delež kostanja v
LZ (%) 6 <1 7 <1 3 4 7
Delež bukve v LZ
(%) 27 43 9 52 19 18 27
Delež hrasta v LZ
(%) 24 2 33 2 24 26 47
Delež bor v LZ (%) 1 <1 2 <1 4 5 5
Delež smreke v LZ
(%) 13 22 20 21 12 23 4
Delež jelke v LZ
(%) 2 21 2 9 <1 6 3
3.1.1 Izbrani sestoji s kostanjem in postavitev mreže raziskovalnih ploskev
Kot raziskovalni objekt smo izbrali oddelke oziroma odseke 021, 042 in 043A v GGE Črnomelj. V teh oddelkih/odsekih prevladujejo raznomerni sestoji bukve, kostanja in gradna, debeljaki kostanja, gradna in bukve ter raznomerni sestoji gradna, kostanja, lipe in robinije, v odseku 043A pa prevladujejo drogovnjaki kostanja, gradna in belega gabra.
Raziskovalni objekt se nahaja na zemljiščih, ki so v lasti zasebnih lastnikov.
Raziskavo smo izvedli na tromeji oddelkov/odsekov 021, 042 in 043A v velikosti približno 25 ha (slika 2). Raziskavo smo postavili na 20 vzorčnih ploskvah, ki so na sliki označene z zelenim okvirjem. Stremeli smo k temu, da bi imel raziskovalni objekt čim večji delež kostanjevih dreves.
Slika 2: Prvotni raziskovalni objekt v GGE Črnomelj (obarvani sestoji) s sistematično mrežo raziskovalnih ploskev, ki smo jo zaradi časovne omejitve pri izvedbi terenskega dela zožili na 20 ploskev označenih z zelenim okvirjem (vir podlag za izdelavo karte: Zavod za gozdove Slovenije, 2020b).
Izmed 20 inventariziranih raziskovalnih ploskev smo jih v oddelku 021 postavili 5, delež kostanja v tem oddelku je 35 % lesne zaloge (Gozdnogospodarski načrt …, 2020). V oddelku 043 A smo postavili 7 vzorčnih ploskev, delež kostanja v oddelku je 41 %. V oddelku 042 pa smo postavili 8 vzorčnih ploskev (slika 3), delež kostanja v oddelku je 54
%. Dodatno so prikazani še ostali sestojni parametri v preglednici 2.
Slika 3: Vzorčna ploskev
Preglednica 2: Nekateri sestojni parametri analiziranih gozdnih sestojev v izbranih odsekih.
ODD 21 42 43A
Povprečna LZ (m3/ha) 258 271 286 LZ kostanja (m3/ha) 90 146 117
Št. vzorčnih ploskev 5 7 8
Delež kostanja (%) 35 54 41
Delež gradna (%) 21 17 16
Delež bukve (%) 19 6 24
Delež belega gabra (%) 14 6 5
Delež češnje (%) 7 5 2
Delež gorskega javora (%) 5 4 7
3.2 PRIDOBIVANJE IN ANALIZA PODATKOV 3.2.1 Opis protokola terenskih meritev
Podatke smo pridobili na 20 vzorčnih ploskvah, ki so bile med seboj oddaljene 100 m (slika 2). Mrežo stojišč smo določili ne glede na stanje na terenu. Vsaka točka predstavlja koordinato centra ploskve. Ko smo na terenu našli to točko s pomočjo GPS-a, smo ga označili z rumenim količkom. V radiju 18 m od stojišča smo poiskali najbližji kostanj prsnega premera vsaj 25 cm, ki ni kazal simptomov kostanjevega raka. Drevo smo označili z rumeno črko R. Od izbranega drevesa smo odmerili 2 m po pobočju navzdol ter tam postavili ploskev dimenzij 2 × 4 m (slika 4).
Slika 4: Skica postavitve vzorčne ploskve za analizo obroda oziroma plodov kostanja
Oddaljenost ploskve od drevesa smo postavili 2 m od debla tako, da je bila ploskev pod krošnjo. Na ploskvah smo v treh pobiranjih in sicer 1., 13. in 25. oktobra 2019 pobrali vse plodove, tudi črvive, ter jih v označenih vrečkah shranili do preštevanja in tehtanja ki smo ga izvedli še isti dan.
Vsem kostanjevim drevesom, pod katerimi smo postavili vzorčne ploskve, smo izmerili ali ocenili prsni premer, višino, socialni položaj, velikost krošnje, utesnjenost krošnje in poškodovanost drevesa:
• prsni premer smo merili z gozdarsko premerko na cm natančno;
• višino drevesa smo merili z mobilno aplikacijo MOTI;
• socialni položaj drevesa smo ocenili s klasifikacijo po Kraftu: 1 = nadvladajoče drevo, 2 = sovladajoča drevesa, 3 = podstojna drevesa;
• velikost krošnje smo ocenili po šifrantu: 1 = velika, 2 = srednja, 3 = majhna;
• utesnjenost krošnje smo ocenili po šifrantu: 1 = neutesnjena (stik s krošnjami sosednjih dreves na do 25 % obsega tlorisa krošnje), 2 = srednje utesnjena (stik s krošnjami na 25–50 % obsega tlorisa krošnje), 3 = utesnjena (stik s krošnjami na več kot 50 % obsega tlorisa krošnje);
• poškodovanost - stremeli smo k temu, da smo izbrali nepoškodovana drevesa, a smo vseeno popisali, ali je imelo drevo vidno poškodbo zaradi kakršnegakoli vzroka ali ne.
Oceno sestojnih parametrov smo pridobili z merjenjem temeljnice ter oceno drevesne sestave. Sestojno temeljnico smo ocenili z Biterlichovo metodo hitre izmere temeljnice, upoštevali smo kotnoštevni faktor 2. Drevesno sestavo smo ocenili na podlagi hitre izmere temeljnice po drevesnih vrstah.
Na vsaki ploskvi smo drevesu, pod katerim smo izvedli inventuro plodov, ocenili tudi sortimentacijo. Sortimentacijo izbranih stoječih dreves smo določali s pomočjo Pravilnika o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov v državnih gozdovih (Pravilnik…, 2017). Sortimentacijo stoječih dreves smo izvedli tako, da smo drevo optično razdelili na polovico, nato smo si deblo pozorno ogledali iz vseh smeri in opredelili napake. Miselno smo skrojili debla in na spodnjih polovicah na 10 % natančno opredelili deleže sortimentov posameznih kakovostnih kategorij A, B, C in D, drugo smo tretirali kot prostorninski les.
Zgornjo polovico debla smo v vseh primerih uvrstili v prostorninski les.
3.2.2 Obdelava podatkov
Med preštevanjem in tehtanjem plodov smo plodove ločili na velike in male glede na težo in velikost, plodove, ki smo jih uvrstili med velike so bili primerni za pečenje oziroma uživanje, med majhne plodove smo uvrstili tiste, ki so bili vidno premajhni za uživanje in bi jih večina ljudi izločila ali jih po naši oceni celo ne bi nabirala. Izločili smo še vse plodove z zunanjimi znaki črvivosti. Simptom za opredelitev ploda kot črvivega je bila luknja v lupini premera 1–3 mm, ki jo povzroča kostanjev semenar (Curculio elephas Gyllenhal). Plodove smo tehtali na gram natančno in podatke zapisovali v program Microsoft Excel, kjer smo jih tudi obdelovali. Za izračun donosa plodov smo uporabili tako majhne kot tudi velike plodove, med tem ko črvivih plodov nismo upoštevali pri tehtanju, smo jih pa prešteli. Zanimala nas je količina plodov na hektar, s katero smo prišli do ocene donosa kostanja. Izračunali smo jo tako, da smo pomnožili povprečno maso plodov na ploskvah v gramih s skupno površino vzorčnih ploskev v m2 ter produkt delili s 1.000 in tako dobili količino kostanja v kg/ha/leto.
Za statistično analizo značilnosti razlik v povprečnih vrednostih med kategorijami sestojnih in drevesnih parametrov smo zaradi majhnosti vzorca v vseh primerih uporabili neparametrične teste, in sicer Kruskal-Wallisov (KW) statistični test, če smo primerjali povprečne vrednosti za tri ali več kategorij, in Mann-Whitneyev (MW) test, če smo primerjali le dve kategoriji. Korelacijsko analizo med zveznimi spremenljivkami pa smo izvedli z neparametričnim Spearmanovim korelacijskim koeficientom.
3.2.3 Pridobivanje podatkov za izračun vrednosti plodov, lesa in medu
Cene plodov kostanja smo pridobili na spletu na različnih spletnih straneh (sobotainfo, 2018, bolha, 2020, Mestna tržnica Celje, 2019, Bradač, 2018). Ugotovili smo, da cena za kilogram nabranega kostanja brez lupine niha med 2 € in 5 €. Vrednost plodov smo
izračunali tako, da smo ocenjeni donos plodov pomnožili s ceno na trgu in tako dobili prihodek v evrih/ha/leto.
Volumen lesa za izračun donosa smo izračunali na hektarski ravni, in sicer tako, da smo najprej izračunali lesno zalogo kostanja na hektar za vsako ploskev, potem pa smo dobljene vrednosti pomnožili z ocenjenimi deleži posameznih kakovostnih kategorij sortimentov (A, B, C, D in prostorninski les). D kategorijo smo združili s prostorninskim lesom, saj v praksi D kategorija ni tržena, ker jo združijo s prostorninskim lesom in tržijo kot prostorninski les. Tako smo dobili volumen lesa po kakovostnih kategorijah na hektar.
Cene gozdnih lesnih sortimentov smo povzeli po ceniku iz spletne strani Slovenskih državnih gozdov (SiDG, 2020). Upoštevali smo naslednje cene gozdno lesnih sortimentov kostanja po kakovostnih kategorijah:
A1 (rezan furnir) 218,32 €/m3, A2 (luščen furnir) 169,81 €/m3, B 81,67 €/m3,
C 58,22 €/m3, D 58,22 €/m3, P 37,57 €/m3.
Vrednost kostanjevega lesa smo izračunali tako, da smo volumne po kakovostnih kategorijah gozdnolesnih sortimentov pomnožili z aktualnimi cenami.
Lesne donose smo poleg ocene vrednosti trenutne količine lesa na ploskvah ocenili tudi z vrednostjo volumenskega prirastka lesa kostanjev na ploskvah. Donose volumenskega prirastka kostanja smo izračunali preko ocene relativnega prirastka lesne zaloge, in sicer smo izračunali volumenski prirastek kostanja ob upoštevanju 1, 2, 3 in 4 % relativnega prirastka. Volumenski prirastek smo izračunali tako, da smo na ravni vzorčne ploskve med seboj pomnožili lesno zalogo kostanja in izbrani relativni prirastek.
Podatke o kostanjevemu medu so nam podali čebelarji Rožič, Movern in Milenkovič, (vsi osebni vir, 2020) ki imajo v bližini raziskovalnega objekta čebelnjake. Povprašali smo jih o številu panjev, o donosu kostanjevega medu na panj, o cenah medu na trgu ter o dejavnikih, ki vplivajo na pridelavo medu. Za izračun donosov kostanjevega medu v kg/ha/leto smo uporabili podatke za Nemčijo, kjer so ugotovili donos 30 kg/ha/leto (Crane in sod., 1984), saj ustreznega podatka za Slovenijo ali Belo krajino nismo uspeli pridobiti.
Za izračun smo uporabili cene, ki so nam jih podali vprašani čebelarji in ki smo jih našli na spletu (Magdič, 2020, Bolha, 2020, Kostanjev med, 2020, Slovenski med, 2021). Najnižja cena za kostanjev med je bila 10 €/l, povprečna cena 13 €/l, najvišja pa 18 €/l.
4 REZULTATI
4.1 DONOSI PLODOV
4.1.1 Povprečni donos na sestojni ravni
Ugotovili smo, da je bilo povprečno na ploskvah 390 g zdravih kostanjevih plodov, kar v primeru, da bi bila razporeditev plodov enaka na celotni površini sestoja (1 ha) kot na ploskvi, pomeni 487,5 kg/ha. Najnižji donos kostanjevih plodov na ploskvi je bil 254 g (318 kg/ha) in največ 649 g (811 kg/ha).
Veliki plodovi so na vzorčnih ploskvah predstavljali 50 % delež glede na število plodov, majhni plodovi 40 % in črvivi 10 % (preglednica 3). Stopnja črvivosti je bila torej 10 %.
Tehtali smo samo velike in majhne plodove, delež velikih plodov je glede na skupno maso plodov znašal 70 %, delež majhnih plodov pa 30 %.
Preglednica 3: Število in masa nabranih plodov kostanja po raziskovalnih ploskvah (povp. - povprečna vrednost, st. odk. - standardni odklon)
Število velikih plodov
Število majhnih
plodov
Število črvivih plodov
Število plodov skupaj
Masa velikih plodov
Masa majhnih
plodov
Masa plodov
skupaj
Masa plodov /
hektar
Nvel Nmal Nčrv Ntot Mvel Mmal Mtot kg
90 24 16 3 43 205 49 254 318
89 33 17 7 50 290 49 339 424
88 18 35 5 58 150 109 259 324
87 15 27 7 49 124 136 260 325
86 38 21 6 65 318 72 390 488
74 21 23 12 56 167 93 260 325
75 44 33 5 82 357 96 453 566
76 29 37 10 76 232 128 360 450
77 29 24 5 58 236 104 340 425
78 29 37 12 78 233 154 387 484
64 29 24 3 56 224 117 341 426
63 36 33 2 71 302 171 473 591
62 48 29 7 84 351 148 497 621
61 41 25 4 70 312 97 409 511
60 49 28 9 86 356 133 489 611
46 38 27 6 71 290 137 427 534
47 26 43 9 78 202 153 355 444
48 35 24 15 74 288 127 415 519
49 62 26 9 97 500 149 649 811
50 48 19 8 75 362 81 443 554
POVP. 35 27 7 69 275 115 390 488
St. Odk. 11 7 3 14 87 34 96 120
Ploskev
Z naraščajočim deležem kostanja na ploskvah (delež v lesni zalogi) narašča tudi masa (slika 5) in število plodov (slika 6). Razlike v povprečnih vrednostih mase plodov med kategorijami deleža kostanja na ploskvi so bile statistično značilne (KW, p = 0,048), razlike v številu plodov pa ne (KW, p = 0,229).
Slika 5: Povezanost mase nabranih kostanjevih plodov z deležem kostanja v lesni zalogi sestoja na ploskvi
Slika 6: Povezanost števila nabranih kostanjevih plodov z deležem kostanja v lesni zalogi sestoja na ploskvi
Donos plodov je negativno povezan s sestojno temeljnico - nižja kot je bila sestojna temeljnica, večja je bila masa nabranih plodov (slika 7), a razlike med povprečnimi vrednostmi med kategorijami sestojne temeljnice niso bile statistično značilne (KW, p = 0,498). Vseeno lahko predpostavljamo, da nižja sestojna temeljnica predstavlja večjo osvetljenost krošnje, ki bi lahko pozitivno vplivala na cvetenje, obrod in večjo maso plodov.
Slika 7: Povezanost mase nabranih kostanjevih plodov in sestojne temeljnice na raziskovalnih ploskvah
4.1.2 Vplivni dejavniki donosa plodov na drevesni ravni
Socialni položaj, velikost krošnje in utesnjenost krošnje so dejavniki, ki opazno vplivajo na donos plodov. Med izbiranjem dreves na stojiščih smo izbrali najbližje primerno drevo, parametri teh dreves so prikazani v preglednici 4.
Preglednica 4: Donos plodov glede na drevesne parametre kostanjevih dreves po raziskovalnih ploskvah
pl dbh(cm) h(m) soc.polož. vel. kroš. utesnje. masa (g)
90 27 19 2 2 2 254
89 39 23 2 1 2 339
88 28 23 1 1 2 259
87 50 26 1 2 2 260
86 31 25 1 1 2 390
74 46 28 1 1 1 260
75 59 33 1 1 1 453
76 28 18 2 2 2 360
77 29 20 2 1 2 340
78 38 18 1 1 1 387
64 28 20 1 1 1 478
63 36 28 1 1 1 351
62 26 23 1 1 1 497
61 34 27 1 1 1 531
60 31 28 1 1 2 352
46 34 30 1 1 1 427
47 33 31 1 1 1 355
48 30 28 1 1 2 415
49 39 23 1 1 2 649
50 32 20 1 2 2 443
Ugotovili smo, da prsni premer in višina drevesa ne vplivata značilno na maso plodov.
Ugotovljen Spearmanov korelacijski koeficient med prsnim premerom drevesa in maso plodov je znašal le 0,112 in je bil neznačilen (p > 0,05), prav tako smo ugotovili neznačilno korelacijo med prsnim premerom in maso velikih plodov (r = 0,139, p > 0,05).
Med višino in maso plodov je bila korelacija prav tako neznačilna (p > 0,05), korelacijski koeficient je bil 0,302, enako je veljalo tudi za maso velikih plodov (r = 0,127, p > 0,05).
Da ni jasne povezave med spremenljivkami, prikazujeta tudi sliki 8 in 9.
Slika 8: Povezanost mase nabranih kostanjevih plodov s prsnim premerom drevesa
Slika 9: Povezava mase nabranih kostanjevih plodov z višino drevesa
Slika 10: Masa plodov posameznih dreves glede na njihov prsni premer
Kljub neznačilni povezavi med prsnim premerom in maso plodov slika 10 prikazuje razlike v masi plodov glede na prsni premer. Drevesa smo kategorizirali v tri skupine, največjo maso vseh plodov ter največjo maso velikih plodov (slika 11) pa smo ugotovili pri drevesih s prsnim premerom 31–45 cm.
Slika 11: Masa velikih plodov posameznih dreves glede na njihov prsni premer
Ugotavljali smo tudi donos plodov glede na socialni položaj drevesa. Vladajoča drevesa so imela v povprečju 406 g donosa plodov na ploskev, sovladajoča drevesa pa v povprečju 323 g, razlike so bile statistično značilne (MW, p = 0,05). Povprečni donos plodov na ploskev pri drevesih z veliko krošnjo je znašal 405 g, pri drevesih s srednje veliko krošnjo pa 329 g, a razlika ni bila statistično značilna (MW, p > 0,05). Drevesa z neutesnjeno krošnjo so imela povprečni donos plodov na ploskev 415 g, drevesa s srednje utesnjeno
krošnjo pa 369 g, a razlika ni bila statistično značilna (MW, p > 0,05). Zaznali smo tudi vpliv drevesnih parametrov na razlike v številu plodov (slika 12).
Slika 12: Vpliv nekaterih drevesnih parametrov na število plodov kostanja
4.1.3 Donosi kostanjevega lesa
Lesna zaloga kostanja na vzorčnih ploskvah se je gibala med 34 in 336 m3/ha. Povprečna lesna zaloga je znašala 139 m3/ha, standardni odklon pa 93 m3/ha. Na vzorčnih ploskvah smo ugotovili, da je bila ugotovljena sortimentna struktura analiziranih kostanjevih dreves dokaj slaba, veliko večino kostanjevega lesa smo namreč uvrstili v prostorninski les (preglednica 5). Kljub temu da smo izbirali drevesa z najboljšimi vitalnimi lastnostmi, nismo pri nobenem drevesu zaznali gozdno lesni sortiment, ki bi ga lahko kvalificirali kot A kvaliteto, tudi sortimenti B kvalitete so predstavljali le 1 % lesne zaloge kostanja.
Preglednica 5: Lesna zaloga po kategorijah Kvalitetni razred gozdno
lesnih sortimentov
Volumen (m3/ha)
Delež (%)
A 0 0
B 1,6 1
C 37,8 27
D 0 0
Prostorninski les 100 72
Skupaj 139,4 100
Vrednost letnih donosov lesa smo ocenili tudi preko ocene volumenskega prirastka kostanja s pomočjo vnaprej predvidenega relativnega prirastka, izraženega v procentu lesne zaloge (preglednica 6).
Preglednica 6: Volumenski prirastek kostanja glede na izbrani relativni volumenski prirastek z izračunano sortimentacijo prirastka glede na povprečno sortimentacijo ocenjenih dreves
Relativni volumenski prirastek (%)
Volumenski prirastek
(m3/ha)
A B C Prostorninski les
1 0,85 0 0,01 0,23 0,61
2 1,71 0 0,02 0,46 1,23
3 2,56 0 0,03 0,69 1,84
4 3,41 0 0,03 0,92 2,46
4.2 VREDNOST DONOSA PLODOV, LESA IN MEDU
Ob upoštevanju povprečne cene 3,5 €/kg kostanjevih plodov, bi bil za hektarski donos plodov 487,5 kg/ha prihodek lastnika lahko 1.706 €/ha/leto. Če bi prodali kostanj po najnižji tržni ceni, ki znaša 2 €, bi bil prihodek 975 €/ha/leto. V primeru, da bi nam ga uspelo prodati za najvišjo ceno 5 €, pa bi zaslužili 2.437 € /ha/leto.
Na podlagi ocenjene soritmentacije in ocenjene lesne zaloge kostanja na ploskvah smo ocenili vrednost lesa na ploskvah oziroma v raziskovalnem objektu. V primeru končnega poseka vse lesne mase kostanja bi v povprečju za les iztržili 6.087 €/ha ± 4.062 €/ha (preglednica 7).
Preglednica 7: Vrednost lesa v primeru končnega poseka celotne lesne zaloge kostanja na raziskovalnih ploskvah in vrednost lesa posameznih kakovostnih razredov gozdno lesnih sortimentov z deleži v skupni vrednosti
Povprečje (€/ha) Min-max (€/ha) %
Skupaj 6.087
A 0 0 0
B 131 0–2.609 2
C 2.199 0–7.277 36
Prostorninski
les 3.757 751–11.158 62
Vrednost volumenskega prirastka kostanjevih dreves v raziskovanih sestojih smo ob upoštevanju različnih relativnih volumenskih prirastkov (od 1 do 4 %) ocenili na 37,2–
148,7 €/ha/leto (preglednica 8).
Preglednica 8: Vrednost letnega volumenskega prirastka ob upoštevanju različnih relativnih volumenskih prirastkov in povprečne lesne zaloge kostanja na ploskvah
Vrednost letnega volumenskega prirastka (€/ha/leto)
Relativni volumenski
prirastek (%)
B C prostorninski
les Skupaj
1 0,70 13,41 23,07 37,2
2 1,39 26,81 46,14 74,3
3 2,09 40,22 69,21 111,5
4 2,79 53,62 92,28 148,7
Vrednost kostanjevega medu bi ob upoštevanju podatka donosa tega medu v Nemčiji (Crane in sod., 1984) in ob upoštevanju različnih cen medu znašala med 300 in 540
€/ha/leto.
V preglednici 9 je prikazana primerjalna analiza donosov plodov, lesa in kostanjevega medu. Očitno je, da je potencialni letni prihodek od kostanjevih plodov precej večji od potencialnih prihodkov ostalih dobrin kostanja.
Preglednica 9: Vrednost donosov kostanjevih plodov, kostanjevega lesa (po dveh metodah) in kostanjevega medu v raziskovalnem objektu Semič v letu 2019 (€/ha/leto); pri vrednosti lesa je potrebno upoštevati, da gre to za enkraten prihodek (€/ha) in da v obdobju naslednje proizvodne dobe ne moremo več pričakovati večjih prihodkov, le vmesne donose iz morebitnih redčenj
Vrsta donosov (€/ha/leto) Povprečje Minimum Maksimum
kostanjevi plodovi 1.706 975 2.437
kostanjev les (končni posek) 6.086 2.024 10.148
letni volumenski prirastek lesa 93 37 148
kostanjev med 390 300 540
5 RAZPRAVA
V naši raziskavi smo ugotovili, da je bil donos plodov 488 kg/ha, s čimer smo ovrgli hipotezo H1, da je donos kostanjevih plodov preko 1 t/ha. Eden od vzrokov so nihanja v obrodu kostanja, ki je obilen le približno vsake 3 leta, v vmesnem obdobju pa je nižji (Solar, 2012). Prav tako pride do večjih količin pri kostanjih, ki rastejo na gozdnem robu, saj imajo večji asimilacijski potencial in zato praviloma obilneje semenijo. Letna produkcija plodov kostanjev na gozdnem robu lahko namreč znaša tudi 1.337 kg/ha/leto (Grecs, 2002). Hektarski donos kostanjevih plodov na testnem objektu v Brežicah v letu 2011, ko je bilo obilno semensko leto, je bil prav tako precej višji od ugotovljenega donosa v našem objektu v 2019, saj je znašal 1.066 ± 314 kg/ha (Kušar in sod., 2015).
Predvidevamo torej, da je bilo semenenje kostanja v našem raziskovalnem objektu v letu 2019 nekoliko podpovprečno do povprečno in da leto 2019 ni bilo leto obilnega semenenja kostanja (t.i. semensko leto).
O stanju semenenja smo povprašali tudi 2 vaščana iz Rožanca (Grahek, 2020; Kočevar, 2020, oba osebni vir), ki živita v bližini vzorčnih ploskev. Povedala sta nam, da je bil obrod kostanja v 2019 slab in da sta na tem območju v preteklosti nabirala večje količine plodov kot v letu raziskave. Vzrok za to bi bilo lahko mrzlo obdobje med cvetenjem kostanja, kar je zabeležil lokalni čebelar, ki se ukvarja tudi s pridobivanjem kostanjevega medu (Movern, 2020, osebni vir).
Hipotezo H2, da je donos plodov kostanja večji ob nižjih sestojnih gostotah, večji debelini dreves in večji velikosti ter manjši utesnjenosti krošenj smo delno potrdili, delno pa ovrgli.
Sestojna gostota, merjena s sestojno temeljnico, ni značilno vplivala na donose plodov, a smo vseeno zaznali večje donose ob nižjih sestojnih gostotah. Po vsej verjetnosti je to posledica večje osvetljenosti asimilacijskega aparata v krošnji tistih dreves, ki so bolj sproščena in v strehi sestoja, v primerjavi s tistimi, ki so umeščena v bolj strnjen sestoj in nižje plasti. To ugotovitev bi lahko razlagali z vplivom socialnega položaja drevesa, vpliv katerega je bil statistično značilen. Vladajoča drevesa so imela namreč značilno večje donose plodov. Vplivala bi lahko tudi velikosti krošnje, a nismo ugotovili statistično značilnega vpliva. Zaznali smo sicer, da večja kot je bila krošnja kostanja, več plodov je drevo proizvedlo in obratno. Prav tako nismo potrdili, da utesnjenost krošnje vpliva na količino plodov.
Čeprav smo prikazali, da imajo drevesa s prsnimi premeri 31–45 cm v povprečju večje donose plodov kot tanjša in debelejša drevesa, pa s korelacijsko analizo nismo ugotovili statistično značilne povezave med tema spremenljivkama. To pomeni, da prsni premer drevesa ključno ne vpliva na donose plodov, pomembnejši so drugi dejavniki. Vseeno sliki 10 in 11 nakazujeta, da so drevesa s prsnimi premer 31–45 cm drevesa v optimalni fazi, predvsem optimalni fazi z vidika fruktifikacije. Sklepamo, da so drevesa manjših prsnih premerov še delno v mladostni predreproduktivni fazi ali šele na začetku reproduktivne faze, drevesa s prsnimi premeri 45 cm in več pa lahko že v zgodnjem senescentnem obdobju in je zato stopnja fruktifikacije že nekoliko zmanjšana.
Potrdili smo tudi hipotezo H3, da vrednost letnih donosov plodov in medu kot dveh glavnih nelesnih gozdnih proizvodov v gozdovih s pravim kostanjem presega vrednost
donosov lesa. Ocenjeni donosi plodov in medu z velikim naskokom presegajo ocenjene donose lesa, predvsem če opazujemo letne donose lesa preko volumenskega prirastka kostanja. Razmerji sta kar 1 : 18 oziroma 1 : 4.
Zaključimo lahko, da kljub temu, da smo raziskavo naredili v letu, ko je bil obrod kostanja po mnenju lokalnih nabiralcev podpovprečen ali celo slab, da bi bil ocenjeni prihodek od prodaje plodov tudi v najslabšem primeru (najnižji ugotovljeni donos plodov) skoraj 7 krat višji kot prihodek letnega lesnega prirastka (ob upoštevanju najvišjega izračunanega volumenskega prirastka lesa).
6 POVZETEK
Evropski pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) spada med lupinarje in ima užitne s hranili bogate plodove, kar ljudje pogosto izkoriščamo z njihovim nabiranjem za prehrano. S tem ima kostanj tudi pomembno vlogo pri poudarjenosti rekreacijske funkcije gozdov. Ker je malo znanega o donosih kostanjevih plodov v Sloveniji, nas je zanimalo, kolikšen je donos plodov kot postranskih gozdnih proizvodov v gozdovih s kostanjem v Beli krajini. V raziskavi smo zasledovali naslednje cilje: 1) ovrednotiti donose pravega kostanja na raziskovalnem objektu nad Semičem, 2) izračunati donose plodov in lesa pravega kostanja in 3) primerjati vrednosti donosov plodov, lesa in kostanjevega medu.
Raziskovalni objekt je umeščen v gozdnogospodarski enoti Črnomelj nad naseljem Semič.
Raziskovalni objekt se nahaja v sestojih s prevladujočim kostanjem s primesjo drugih drevesnih vrst. Delež kostanja v lesni zalogi je bil med 35 in 54 %. Podatke o donosih plodov smo pridobili na 20 vzorčnih ploskvah velikosti 8 m2, locirane na sistematični mreži z medsebojno razdaljo 100 m. Vsem kostanjevim drevesom na vzorčnih ploskvah smo izmerili ali ocenili prsni premer, višino, socialni položaj, velikost krošnje, utesnjenost krošnje in poškodovanost drevesa. Ocenili smo tudi drevesno sestavo in sortimentacijo dreves. Plodovi so bili šteti in selekcionirani glede na težo in črvivost. Za primerjavo donosnosti smo poleg donosa plodov izračunali tudi donose lesa in medu.
Ugotovili smo, da je bilo povprečno na vzorčni ploskvi 390 g zdravih plodov, kar na hektarski ravni pomeni 487,5 kg/ha. Najnižji donos na ploskvi je bil 254 g (318 kg/ha), najvišji pa 649 g (811 kg/ha). Razmerje zastopanosti po kvaliteti plodov na vzorčnih ploskvah je bilo v prid velikih plodov, saj jih je bilo 50 %, 40 % je bilo majhnih plodov in 10 % črvivih. Na donose plodov v največji meri vplivajo socialni položaj drevesa in velikost ter utesnjenost krošnje, nakazuje se tudi, da prsni premer drevesa nima znatnega vpliva. Lesna zaloga kostanja na vzorčnih ploskvah se je gibala med 34 in 336 m3/ha povprečna lesna zaloga je znašala 139 m3/ha. Sortimentna struktura kostanjevih dreves je bila slaba, saj smo večino lesa uvrstili v prostorninski les.
Hektarski vrednostni donos plodov se po zbranih podatkih giblje med 975 in 1.706
€/ha/leto. Donos končnega poseka bi predstavljal 6.087 €/ha ± 4.062 €/ha, a je potrebno vedeti, da v obdobju naslednje proizvodne dobe vrednostnih donosov praktično ne bi bilo.
Donos volumenskega prirastka lesa je bil ob 1–4 % relativnem volumenskem prirastku lesne zaloge kostanja ocenjen na 37,2–148,7 €/ha/leto. Vrednost ocenjenega donosa kostanjevega medu je znašala med 300 in 540 €/ha/leto. Zaključili smo, da bi bil donos s strani plodov tudi v najslabšem primeru skoraj 7-krat višji kot prihodek letnega volumenskega prirastka lesa kostanja.
7 VIRI
Anko B. 1995. Funkcije in vloge gozda. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 181 str.
Bahor B. 2018. Razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanje z robinio (Robinia pseudoacacia L.) v Beli krajini: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.:
VIII, 32 str.
Bolha, 2020. Mali oglasi: kostanj.
https://www.bolha.com/?ctl=search_ads&keywords=kostanj (8. 10. 2020) Bradač B. 2018. Mariborska tržnica: Koliko stane kostanj. Tržnica Maribor.
https://www.vecer.com/maribor/mariborska-trznica-koliko-stane-kostanj-6591183 (15. 1. 2020)
Brus R. 2012. Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana, samozal.: 406 str.
SiDG, 2020. Cenik za direktno prodajo (v veljavi od 01.09.2020 do 30.09.2020).
https://sidg.si/index.php/javna-narocila-objave/prodaja-lesa-in-logistika/cenik-za- direktno-prodajo/arhiv-cenikov-za-direktno-prodajo (8. 9. 2020)
Crane E., Walker P., Day R. 1984. Directory of important world honey sources. London, International Bee Research Association. Cambridge University: 384 str.
Diaci J., 2001. Areali drevesnih vrst s komentarjem. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 49 str.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Črnomelj (2020 – 2029). 2020. Novo mesto, Zavod za gozdove Slovenije: 343 str.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Novo mesto (2011 – 2020).
2020. Novo mesto, Zavod za gozdove Slovenije: 34–38
Grahek F. 2020. Intervju z nabiralcem kostanja. Rožanec (osebni vir, oktober 2020) Grecs Z. 2002. Razširjenost, rastne značilnosti in gojitvene lastnosti pravega kostanja v
Sloveniji: specialistično delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.: 144 str.
Hlišč T. 1972. Naši pogledi in rezultati pridelovanja lešnikov, orehov in kostanjev v Sloveniji. V: I. simpozij o lupinastem sadju. Ljubljana, Katedra za sadjarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.: 48 str.
Janovsky A. 2013. Primerjava cen: kostanj. Slovenske novice, 15. okt. 2013 https://old.slovenskenovice.si/lifestyle/vrt-dom/primerjava-cen-kostanj (13. 10. 2020)
Kočevar M. 2020. Intervju z nabiralcem kostanja. Rožanec (osebni vir, oktober 2020) Kostanjev med. 2020. Belokranjski hram.
https://www.belokranjski-hram.si/kostanjev-med (13. 8. 2020)
Kušar G., Simončič T., Matijašič D. 2015 Možnosti zagotavljanja ekosistemskih storitev iz kostanjevih gozdov. Gozdarski vestnik, 73: 127–144
Magdič T. 2020. Čebelarska zveza Slovenije: Priporočene maloprodajne cene čebeljih pridelkov 2020. https://www.czs.si/objave_podrobno/11107 (8. 10. 2020)
Martin M. A., Moral A., Martin L. M., Alvarez J. B., 2006. The Genetic Resources, of European Sweet Chestnut (Castanea sativa Miller) in Andalusia, Spain. Genetic Resources and Crop evolution, 54: 379–387.
https://link.springer.com/article/10.1007/s10722-005-5969-z (10. okt. 2020) Mestna tržnica Celje. 2019. Cene. http://www.trznicacelje.si/sl/cene-14 (8. 10. 2020)
Milinkovič D. 2020. Intervju s čebelarjem. Črnomelj (osebni vir, oktober 2020) Movern F. 2020. Intervju s čebelarjem. Praprot (osebni vir, oktober 2020)
Ogris N., Piltaver A., Jurc D. 2014. Ocena potencialnega obroda samoniklih tržnih vrst gob v slovenskih gozdovih. Acta Silvae et Ligni, 103: 67–84.
Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije. 2017. Ur. l. RS, št. 30/2017, 195/2020
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13131 (2. 10. 2020) Rožič M. 2020. Intervju s čebelarjem. Rožanec (osebni vir, oktober 2020)
Slovenski med. 2021. Cene medu. http://www.slovenskimed.si/Si/iskanje.php (2.2.2021) Sobotainfo. 2018. To so cene kostanja pri prodajalcih v mestu in globe za nabiralce.
https://sobotainfo.com/novica/lokalno/so-cene-kostanja-pri-prodajalcih-v-mestu- globe-za-nabiralce/447962 (8. 10. 2020)
Solar A. 2012. Pridelava lupinastega sadja v Sloveniji: stanje in perspektive. V: Zbornik referatov 3. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo. Krško: 379- 390
http://www.ssdl.si/assets/files/2016_strokovni_clanki/LUPINARJI_V_SLOVENIJI -stanje_in_perspektive-Solar.pdf (9. 9. 2020)
Solar A. 2019. Lupinarji oreh, leska, kostanj, mandelj. Ljubljana, Kmečki glas: 256 str.
Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G.
2005. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 286 str.
Winkler I. 1992. Družbeni in ekonomski vidiki mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 40: 99–122
Wraber M. 1955. Domači kostanj v Sloveniji. Murska Sobota, Nova proizvodnja: 244 str.
Zavod za gozdove Slovenije. 2020a. Pregledovalnik.
https://prostor.zgs.gov.si/pregledovalnik/ (5. 2. 2020)
Zavod za gozdove Slovenije. 2020b. Podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije.
Ljubljana.
Zavod za gozdove Slovenije. 2019. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih, Slovenija: 42 str.
http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2019_Poroci lo_o_gozdovih.pdf (10. okt. 2020)
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Matiji Klopčiču za usmeritve, potrpežljivost in spodbudo.
Dr. Kristjanu Jarniju se zahvaljujem za recenzijo naloge.
Za pomoč pri zbiranju podatkov na terenu se zahvaljujem Janu Štefaniču.
Zahvaljujem se tudi svoji družini za vso podporo v času študija.
