Poleg osvetljevanja odtisov, narejenih s kapljičnim tiskalnikom, smo v eksperimentalni del vključili tudi osvetljevanje uporabljenega papirja, saj je papir eden od ključnih dejavnikov v procesu fotodegradacije odtisov. Številne predhodne raziskave izpostavljajo predvsem vlogo optičnih belilnih sredstev v tem procesu, saj naj bi ti, zaradi razpadanja pod vplivom UV svetlobe, povzročali največje spremembe v barvi po osvetljevanju (5, 22).
Na sliki 4 sta prikazani refleksijski krivulji papirjev PP in FP pred osvetljevanjem. Iz njiju lahko sklepamo, da PP vsebuje optična belilna sredstva, saj v modrem delu spektra pri PP opazimo dvig spektralne krivulje (5). FP optičnih belilnih sredstev ne vsebuje.
Slika 4: Vrednosti refleksije pisarniškega (PP) in fotpapirja (FP) pred osvetljevanjem.
Preglednica 2 prikazuje meritve CIELAB koordinat, izračunane razlike med koordinatami vzorca in standarda (ΔL*, Δa*, Δb*) ter celotno barvno razliko E*00 za posamezne vzorce papirja po določenem času osvetljevanja.
Glede na koordinato b* lahko razberemo, da sta oba papirja bolj modrega, kot rumenega odtenka, saj je vrednost b* pri obeh papirjih manjša od vrednosti nič. Z medsebojno primerjavo vrednosti koordinate b* obeh papirjev, pa lahko sklepamo tudi, da je PP precej bolj modrikast od FP, saj b* pri pisarniškem papirju znaša –10,5, pri fotopapirju pa –3,15.
0.00 20.00 40.00 60.00 80.00 100.00 120.00
380 400 420 440 460 480 500 520 540 560 580 600 620 640 660 680 700 720
R [%]
λ [nm]
PP FP
15 Preglednica 2: Koordinate CIELAB in barvne razlike E*00 po osvetljevanju papirjev PP in FP z uporabo različnih zaščitnih stekel. Standard: papir PP oziroma FP pred
osvetljevanjem.
Čas osvetljevanja *h+
24 48 72
Standard Brez N UV Brez N UV Brez N UV
PP
L* 92,94 92,49 92,65 92,44 92,25 92,46 92,45 92,63 92,33 92,70
a* 1,08 0,84 1,04 1,12 0,64 0,86 0,96 0,70 0,77 0,92
b* –10,05 –6,11 –6,80 –6,89 –4,95 –6,28 –6,29 –4,25 –5,96 –6,17
ΔL* –0,45 –0,29 –0,50 –0,69 –0,48 –0,49 –0,31 –0,61 –0,24
Δa* –0,24 –0,04 0,05 –0,44 –0,22 –0,11 –0,38 –0,31 –0,16
Δb* 3,94 3,25 3,17 5,10 3,77 3,76 5,80 4,10 3,88
E*00 2,91 2,39 2,35 3,86 2,79 2,79 4,41 3,05 2,86
FP
L* 94,99 94,94 94,87 94,99 94,97 94,94 94,89 95,06 95,06 95,01 a* –0,63 –0,28 –0,30 –0,27 –0,29 –0,28 –0,29 –0,24 –0,25 –0,29 b* –3,15 –3,15 –3,20 –3,17 –3,00 –3,01 –3,12 –2,83 –2,83 –2,98
ΔL* –0,05 –0,12 0,00 –0,02 –0,05 –0,10 0,07 0,07 0,02
Δa* 0,35 0,33 0,36 0,34 0,34 0,34 0,39 0,37 0,34
Δb* –0,01 –0,05 –0,03 0,14 0,13 0,02 0,32 0,32 0,16
E*00 0,50 0,47 0,51 0,49 0,50 0,49 0,61 0,59 0,50
Pri PP lahko, ob opazovanju spreminjanja vrednosti koordinate L*, sklepamo, da je papir pod vplivom osvetljevanja temnel, saj se vrednosti koordinate L* z daljšanjem časa osvetljevanja manjšajo. To postane bolj razvidno ob izračunu ΔL*, ki zavzema negativne vrednosti, kar pomeni, da so vzorci papirja po osvetljevanju temnejši od papirja pred osvetljevanjem (standarda). Pri PP opazimo tudi, da se vrednosti koordinate b* povečajo, kar pomeni, da je vzorec po osvetljevanju bolj rumen in manj moder od vzorca pred osvetljevanjem (standarda). To pomeni, da PP zaradi osvetljevanja rumeni. Iz izračunanih
16 razlik koordinat b* vzorca in standarda pa lahko razberemo tudi, da obe stekli zaščitita papir pred rumenenjem, saj so razlike pri obeh manjše kot pri nezaščitenih vzorcih. Steklo s 70 % UV zaščito pa je pri tem še nekoliko, a ne znatno, uspešnejše od navadnega stekla.
Barvne razlike, nastale po 24 urnem osvetljevanju PP so majhne, a večje od 1, kar pomeni, da jih že zaznamo s prostim očesom. Po 24 urnem osvetljevanju se največja barvna razlika pojavi pri nezaščitenih vzorcih, pri vzorcih, zaščitenih z navadnim steklom je za 0,53 manjša, najmanjša pa je pri vzorcih, zaščitenih z UV steklom. Razlika v vplivu različnih stekel na nastalo barvno razliko je v tem primeru minimalna, saj se barvna razlika vzorcev zaščitenih z UV steklom, od barvne razlike vzorcev zaščitenih z navadnim steklom razlikuje zgolj za 0,03. Barvne razlike vseh vzorcev papirja PP se večajo z daljšanjem časa osvetljevanja, kar lahko vidimo na sliki 5. Pri nezaščitenih vzorcih presežejo vrednost 3 že po 48 urah osvetljevanja, pri vzorcih, zaščitenih z navadnim steklom pa šele po 72 urah.
Takrat govorimo o zmernih barvnih razlikah. Barvne razlike vzorcev, zaščitenih z UV steklom pa vrednosti 3 ne presežejo, zato v tem primeru, tudi po 72 urah osvetljevanja, govorimo o majhnih barvnih razlikah, ki pa so vidne s prostim očesom. Največje barvne razlike PP smo torej zabeležili pri nezaščitenih vzorcih, najmanjše pa pri vzorcih zaščitenih z UV steklom.
Slika 5: Barvne razlike E*00, v odvisnosti od časa osvetljevanja za vzorce PP brez zaščite in z različnimi zaščitnimi stekli.
17 Iz rezultatov v preglednici 2 je razvidno, da se primeru FP vrednosti koordinate L* spreminjajo minimalno. Tudi pri koordinati b* so razlike med standardom in vzorci zelo majhne. Največje razlike se pojavijo pri nezaščitenih vzorcih in vzorcih, zaščitenih z navadnim steklom, po 72 urah osvetljevanja, ko je Δb* = 0,32. To pomeni, da je papir nekoliko porumenel, a je ta sprememba s prostim očesom neopazna.
Barvne razlike, nastale po osvetljevanju FP, so precej manjše od barvnih razlik, nastalih po osvetljevanju PP in so na vseh vzorcih manjše od vrednosti 1, kar pomeni, da niso opazne s prostim očesom. Z daljšanjem časa osvetljevanja nezaščitenih vzorcev in vzorcev, zaščitenih z navadnim steklom barvne razlike rastejo, vendar vrednosti 1 ne presežejo niti po 72 urah osvetljevanja. To lahko vidimo na sliki 6. Barvne razlike vzorcev, zaščitenih z UV steklom pa kljub daljšanju časa osvetljevanja ostajajo relativno konstantne. Največje barvne razlike tudi pri FP zabeležimo pri nezaščitenih vzorcih, najmanjše pa pri vzorcih zaščitenih z UV steklom.
Slika 6: Barvne razlike E*00, v odvisnosti od časa osvetljevanja za vzorce FP brez zaščite in z različnimi zaščitnimi stekli.
Ob primerjavi refleksijske krivulje za PP slike 4 s (priloga B, slika B1), opazimo spremembo refleksijske krivulje predvsem v modrem delu spektra, kjer se pod vplivom 24-urnega osvetljevanja refleksijski maksimum zmanjša. Podoben pojav je opazen tudi po 48 In 72 urah osvetljevanja (priloga B, slika B2 in slika B3). Na sliki B1 lahko opazujemo tudi vpliv zaščitnih stekel na spremembo refleksijske krivulje. Krivulja se namreč najbolj spremeni
0
18 pri vzorcu, ki ni bil zaščiten z nobenim steklom. Do opaznih razlik med učinkovitostjo različnih tipov stekel pride šele po 72 urah osvetljevanja, pred tem sta krivulji relativno enaki. Po 72 urah osvetljevanja pa se pokaže, da se refleksijska krivulja bolj spremeni pri vzorcu zaščitenim z navadnim steklom kot pri vzorcu, zaščitenim z UV steklom.
Ob primerjavi refleksijske krivulje za FP slike 4 s (priloga B, slika B4, slika B5 in slika B6), pa je sprememba refleksijske krivulje po vseh treh časih osvetljevanja prisotna predvsem v modrem delu spektra, vendar je minimalna. Ker se krivulje različno zaščitenih vzorcev večinoma prekrivajo, lahko sklepamo, da zaščitna stekla niso imela znatnega dodatnega vpliva na spremembo refleksijske krivulje. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo, da ima na spremembo refleksijske krivulje zaradi osvetljevanja večji vpliv izbira papirja kot izbira zaščitnega stekla.