VSEBNOST RUTINA V RASTLINSKIH DELIH TATARSKE AJDE SORTE

4 REZULTATI

4.2 VSEBNOST RUTINA V RASTLINSKIH DELIH TATARSKE AJDE SORTE

Slika 9: Vsebnost rutina v koreninah tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v koreninah (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

Največja povprečna vrednost rutina v koreninah je bila pri 1. pobiranju: 0,41 mg/g SS, potem se je tekom rasti manjšala. Pri 1. pobiranju je izstopala visoka vrednost v 2. bloku, pri 4.

pobiranju pa visoka vrednost 4. bloka. Najmanjša povprečna vrednost je bila pri 5. in 7.

pobiranju, in sicer 0,22 mg/g SS. Pri 7. pobiranju je bila precej nizka vrednost 1. bloka.

Razmeroma majhne standardne napake pri posameznih pobiranjih kažejo na homogen vzorec (Slika 9).

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7

Povprečna vsebnost rutina v koreninah (mg/g SS)

Vsebnost rutina v koreninah (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

Slika 10: Vsebnost rutina v listih tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v listih (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

Pri prvih pobiranjih je bila vsebnost rutina v listih najmanjša, potem se je povečala in na koncu nekoliko spustila. Največja vsebnost je bila pri 4. pobiranju: 47,88 mg/g SS, najnižja pa pri 1. pobiranju: 25,72 mg/g SS. Pri zadnjih treh pobiranjih so izstopale majhne vrednosti 1. bloka, pri teh obravnavanjih je tudi standardna napaka bila razmeroma velika. Sklepamo lahko, da so bili ti vzorci heterogeni (Slika 10).

Slika 11: Vsebnost rutina v steblih tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v steblih (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

Povprečna vsebnost rutina v steblih se je iz začetnih 2,51 mg/g SS pri 1. pobiranju malo spustila, potem pa se je postopoma dvigovala do največje vrednosti 7,01 mg/g SS pri

Povprečna vsebnost rutina v listih (mg/g SS)

Vsebnost rutina v listih (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

Povprečna vsebnost rutina v steblih (mg/g SS)

Vsebnost rutina v steblih (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

zadnjem pobiranju, kjer je izstopala visoka vrednost 2. bloka. Do največje razlike med bloki je prišlo pri 6. in 7. pobiranju. Vsi vzorci z izjemo zadnjega so bili razmeroma homogeni z majhno standardno napako (Slika 11).

Slika 12: Vsebnost rutina v cvetovih tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v cvetovih (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

Rutin smo v cvetovih prvič zaznali pri 2. pobiranju. Povprečna vsebnost rutina se je iz 64,61 mg/g SS pri 2. pobiranju malo spustila in potem spet narasla na največjo povprečno vrednost 78,95 mg/g SS pri 4. pobiranju. Pri zadnjih pobiranjih se je vsebnost rutina v cvetovih nižala.

Pri 7. pobiranju smo rutin zaznali le v 1. in 2. bloku, zato je tam bila tudi najnižja povprečna vrednost vsebnosti rutina: 14,60 mg/g SS. Standardne napake so bile pri vseh obravnavanjih razen pri zadnjemu, ko sta bili vrednosti enaki, razmeroma velike, kar kaže na slabo

Povprečna vsebnost rutina v cvetovih (mg/g SS)

Vsebnost rutina v cvetovih (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

Slika 13: Vsebnost rutina v nezrelih semenih tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v nezrelih semenih (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

V nezrelih semenih smo rutin prvič zaznali pri 3. pobiranju. Največ rutina je bilo približno na sredini rastne dobe, najmanj pa na koncu. Največja povprečna vsebnost je bila pri 3.

pobiranju, in sicer 36,95 mg/g SS, najmanjša pa pri 7. pobiranju: 17,20 mg/g SS. Povprečje se je od 4. pobiranja naprej spuščalo. Pri prvih obravnavanjih so bile standardne napake razmeroma velike, kar pomeni, da so bili ti vzorci heterogeni. Najbolj homogen vzorec z najmanjšo standardno napako je bil tisti pri zadnjem obravnavanju (Slika 13).

Slika 14: Vsebnost rutina v zrelih semenih tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v zrelih semenih (mg/g SS) pri obravnavanjih čez rastno dobo

Povprečna vsebnost rutina v nezrelih semenih (mg/g SS) Vsebnost rutina v nezrelih semenih (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

Povprečna vsebnost rutina v zrelih semenih (mg/g SS) Vsebnost rutina v zrelih semenih (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

Rutin se je v zrelih semenih pojavil pri 6. in 7. pobiranju. Povprečna vsebnost rutina je tako pri 6. kot pri 7. pobiranju bila približno enaka. Pri 6. pobiranju je bila 13,16 mg/g SS in pri 7. pobiranju 12,75 mg/g SS. Pri 6. pobiranju je po visoki vrednosti izstopal 2. blok. Vzorec pri 6. pobiranju je imel večjo standardno napako in s tem manjšo homogenost vzorca kot vzorec pri 7. pobiranju, ki je imel razmeroma majhno standardno napako (Slika 14).

4.3 VSEBNOST KVERCETINA V RASTLINSKIH DELIH TATARSKE AJDE SORTE 'ZLATA'

Slika 15: Vsebnost kvercetina v koreninah tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v koreninah (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

Kvercetin se je v koreninah prvič pojavil pri 3. pobiranju, in sicer v 2. in 3.bloku. Pri 4.

pobiranju se je pojavil v 2., 3. in 4. bloku, pri 5. pobiranju pa smo ga zaznali le v 3. bloku.

Pri 5. in 6. pobiranju smo ga zabeležili pri vseh štirih blokih. Povprečna vsebnost kvercetina je bila na začetku 0,007 mg/g SS, nato se je dvignila na 0,014 in se potem spuščala.

Najmanjša povprečna vsebnost je bila pri 5. pobiranju, ko smo imeli le en pojav kvercetina:

0,003 mg/g SS. Pri 4. pobiranju sta izstopali visoki vrednosti 2. in 4. bloka. Pri 6. in 7.

pobiranju se je povprečna vsebnost kvercetina nekoliko povečala. Standardne napake obravnavanj so bile majhne, kar kaže na dobro homogenost vzorcev (Slika 15).

0 0,005 0,01 0,015 0,02 0,025

Povprečna vsebnost kvercetina v koreninah (mg/g SS) Vsebnost kvercetina v koreninah (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

Slika 16: Vsebnost kvercetina v listih tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v listih (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

Kvercetin se je v listih prvič pojavil pri 2. pobiranju. Na začetku je bila njegova povprečna vsebnost 0,162 mg/g SS in se je potem spuščala do povprečne vsebnosti 0,047 pri 4.

pobiranju. Pri 5. pobiranju je povprečje na 0,472 mg/g SS dvignila visoka vrednost v 2.

bloku, potem se je povprečje zopet zmanjšalo in se pri zadnjem pobiranju povečalo na 0,596 mg/g SS. Tu je izstopala visoka vrednost kvercetina v 1. bloku. Standardne napake vzorcev vseh obravnavanj razen 5. in 7. so bile razmeroma majhne, kar pomeni, da so bili ti vzorci homogeni (Slika 16).

Slika 17: Vsebnost kvercetina v steblih tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v steblih (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

0,0

Povprečna vsebnost kvercetina v listih (mg/g SS)

Vsebnost kvercetina v listih (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

0,0

Povprečna vsebnost kvercetina v steblih (mg/g SS)

Vsebnost kvercetina v steblih (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

Kvercetin se je v steblih prvič pojavil pri 2. pobiranju le v 2. in 4. bloku. Njegova povprečna vsebnost je bila tu 0,014 mg/g SS. Pri 3. pobiranju se je kvercetin pojavil v 1., 2. in 4. bloku, pri 4. pobiranju se je pojavil v vseh blokih, pri 5. pobiranju se je pojavil v 2., 3. in 4. bloku ter pri 6. in 7. pobiranju v vseh blokih. Povprečna vsebnost kvercetina se je bolj vidno začela dvigovati pri 6. pobiranju, ko je znašala 0,028 mg/g SS in bila največja pri 7. pobiranju, ko je bila 0,596 mg/g SS. Pri zadnjem pobiranju so bile vrednosti kvercetina pri vseh blokih visoke. Standardne napake so pri vseh obravnavanjih bile majhne, kar kaže na dobro homogenost vzorcev (Slika 17).

Slika 18: Vsebnost kvercetina v cvetovih tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v cvetovih (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

Kvercetin se je v cvetovih pojavil v vseh obravnavanjih in v vseh blokih z izjemo 7.

pobiranja, kjer se je pojavil le v 1. in 2. bloku. Povprečna vsebnost kvercetina se je od začetnih 0,352 mg/g SS do 4. pobiranja rahlo dvigovala, potem se je pri 5. pobiranju spustila na najnižjo vrednost: 0,226 mg/g SS, se spet dvignila pri 6. pobiranju na najvišjo vrednost 0,752 mg/g SS in se pri zadnjem pobiranju spet spustila. Pri 6. pobiranju je izstopala največja vrednost 4. bloka. Razmeroma majhne vrednosti standardne napake kažejo na dobro homogenost vzorcev, največje odstopanje pa je bilo pri vseh pobiranjih v 4. bloku (Slika 18).

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4

Povprečna vsebnost kvercetina v cvetovih (mg/g SS) Vsebnost kvercetina v cvetovih (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

Slika 19: Vsebnost kvercetina v nezrelih semenih tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v nezrelih semenih (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

Kvercetin smo v nezrelih semenih zaznali le pri 3., 4., 6. in 7. pobiranju. Njegova povprečna vsebnost je bila največja pri 3. pobiranju: 0,483 mg/g SS. Tu je po visoki vrednosti izstopal 4. blok. Pri 4. pobiranju se je povprečje kvercetina malo spustilo, pri 6. se je dvignilo in pri 7. se je spet spustilo do najmanjše vrednosti: 0,220 mg/g SS. Glede na razmeroma majhne vrednosti standardne napake obravnavanj lahko sklepamo, da so vzorci bili dobro homogeni.

Do največjih odstopanj je prišlo pri 3. in 4. obravnavanju (Slika 19).

Slika 20: Vsebnost kvercetina v zrelih semenih tatarske ajde sorte 'Zlata' (mg/g SS) v blokih posameznih obravnavanj in njegova povprečna vsebnost v zrelih semenih (mg/g SS) pri sedmih vzorčenjih v rastni dobi

0,0

Povprečna vsebnost kvercetina v nezrelih semenih (mg/g SS) Vsebnost kvercetina v nezrelih semenih (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

0,0

Povprečna vsebnost kvercetina v zrelih semenih (mg/g SS) Vsebnost kvercetina v zrelih semenih (mg/g SS)

1. blok 2. blok 3. blok 4. blok Povprečje

Kvercetin se je v zrelih semenih pojavil v 5., 6. in 7. pobiranju. Od 5. pobiranja, kjer je njegova povprečna vsebnost bila 0,248 mg/g SS, se je povprečje pri 6. pobiranju dvignilo na največjo vrednost: 0,598 mg/g SS in se na koncu spustilo na najnižjo vrednost: 0,241 mg/g SS. Majhne vrednosti standardnih napak kažejo na homogene vzorce, do največjega odstopanja pa je prišlo pri 6. pobiranju (Slika 20).

5 RAZPRAVA

Povprečno število rastlin tatarske ajde sorte 'Zlata'/m² iz našega poskusa je variiralo od približno 180 do približno 230, kar je malo manj od določene setvene norme. Setveni normi sta se sicer najbolj približala 1. in 3. blok. Tako suha snov korenin kot suha snov zelene mase se je tekom rastne dobe povečevala. Suha snov listov se je od 6. do 7. pobiranja sicer malo zmanjšala, kar bi lahko pripisali sušenju listov zaradi staranja rastlin in s tem zmanjšanju njihove mase ter njihovemu odpadanju že na polju, preden smo jih popisali. Suha snov stebel se je ves čas rastne dobe povečevala, kar se ujema z dejstvom, da se tatarska ajda v času rastne dobe precej razveji (Sharma, 1986). Od setve do pojava prvih cvetov je preteklo 35 dni, od setve do pojava prvih zrelih semen pa 70 dni. To je skladno z ugotovitvami Sharma (1986), ki navaja, da tatarska ajda navadno začne cveteti od 34 do 45 dni po setvi in da začne oblikovati semena 60 do 80 dni po setvi. Največ cvetov se je pojavilo 56 do 70 dni po setvi.

Ko so bila semena že zrela, je bilo še vedno prisotne zelo veliko zelene mase in tudi nekaj cvetov. To je skladno z literaturo, ki navaja, da tatarska ajda ne dozori enakomerno (Sharma, 1986; Kreft in sod., 2010) in da velik delež rastlinskih delov tudi ob zrelem semenu še vedno ostaja zelen (Kreft, 1995). Večji del semen tatarske ajde sorte 'Zlata' je bil zrel pri zadnjem pobiranju, zato lahko sklepamo, da je takrat zaključila svojo rastno dobo, ki je tako trajala 98 oziroma 99 dni. To je malo dlje v primerjavi z rezultati Choi in sod. (2021) – ugotovili so, da je tatarska ajda dozorela med 75. in 95. dnem po setvi – a še vedno v standardnem okviru rastne dobe, to je od 90 do 120 dni.

Pridelek tatarske ajde je višji od pridelka navadne ajde (Zhu, 2016). Tatarska ajda je za razliko od navadne ajde samoprašna, zato ni odvisna od aktivnosti opraševalcev, prav tako je bolj kot navadna ajda odporna na slabše okoljske pogoje. Povprečen pridelek semena v našem poskusu je bil 6.154 kg/ha. Tolikšen pridelek je izjemno nadpovprečen. Luthar (2019) navaja, da je pridelek tatarske ajde sorte 'Zlata' od 1,2 do 1,5 t/ha, Aubert in sod. (2021) pa so v dvoletnem poskusu ugotovili, da je pridelek tatarske ajde sorte 'Zlata' od 2.260 do 3.667 kg/ha. Na odstopanja med rezultati našega poskusa in rezultati v literaturi verjetno največ vpliva velikost parcelic in natančno ročno delo. Parcelice so bile dokaj majhne, zato so rastline lahko dobile veliko svetlobe in prostora, da so se dobro razrastle in razvile. Pri vzorčenju smo pobrali vsako zrelo seme, zato ni prišlo do izgub, do katerih bi prišlo pri strojnem pobiranju. Rastline so dolgo cvetele in oblikovale nove plodove, kar je lahko še dodatno pripomoglo k povečanju pridelka.

Pri vseh obravnavanjih smo ugotovili zelo velike standardne napake, kar kaže na izjemno heterogenost vzorcev.

Ugotovili smo, da se v različnih delih rastline tatarske ajde sorte 'Zlata' nahajajo različne količine rutina, kar je v skladu tudi z ugotovitvami Fabjan in sod. (2003) ter Park B. J. in sod. (2004). Tatarska ajda je tekom rastne dobe pridobivala na količini zelene mase, v kateri nastaja veliko rutina (Park B. J. in sod., 2004; Kreft, 2020), zato je tudi povprečna vsebnost

rutina v zeleni masi bila največja v drugi polovici rastne dobe. Pri koreninah je obratno največja vsebnost rutina bila pri 1. pobiranju in se je nato zmanjšala, zato lahko predpostavimo, da je za pridobivanje rutina iz korenin 'Zlate' najprimernejši čas približno 30 dni po setvi. Vsebnost rutina v rastlinskih delih se je nahajala v naslednjem redu:

cvet>list>nezrelo seme>zrelo seme>steblo>korenine. Povprečne vrednosti v posameznih rastlinskih delih so naslednje: v koreninah ga je bilo 0,22 do 0,041 mg/g SS, v listih 25,72 do 47,88 mg/g SS, v steblih 2,51 do 7,01 mg/g SS, v cvetovih 14,60 do 78,95 mg/g SS, v nezrelih semenih 17,20 do 36,95 mg/g SS in v zrelih semenih 12,75 do 13,16 mg/g SS. To je primerljivo z rezultati Park B. J. in sod. (2004), ki so pri raziskavi vsebnosti rutina v 50 akcesijah tatarske ajde z različnih delov sveta ugotovili, da je vsebnost rutina v rastlinah prisotna v naslednjem redu: cvet>list>seme>steblo>korenine. Naš rezultat je prav tako skladen s sklepi Fabjana in sod. (2003) ter Krefta (2020), da je največ rutina oz. snovi, ki zadržujejo UV sevanje v rastlini, v cvetovih in najmanj v koreninah.

Kvercetina je bilo v rastlinskih delih tatarske ajde sorte 'Zlata' zelo malo. Pojavil se je v naslednjem redu: cvet>zrelo seme>nezrelo seme>list>steblo>korenina. Povprečne vrednosti v posameznih rastlinskih delih so naslednje: v koreninah ga je bilo 0,003 do 0,014 mg/g SS, v listih 0,047 do 0,596 mg/g SS, v steblih 0,012 do 1,435 mg/g SS, v cvetovih 0,226 do 0,752 mg/g SS, v nezrelih semenih 0,220 do 0,483 mg/g SSS in v zrelih semenih 0,241 do 0,598 mg/g SS. V koreninah in steblih se je kvercetin pojavljal v zanemarljivih količinah, pa še to ne v vseh vzorčenjih. Kvercetina prav tako nismo zaznali pri 5. pobiranju pri vzorčenju nezrelih semen. Naši rezultati kažejo, da se je količina kvercetina v rastlinah povečevala tekom rastne dobe in pri zadnjih pobiranjih. To se ujema z dognanji Fabjana in sod. (2003), ki so domnevali še, da bi k majhni vsebnosti kvercetina lahko prispevale učinkovite metode sušenja pobranih vzorcev, zaradi česar se rutin ni pretvoril v kvercetin. Za boljše ohranjanje prvotne strukture vzorcev bi se lahko posluževali liofiliziranja. To je postopek, ki temelji na odstranjevanju vode iz zamrznjenega materiala s pomočjo sublimacije pri nizkih temperaturah in zračnemu tlaku. Najpogosteje se uporablja za ohranjanje kakovosti živil.

Led iz zamrznjenega materiala se pri tem postopku neposredno pretvori iz trdnega v plinasto agregatno stanje, kar v kombinaciji z nizkimi temperaturami pripomore k manjši razgradnji in mikrobiološki aktivnosti (Ratti, 2001).

Naši rezultati o vsebnostih rutina in kvercetina so primerljivi z rezultati Choi in sod. (2021), ki so v semenih tatarske ajde določili 4,35 do 17,20 mg rutina/g SS in 0,0089 do 0,6117 mg kvercetina/g SS.

6 SKLEPI

Na podlagi dobljenih rezultatov poskusa smo prišli do naslednjih zaključkov:

- Potrdili smo prvo hipotezo, da rastna doba 'Zlate' traja približno 2 do 3 mesece in v tem pogledu ne odstopa od drugih sort tatarske ajde. Tudi začetek njenega cvetenja in proizvodnje zrelih plodov se ujema z že ugotovljenimi splošnimi okvirji za tatarsko ajdo. Sorta 'Zlata' se torej lahko prideluje v enakem časovnem obsegu kot druge sorte tatarske ajde.

- 'Zlata' je dozorela neenakomerno, saj je poleg zrelih semen bilo prisotnih veliko nezrelih semen in ponekod tudi še cvetov, kar lahko vodi do izgube pridelka zaradi osipanja prvih zrelih semen. Kljub temu, da so bila semena že zrela in rastna doba praktično zaključena, so rastline 'Zlate' še vedno imele prisotne veliko zelene mase.

Tako velika količina zelene mase lahko povzroča težave pri spravilu. Potrdili smo drugo hipotezo.

- Glavni bioaktivni snovi v tatarski ajdi sta rutin in kvercetin, ki se v različnih delih rastline nahajata v različnih količinah. Zaznali smo več rutina kot kvercetina, s čimer smo potrdili tretjo hipotezo.

- Največ rutina v rastlinskih delih tatarske ajde smo našli v cvetovih in listih, sledita jima nezrelo in zrelo seme ter steblo, najmanj rutina pa smo našli v koreninah.

Kvercetin smo zabeležili v relativno majhnih količinah. Največ smo ga določili v cvetovih, semenih in listih, najmanj pa v steblih in zelo malo v koreninah.

Zaključimo lahko, da je vsebnost rutina in kvercetina največja od časa cvetenja naprej in da se povečuje s kopičenjem zelene mase. Potrdili smo četrto hipotezo.

- Glede na razmeroma visoko vsebnost rutina in kvercetina sklepamo, da je celotna rastlina tatarske ajde sorte 'Zlata' odlična poljščina za pripravo zdrave in funkcionalne hrane, sočasno pa se kaže možnost izolacije posameznih bioloških snovi. Pri pripravi hrane iz zrnja tatarske ajde moramo posebno pozornost nameniti postopkom priprave, saj lahko izzovemo večjo pretvorbo rutina v kvercetin, ki je zaradi svoje grenkobe lahko nezaželen. Iz naših ugotovitev je razvidno, da bi se za razvoj novih funkcionalnih živil ali izvlečkov bioaktivnih snovi iz sorte 'Zlata' poleg zrnja lahko uporabili tudi drugi deli rastline z visoko vsebnostjo rutina in kvercetina, kot so cvetovi in listi.

7 POVZETEK

V svetu sta najbolj razširjeni vrsti ajde navadna in tatarska. Obe izvirata iz območja Himalaje, kjer se tatarska ajda še vedno prideluje največ. Tatarska ajda se je prilagodila na težje okoljske razmere, zato uspešno uspeva na večji nadmorski višini in v manj ugodnih pridelovalnih razmerah. Po sestavi zrnja in načinu uporabe je ajda podobna žitom, zaradi relativno majhnih pridelkov zrnja pa ne spada med gospodarsko pomembne poljščine.

Tatarska ajda je bila do sredine 20. stoletja zaradi dobre prilagoditvene sposobnosti ena ključnih poljščin, potem pa jo je izpodrinilo intenzivno kmetijstvo, opuščanje kmetij, kjer se je pridelovala in nepoznavanje njenih koristnih učinkov.

Potrošniki pogosto zavračajo izdelke iz tatarske ajde, saj imajo le-ti zaradi večje vsebnosti flavonoidov (predvsem kvercetina) kot pri navadni ajdi rahlo grenek okus, na katerega niso navajeni. Posamezni deli tatarske ajde se ponekod po svetu uporabljajo kot del tradicionalne medicine, dandanes pa so postali zanimivi kruh in drugi mlinsko-pekovski izdelki iz moke tatarske ajde, jedi iz ajdove kaše in slaščice, za čaje in prevretke se uporabljajo tudi zrna ajdove kaše, cvetovi in posušeni listi, še vedno pa je veliko možnosti za oblikovanje novih izdelkov iz tatarske ajde in razvoj inovativnih idej.

V zadnjem času se je zopet povečalo zanimanje za pridelavo tatarske ajde, predvsem zaradi 'ponovno odkritih' zdravilnih koristi uživanja bioaktivnih snovi v njenih izdelkih. Rastlinski deli tatarske ajde imajo edinstveno biokemično sestavo z različnimi bioaktivnimi sestavinami, zaradi česar jo umeščamo med naravna funkcionalna živila. Tatarska ajda tako vsebuje veliko polifenolov (sploh rutina), je dober vir esencialnih aminokislin, prehranskih vlaknin, mineralov in vitaminov, zaradi česar ugodno vpliva na človekovo zdravje in se lahko uporablja kot dopolnilo k dobro uravnoteženi prehrani. Iz tatarske ajde lahko tudi ob skromnih rastnih razmerah pridobimo kakovostne beljakovine, ki lahko nadomestijo druge vire beljakovin. Več polifenolov in večja bioaktivna aktivnost je prisotna v tatarski ajdi kot

In document DINAMIKA RASTI IN RAZVOJA TATARSKE AJDE (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn.) SORTE 'ZLATA' IN VSEBNOST NEKATERIH BIOAKTIVNIH SNOVI (Strani 32-0)