Potreba po določenih znanjih uporabe in upravljanja opreme IKT je nujna za vse stro-kovne delavce v splošnih knjižnicah. Knjižničar mora »postati upravljavec znanja, ki ima znanja in spretnosti s področja informacijske tehnologije,« če želi nuditi uporab-nikom vse storitve knjižnice (uporaba programov Microsoft Office, spletnih omrežij, manjše posodobitve programske opreme, reševanje manjših težav s tiskalniki ipd.), saj prihodnost že zdaj zahteva, da so ta znanja splošna, piše že Ambrožičeva v prispevku Sodobne potrebe in izzivi v izobraževanju knjižničarjev (2005).
Potrebe po omenjenih znanjih najdemo opredeljene tudi v priporočilu evropskega parlamenta in sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za sko učenje. Tu je digitalna kompetenca opisana kot ena od osmih ključnih vseživljenj-skih kompetenc. Definirana je kot varna in kritična uporaba tehnologije informacijske
24 Dalje glej http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Programi/Samo-se-500-dni-zivljenja-Windows-XP.
html.
25 Rast števila računalnikov z dostopom do interneta na prebivalca. (Resolucija, 2008, str. 51).
družbe (IST) pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju. Podpirajo jo osnovna znanja IKT: uporaba računalnikov za iskanje, vrednotenje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih po internetu26. Ta so v današnjem času za knjižničarje v knjižnicah izrednega pomena.
Za zahtevnejša računalniška strokovna dela v splošnih knjižnicah tudi Standardi (2005) določajo, da naj knjižnica pri zaposlitvi knjižničnih delavcev upošteva enega strokov-nega delavca za razvoj računalniške mreže, komunikacij in programske opreme na 40 osebnih računalnikov. Pravilnik (2003) takega določila o strokovnih delavcih za vzdrže-vanje opreme IKT nima.
Stanje in potrebe pri definiranju števila strokovnih oseb za vzdrževanje RDM in druge opreme IKT smo analizirali le z vidika strokovnih priporočil omenjenih določil iz stan-dardov.
Že pri izbiri in nakupu opreme IKT morajo knjižnice zagotoviti tudi njeno vzdrževa-nje. Najprej je treba poskrbeti za izbiro primerne nove opreme IKT ali za zamenjavo iztrošene, pa za izvedbo javnega naročila, v nadaljevanju za njeno pravilno namestitev, pregled delovanja in ureditev dokumentacije. V splošnih knjižnicah so v aktualnem času potrebni različni kompleksni informacijski sistemi. Ti zahtevajo, tako za izbiro kot pozneje za vzdrževanje, specifična in širša strokovna informacijska znanja, hitro odziv-nost in poznavanje novosti s področja IKT.
26 Poleg izraza kompetenca se pojavlja tudi slovenska različica zmožnost, predvsem v slovenskih učnih načrtih. Leta 2000, na začetku prenove poklicnega in strokovnega izobraževanja, je bil namreč določen oz. izbran slovenski izraz zmožnost kot različica tujke kompetenca. Izraz digitalna pismenost pa se v teh istih dokumentih uporablja večkrat tudi zaradi prevoda angleškega izraza digital literacy. Zadrega se sicer pojavlja pri razumevanju digitalne pismenosti v primerjavi z IKT-pismenostjo ali informacijsko, medijsko in vizualno pismenostjo. Martin in Grudziecki (2006) v svojem poročilu za Evropsko komisijo opisujeta več različnih pismenosti, in sicer računalniško oz. IKT-pismenost iz 60. let 20. stol., tehnološko pismenost iz 70. let, informacijsko pismenost iz 80. let, sledijo pa še medijska, vizualna in komunikacijska pismenost, ki se prepletajo oz. prekrivajo, tudi pri definiranju posamezne vrste pismenosti. Zato tudi uvajata izraz digitalna pismenost, ki jo opredeljujeta širše, saj vključuje vse druge pismenosti: »Digitalna pismenost je zavedanje, odnos in sposobnost vsakega posameznika, da smiselno uporablja digitalna orodja in storitve za razločevanje, dostopanje, upravljanje, vključevanje, vrednotenje, analiziranje in sintetiziranje digitalnih virov, da ustvarja nova znanja, nove medijske izraze in se sporazumeva z drugimi v specifičnih življenjskih okoliščinah, da bi omogočil konstruktivna družbena dejanja in da bi lahko razmišljal o teh procesih« (Martin in Grudziecki 2006, 135 pov. po BILTEN: Pot do e-kompetentnosti, marec 2012).
S popisom stanja smo ugotovili, da imajo knjižnice z vidika politike nabave, vzdrževa-nja in spremljavzdrževa-nja stavzdrževa-nja opreme IKT različne rešitve.
V nekaterih splošnih knjižnicah za opremo IKT skrbijo zaposleni, ki so ustrezno stro-kovno šolani (sistemski administratorji, informatiki). Praksa je pokazala tudi, da ti ob-časno potrebujejo pomoč zunanjih izvajalcev, in zato nekatere knjižnice z zunanjimi izvajalci sklenejo pogodbe o vzdrževanju opreme IKT.
Preglednica 5 in Slika 6 prikazujeta število splošnih knjižnic na posameznih območjih in število strokovnega kadra, ki skrbi za opremo IKT po območjih in v območnih knji-žnicah. V Preglednici 5 je za leto 2010 v zadnjem stolpcu predstavljen izračun okvirnih potreb po strokovnem kadru po območjih glede na stanje števila RDM v letu 2010 in glede na določila Standardov (2005).
Preglednica 5: Strokovni kader za vzdrževanje opreme IKT Območje osrednje
Celjsko območje 12 8 1 9,5
Dolenjsko območje 8 1 1 8,2
Gorenjsko območje 5 2 0 6,8
Goriško območje 4 4 1 4,1
Koroško območje 4 0 0 3,8
Obalno-kraško območje 5 3 1 4,8
Osrednjeslovensko območje
9 1 3 18,6
Pomursko območje 4 2 1 2,8
Spodnjepodravsko območje
2 2 1 1,8
Štajersko območje 3 3 2 5,5
Skupaj 58 26 11 65,3
Iz analize rezultatov popisa na posameznih območjih in izračuna potreb po strokov-nem osebju za vzdrževanje opreme IKT glede na določila Standardov (2005) vidimo (Preglednica 5), da je upoštevanje določil prej izjema kot pravilo. Leta 2010 so imeli 29 zaposlenih, po izobrazbenem profilu ustrezajočih strokovnih delavcev, za pravilno namestitev, pregled delovanja, ureditev dokumentacije, posodabljanje in vzdrževanje 2.612 RDM ter druge opreme IKT – v samo 26 (45 %) od 58 splošnih knjižnic.
V skladu s strokovnimi priporočili in stanjem števila RDM leta 2010 bi splošne knjižnice lahko zaposlovale dobrih 65 strokovnih delavcev (65,3) za področje nabave, skrbi in vzdrževanja IKT. Določila Standardov (2005) so bila izpolnjena v 41 % (29 zaposlenih).
In izmed teh jih je bilo kar 11 zaposlenih v osmih od desetih območnih knjižnic.27 Najboljše stanje se je pokazalo na Goriškem in Spodnjepodravskem območju, kjer je bil v vsaki knjižnici območja zaposlen vsaj po en strokovnjak.
Dve največji območni knjižnici po številu potencialnih uporabnikov na območju sta zaposlovali več omenjenih strokovnih delavcev: Mestna knjižnica Ljubljana tri, Mari-borska knjižnica pa dva. Dve od osmih območnih knjižnic: Kranj in Ravne na Koroškem leta 2010 še nista imeli zaposlenega ustreznega strokovnega kadra za vzdrževanje opreme IKT. Poudariti je treba dejstvo, da hkrati tudi ni bilo nobenega zaposlenega strokovnega kadra na celotnem Koroškem območju. Tu sta imeli samo dve od štirih knjižnic sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci (Slika 6).
27 Za primerjavo: po statističnih podatkih o delu knjižnic (BibSiSt, 2012) je bilo v 58 splošnih knjižnicah v letu 2010 skupaj 1.173 zaposlenih (EPZ – ekvivalent polne zaposlitve).
Število splošnih knjižnic (SK) na območju Št. SK z zaposlenim strokovnim kadrom
Število zaposlenega strokovnega kadra v OOK Potrebno število kadra v letu 2010
12
Slika 6: Število splošnih knjižnic in število le-teh z zaposlenih strokovnim kadrom za opremo IKT Nekateri knjižničarji, priučeni vzdrževalci opreme IKT po splošnih knjižnicah, imajo nekaj več računalniških znanj, ki sicer zadostujejo za vsakodnevno uporabo, pomoč uporabnikom in podporo splošni informacijski pismenosti. Povsem drugače pa je s sistemsko administracijo opreme IKT (knjižnice oz. knjižnične mreže), za kar so potreb-ni strokovnjaki s področja IKT. Za taka opravila ima 55 % splošpotreb-nih knjižpotreb-nic (32 od 58) sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci ali vzdrževalne pogodbe.
Seveda je vprašanje, ali je povezovanje z zunanjimi strokovnjaki ali institucijami pravi način reševanja kadrovskega primanjkljaja pri vzdrževanju opreme IKT; vprašanje za razpravo, ki se dotika stroškov, kakovosti, usposobljenosti, dostopnosti delavcev na trgu in ne nazadnje odločitve vodstva. Tudi zunanji izvajalci so strošek knjižnice, ven-dar v praksi največkrat tam, kjer lastnega kadra nimajo ali je potreben poseg oziroma svetovanje visoko usposobljenega strokovnjaka.
Sistemska administracija združuje ljudi z znanjem za celovito vzdrževanje opreme IKT (strežnikov, nameščanje operacijskih sistemov in zahtevnejše vzdrževanje posamezne opreme v posamezni knjižnici oz. knjižnični mreži, skrb za varnost in hranjenje po-datkov, ipd.), kar zahteva formalno strokovno izobražen kader iz računalniške stroke.
Zaradi kakovostnega izvajanja storitev knjižnice je nujno poznavanje bibliotekarske stroke. To navaja na potrebo po opravljanju strokovnega izpita iz bibliotekarstva.28
5 zaključek
Dostopni podatki (dostopne evidence in arhiv ministrstva za kulturo, pristojnega za to področje) nam kažejo, da je bilo v letih izvajanja nacionalnega programa za kulturo 2008–2011 sofinanciranih veliko projektov, ki so se nanašali na opremo IKT v splošnih knjižnicah. Gre za javne ciljne razpise, ki so nekako podpirali pričakovanja Strategije i2010 in Resolucije (2008).
V letu 2008 je bilo sofinanciranih 144 projektov (14 projektov za strokovno in informa-cijsko usposabljanje in digitalizacijo ter 130 projektov za nakup opreme IKT) v višini 484.644 EUR. Nato 74 projektov v letu 2009 (4 projekti za strokovno in informacijsko usposabljanje in digitalizacijo ter 70 projektov za nakup opreme IKT) v višini 220.111 EUR. V letu 2010 pa še 94 projektov (2 projekta za digitalizacijo, 1 projekt za uvedbo inovativnih rešitev ter 92 projektov za nakup opreme IKT) v višini 228.368 EUR. (Po-ročila, 2012). S povečanjem števila RDM za 194 konec leta 2010 je bil dosežen plan Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011 o povečanju števila RDM (s 150 na 170).
29 Poleg RDM so knjižnice z nakupom naslednjih naprav izboljšale opremljenost IKT:
skenerjev za 13 % (26 novih), UPS-ov (naprav za neprekinjeno napajanje) za 9 % (20 UPS-ov), projektorjev LCD za 28 % (27 projektorjev), barvnih tiskalnikov za 9 % (33 novih). Za 41 % se je zmanjšalo število terminalov (58 odpisanih) (BibSiSt, 2009, 2011) Že v uvodu omenjene prednostne naloge Strategije i2010 in si2010 so bile vključene v nacionalni program za kulturo. Za doseganje zastavljenih ciljev po Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011,30 ki se vežejo na Strategijo i2010 in si2010, ne nazadnje tudi za postopno izvrševanje smernic, določenih z Evropsko digitalno agendo in strate-gijo Evropa 2020, bi morali posodobitve opreme IKT v slovenskih splošnih knjižnicah pospešiti in se že usmerjati v nove tehnologije. Po poudarku, ki ga daje Evropska digi-talna agenda »IKT obsega pomemben delež skupne dodane vrednosti v najpomemb-nejših evropskih panogah, […] pomanjkanje naložb v raziskave in razvoj IKT pa ogroža
28 Žal podatkov o številu opravljenih strokovnih bibliotekarskih izpitov zaposlenih sistemskih administratorjev in informatikov v splošnih knjižnicah nismo zbirali. Pomembnost primerno usposobljenih strokovnih kadrov na področju IKT poudarja tudi Evropska digitalna Agenda. Dalje glej http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/evropska-digitalna-agenda/Digitalna-agenda.pdf.
29 Dalje glej Poročila o izvajanju NPK. Pridobljeno 28. 5. 2012 s spletne strani: http://www.arhiv.mk.gov.si/
si/o_ministrstvu/porocila_in_podatki/
30 Novega nacionalnega programa za kulturo za obdobje po letu 2012 v času objave članka še ni bilo.
celoten evropski sektor proizvodnje in storitev.« In v nadaljevanju besedila omenjene agende beremo, da »čeprav so družbeni izzivi močno gonilo inovacij, Evropa slabo uporablja inovacije in raziskave in izkorišča razvoj, da bi izboljšala kakovost in storil-nost svojih javnih storitev.« (Evropska digitalna agenda, 2010, str. 23). Zato bi slovenske splošne knjižnice morale vse bolj razmišljati o strategijah poslovanja z mobilnimi apli-kacijami in o računalništvu v oblaku, ki se krepijo po vsej Evropi, zlasti pri upravljanju in v znanosti.31 Primer rabe novejših tehnologij v splošni knjižnici je uvedba ipadov za dostop do multimedijskih vsebin v Mestni knjižnici Kranj.32
V Sloveniji imamo (Prevodnik in Vehovar, 2011) dobro motivirano mlajšo in bolj izobra-ženo populacijo, medtem ko je potrebne veliko motivacije in spodbud pri kategorijah prebivalstva, ki potrebujejo skrbnejšo podporo, kot so starejši, nižje izobraženi, gospo-dinje ali pripadniki drugih narodnosti.
V aktualnih razmerah se morajo knjižnice še bolj ozirati na posebne skupine uporab-nikov, predvsem na etnične manjšine, brezposelne in sicer manj premožne prebivalce.
Lahko bi jim še bolj pomagale pri usposabljanju in uporabi storitev za osebnostno rast, za dvig iz (pod)povprečja, za enakopravnejšo vključitev v družbo in boljšo kakovost življenja.
Zaradi vsega navedenega je – poleg ustrezne opremljenosti splošnih knjižnic z opre-mo IKT – nujno, da so knjižničarji dobro strokovno podkovani v uporabi opreme IKT.
To lahko dosežemo le s permanentnim izobraževanjem zaposlenih, tako o ravnanju z opremo IKT kot tudi o možnostih, ki ji ta ponuja.
Dobro informacijsko-komunikacijsko opremljena knjižnica in digitalno kompetentni knjižničarji pa so pogoj, da bo knjižnica vabljiva tudi za mlajše in bolj vešče uporabnike in bo s tem še dodala vrednost lokalnem okolju.
Primerjava rezultatov s priporočili in zahtevami v navedenih strokovnih dokumentih bo v prihodnjih letih služila kot kritični vpogled v dejansko stanje in kot izhodišče na-daljnjemu načrtovanju opremljanja splošnih knjižnic z IKT.
Na podlagi v članku predstavljene analize bodo lahko splošne knjižnice v letnih in strateških planih pripravile argumentirane načrte posodabljanja opreme IKT. Poten-cialnim financerjem bodo plani služili kot podlaga za ustrezno zagotavljanje sredstev
31 Glej Evropsko digitalno agendo http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/evropska-digitalna-agenda/
Digitalna-agenda.pdf
32 Glej prispevek Leban, 2012.
za naložbe. Trenutno stanje opreme IKT, ki je predstavljeno v članku, kaže sliko o nep-rimerni in nezadostni opremi IKT, ki knjižnicam ne omogoča sodobnega zagotavljanja knjižničnih storitev in enakega dostopa vsem potencialnim uporabnikom po Sloveniji.
Glede na tehnološki razvoj pa je nujna tudi posodobitev Pravilnika (2003). Ta je z vidika razvoja in prakse opremljanja z IKT v osrednjih splošnih knjižnicah že zastarel. Smiselna bi bila tudi dopolnitev Standardov, vsaj z omembo zagotovitve dostopa do knjižnič-nih storitev z novimi tehnologijami,33 ki so že nepogrešljiv del posameznikove opreme z IKT. Uporabnikom knjižnic pa bi omogočale preprosto uporabo storitev, dostop do e-knjig in drugih multimedijskih vsebin.
Splošne knjižnice imajo regulacijo razvoja v standardih in merilih razvitosti. Nimajo pa za to zagotovljenih finančnih sredstev. V reševanje problematike mora aktivno vstopiti strokovni kader iz območnih knjižnic! Pri izvajanju posebnih nalog morajo oblikovati predloge ter strategijo razvoja in opremljanja splošnih knjižnic z informacijsko-komu-nikacijsko tehnologijo (delovna skupina administratorjev in informatikov) po sodob-nih trendih razvoja informacijske tehnologije in Strategiji razvoja splošsodob-nih knjižnic (2012). Z ugotovitvami in predlogi rešitev je nujno seznaniti pristojno ministrstvo in lokalne financerje, za katere pa bi tudi veljalo, da bi skušali poiskati skupno rešitev in realizacijo sodobnega opremljanja knjižnic oz. uresničiti načrtovano.
zahvala
Za izvedbo popisa stanja opreme IKT in opravljene analize po posameznih območjih, ki so vir podatkov za nastanek skupnega poročila, gre zahvala: Mateju Zemetu iz Osre-dnje knjižnice Celje, Mihi Petrovu iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, Jani Zeni Bešter iz Mestne knjižnice Kranj, Silvestru Vodopivcu iz Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica, Janji Plešivčnik iz Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne, Terensu Perčiču iz Osrednje knjižnice Srečka Viharja Koper, Mihi Žitku in Aleš Klemnu iz Mestne knjižnice Ljubljana, Mateju Končanu iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Danielu Šalamonu iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Ireni Sirk iz Mariborske knjižnice.
Uporabljeni, pregledani in navedeni viri
Ambrožič, M. (2005). Sodobne potrebe in izzivi v izobraževanju knjižničarjev = Contemporary needs and challenges in education of librarians. Informacijski viri in storitve knjižnic v elektronskem okolju : zbornik referatov = Information resources and library services in electronic
33 Npr. mobilne tehnologije, tablični računalniki, računalništvo v oblaku ipd.
environment : proceedings / Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Portorož, 24.–26. oktober 2005 = Professional Conference of Union of Associations of Slovene Librarians, Portorož, October 24-26, 2005. Dostopno na spletnem naslovu: http://publikacije.
zbds-zveza.si/zborniki2005-01/ambrozic.pdf
Analize popisa IKT za leto 2010 po posameznih območjih. (2011, 2012). Interni dokumenti – dostopni so pri osrednjih območnih knjižnicah.
BibSiSt online (2012). Pridobljeno 28. 2. 2012 s spletne strani: http://bibsist.nuk.uni-lj.si
Pot do e-kompetentnosti. (2012). V: BILTEN e-šolstvo, št. 7. Pridobljeno 16. 5. 2013 s spletne strani:
http://www.sio.si/no_cache/projekti/arhiv_novic/novica/article/2030/
Center za razvoj knjižnic – CEZAR. Koordinacija OOK. (2012). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Dostopno na spletnem naslovu: http://cezar.nuk.uni-lj.si
Evropska digitalna Agenda. (2010). Pridobljeno 11. 1. 2013 s spletne strani: http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/evropska-digitalna-agenda/Digitalna-agenda.pdf
Glossary: EU enlargements. (2012). Pridobljeno 24. 9. 2012 s spletne strani: http://epp.eurostat.
ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Glossary:EU-27
i2010 strategy - key documents. (2012). European Commission: A European Information Society for growth and employment. Pridobljeno 1. 6. 2012 s spletne strani: http://ec.europa.eu/
information_society/eeurope/i2010/key_documents/index_en.htm#EDCR
Javni razpis št. 430-28/2011 za sofinanciranje vzpostavitve brezžičnih omrežij Eduroam v knjižničnih okoljih in samostojnih javnih visokošolskih zavodih, ki niso del univerze. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/indexd922.
html?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=952
Karun, B. in E. Kodrič-Dačić. (2007). Izvajanje koordinacije posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic v obdobju 2003–2006. Dostopno na spletnem naslovu: http://cezar.nuk.uni-lj.si/ook Leban, V. (2012) Z ipadom do vsebin v Mestni knjižnici Kranj. V A. Kavčič-Čolić, in I. Vodopivec
(Ur.), Izzivi sodobnih tehnologij : konkurenčna prednost knjižničnih storitev : zbornik referatov = Challenges of modern technologies : the competitive advantage of library services : proceedings / 5. Skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS, Ljubljana, 17.–18. oktober 2012 = 5th Joint Conference of Slovenian Special and Academic Libraries, 17-18 October 2012, Ljubljana, Slovenia (str. 141–146.). Ljubljana: ZBDS.
Martin, A. in J. Grudziecki. (2006). DigEuLit: Concepts and Tools for Digital Literacy Development.
Italics 5 (4), 249–267. Pridobljeno 24. 9. 2012 s spletne strani: http://www.ics.heacademy.
ac.uk
Poročila o izvajanju NPK. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 28. 5. 2012 s spletne strani: http://
www.arhiv.mk.gov.si/si/o_ministrstvu/porocila_in_podatki/
Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope: Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–
2009. (2009).
Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. (2003). Uradni list RS, št. 88/03. Pridobljeno 28. 5.
2012 s spletne strani: www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200388&stevilka=4079
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73 in št. 70/08.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2012). Uradni list RS, št. 80/2012.
Prevodnik, K. in Vehovar, V. (2011). E-kompetentni državljan Slovenije danes : ciljno-raziskovalni projekt: DP1, Draft poročila Pregled sekundarnih virov. Ljubljana, FDV. http://www.ris.org/
db/13/12082/RIS%20poro%E8ila/Ekompetentni_drzavljan_Slovenije_danes/
Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (ReNKP0811). (2008). Uradni list RS št. 35/08. Pridobljeno 28. 5. 2012 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.
jsp?urlid=200835&stevilka=1428
Samo še 500 dni življenja Windows XP. Pridobljeno 14. 1. 2013 s spletne strani: http://dne.enaa.
com/Internet-in-programi/Programi/Samo-se-500-dni-zivljenja-Windows-XP.html
Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij : Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope. Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–2009. Pridobljeno 28. 2. 2012 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/
LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0390:FIN:SL:HTML
Standardi za splošne knjižnice: (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). (2005). Ljubljana:
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost RS. Pridobljeno 28. 2. 2012 s spletne strani: http://
www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/hitri_dostop/
standardi_spl_k_sprejeti.pdf
Statistični urad Republike Slovenije. (2011). Pridobljeno 10. 5. 2012 s spletne strani: http://www.
stat.si/
Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji si2010. (2007). Ljubljana, Vlada RS, str.
48–49. Pridobljeno 10. 5. 2012 s spletne strani: http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.
gov.si/pageuploads/pdf/informacijska_druzba/si2010.pdf (si2010).
Slovenske splošne knjižnice za prihodnost : strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013–
2020. (2012). Grosuplje, Združenje splošnih knjižnic Slovenije.
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za