TUJA PRIPOROčILA
Information and Communication Technology (ICT) in Public Libraries: the Analysis of a Survey Undertaken in 2010
Milena bon
Oddano: 11. 10. 2012 – Sprejeto: 24. 7. 2013 1.04 Strokovni članek
1.04 Professional Article UDK 027.022(497.4):004
Izvleček
Namen: V prispevku sta predstavljena stanje opreme informacijsko-komunikacijske tehnologije (dalje opreme IKT) in opravljena analiza na osnovi primerljivih rezultatov z zahtevami, ki jih do- ločajo nekatera domača in tuja strokovna priporočila.
Metodologija/pristop: Osrednje območne knjižnice (dalje območne knjižnice) so v letu 2010 izvedle popis opreme IKT po posameznih knjižnicah na svojem območju in pripravile analize stanja opreme IKT na posameznih območjih za to leto. Z zbranimi podatki je Center za razvoj knjižnic (CeZaR) pri Narodni in univerzitetni knjižnici pripravil analizo stanja opreme IKT na ravni države.
Rezultati: Ugotovilo se je sicer, da je bil s povečanjem števila računalniških delovnih mest (dalje RDM) v letu 2010 dosežen plan Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 o pove- čanju števila osebnih računalnikov. Posodobila se je tudi druga oprema IKT. Z vidika strokovnih priporočil (Standardi, 2005) ugotavljamo, da določilo o številu RDM še zdaleč ni bilo doseženo.
Realiziranih je bilo le dobrih štiriintrideset odstotkov (34,35 %) (1.356 RDM od potrebnih 2.050 RDM) zahtev po številu RDM na 1.000 potencialnih uporabnikov glede na število prebivalcev in organiziranost knjižnične mreže. Minimalnih zahtev glede števila RDM po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (dalje Pravilnik) niso dosegli le na enem obmo- čju. Pri tem nismo upoštevali priporočil glede potrebne razvejanosti knjižnične mreže, ampak trenutno stanje. Zgolj na enem območju pa so priporočeno število sicer dosegli, a z zastarelo opremo. Analiza je pokazala, da je bilo v času popisa kar 43 % RDM v splošnih knjižnicah sta- rejših od 5 let, z zastarelo programsko opremo, operacijskim sistemom Microsoft Windows XP,
ki bo v naslednjih dveh letih pomenila tudi precejšnje varnostno tveganje. Zato bo nadgradnja operacijskih sistemov nujna za vseh 74 % RDM, ki še delujejo na Windows XP.
Za vzdrževanje opreme IKT v slovenskih splošnih knjižnicah v letu 2010 število strokovnih za- poslenih ni doseglo priporočil. V skladu s strokovnimi priporočili in stanjem števila RDM v letu 2010 bi splošne knjižnice lahko zaposlovale dobrih 65 strokovnih delavcev (65,3) za opremo IKT (stanje 2010: 29 zaposlenih). Določila Standardov (2005) so bila izpolnjena v višini dobrih 41 %.
Od tega jih je bilo 11 zaposlenih v osmih od desetih območnih knjižnic.
Omejitve raziskave: Raziskava je bila omejena na popis opreme IKT, ki so jo knjižnice imele ob koncu leta 2010 in na analizo teh podatkov. Upoštevani so bili le zbrani podatki, primerljivi po vseh območij in na takratni razširjenosti knjižnične mreže. Popis ni preverjal priporočila Standar- dov glede minimalnega števila RDM v vsaki krajevni knjižnici (to je vsaj štiri).
Izvirnost/uporabnost raziskave: Ugotovitve analize rezultatov popisa opreme IKT do zdaj še niso bile javno objavljene. Služijo lahko območnim knjižnicam pri načrtovanju strategije razvoja na njihovih območjih, pripravi nacionalnih strateških planov posodabljanja opreme IKT in fi- nancerjem kot podlaga za ustrezno zagotavljanje sredstev za naložbe v opremo IKT na posame- znem območju.
Ključne besede: osrednje območne knjižnice, splošne knjižnice, informacijsko-komunikacijska teh- nologija, IKT, osrednja območna knjižnica, OOK,1 statistični podatki, knjižnična mreža, Slovenija
Extended abstract
Purpose: The article presents and analyses data about ICT equipment (herein after referred to as ICT) in public libraries and compares them with requirements of some national and internation- al professional guidelines and rules.
Methodology / Approach: In 2010 area regional libraries (herein after referred to as regional libraries) collected data on ICT in public libraries in their region resulting in the state-of-the- art analysis of a certain region. On the basis of data gathered the Library System Development Centre (LSDC) at the National and University Library presented a state level analysis of the ICT equipment in libraries.
Results: It was stated that by increasing the number of computer workstations (herein after referred to as CW) in 2010 the plan of the Resolution of national programme for culture 2008- 2011 concerning the number of personal computers was attained. Other ICT equipment was modernised, too. From the point of view of professional guidelines (Standards, 2005) the num- ber of CW is far from being reached. Just over thirty-four per cent (34,35 % or 1.356 CW out of 2.050 CW needed considering the population size and library network) of required CW per 1.000 potential users were recorded. Minimum requirements for the number of CW as recommended
1 OOK – osrednja območna knjižnica.
in professional rules (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe) have not been met in one region only. The state-of-the-art was taken into account not respecting recommendations for the distributed library network organisation as set in the guidelines. Only one region met the requirements regarding the number of CW, however their equipment was outdated. The analysis showed that 43% of CW in public libraries were older than 5 years with outdated software using Microsoft Windows XP operational system leading to serious risks in the next two years. Thus, the upgrading of the 74 % of CW using Windows XP is inevitable.
The number of ICT professional staff in 2010 did not meet requirements set in the guidelines, too. According to the guidelines and the number of CW public libraries should employ 65,3 members of ICT professional staff (in 2010: 29). The recommendations of Standards (2005) were reached in more than 41% of libraries sampled. 11 ICT professional staff members were em- ployed in eight out of ten regional libraries.
Research limitation: Research was limited to the ICT equipment survey in libraries at the end of 2010 and basic statistical analysis. The survey did not examine compliance to requirements of standards (minimum number of CW) in every local library.
Originality/practical implications: Findings of the survey analysis have not been published yet.
They can help central regional libraries in planning regional development strategy; they can also aid in making national strategic plans for modernising ICT and serve as the basis for adequate funding of ICT equipment in regions.
Keywords: public libraries, central regional library, area regional library, information communication equipment, stats, statistics, Slovenia
1 Uvod
Nosilke območnih nalog splošnih knjižnic so osrednje območne knjižnice (krajše: ob- močne knjižnice), ki v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (2001)2 in Pravilnikom o osre- dnjih območnih knjižnicah (2003)3 izvajajo štiri posebne naloge:
1. zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij;
2. strokovna pomoč knjižnicam območja;
3. koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva;
4. usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja.
2 Glej 27. člen Zakona o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/2001) in Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Priloga 1: Mreža splošnih knjižnic v Sloveniji, Ur. l. RS, št. 73/03, in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Ur.
l. RS, št. 80/2012). Povezujejo se v območno mrežo za koordinirano izvajanje knjižnične dejavnosti.
3 Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. Ur. l. RS št. 88/03.
Prva in druga naloga se posredno nanašata tudi na opremo IKT. Na slednjo je vezano zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij ter nudenje strokovne pomoči vsem knjižnicam z območja (predvsem z vidika razvoj- nih potreb glede informacijske tehnologije in načrtovanja ter vzdrževanja računalni- ških sistemov …).
Po omenjenem Pravilniku nudijo knjižnicam na svojem območju strokovno pomoč pri opredelitvi razvojnih potreb, ki so povezane z informacijsko tehnologijo (9. člen). Prav tako usklajujejo in načrtujejo vzdrževanje računalniških sistemov v splošnih knjižnicah na svojem območju (10. člen). Uporabnikom nudijo informacije, do katerih lahko do- stopajo, če imajo računalnike in povezavo, ki to omogoča.
Za razvojne potrebe opremljanja z opremo IKT na območjih so v triletnem obdobju, od 2003 do 2006, v Knjižnici Otona Župančiča, v Osrednji knjižnici Kranj in v Knjižnici Mirana Jarca izvedli popis in analizo stanja opreme IKT na območju. Načrt nadaljnjega razvoja pa je bil narejen le v Knjižnici Otona Župančiča.
Že v prvem triletnem poročilu o izvajanju posebnih nalog območnih knjižnic 2003–
2006 (Karun, Kodrič-Dačić, 2007, str. 10) avtorici navajata, da brez popisa stanja in načr- ta razvoja opreme IKT območna knjižnica ne more »usklajevati in načrtovati« (10. člen Pravilnika o osrednjih območnih knjižnicah) vzdrževanja računalniških sistemov v splo- šnih knjižnicah in opredeliti razvojne potrebe na območju (9. člen istega Pravilnika).
Temu je sledilo drugo triletno poročilo Izvajanje dejavnosti posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic za obdobje 2007–2009, v katerem je prav tako poudarjeno (v po- glavju Razvojne potrebe na področju informacijske tehnologije, računalniški sistemi), da brez popisa, ki bi pokazal stanje in načrt razvoja IKT, »območna knjižnica ne more usklajevati in načrtovati vzdrževanja računalniških sistemov v splošnih knjižnicah in opredeliti razvojne potrebe na območju« (Bon, Karun, Vodeb, 2010, str. 21–22).
Naslednji popis stanja opreme IKT po območjih je bil iz zgoraj navedenih razlogov uvrščen v program izvajanja posebnih nalog za leto 2009. Izvedlo ga je osem od desetih območnih knjižnic.4 Na podlagi rezultatov tega popisa je skupina sistemskih administratorjev in informatikov pripravila priročnik Informacijsko-komunikacijska
4 Sodelovale so območne knjižnice iz Celja, Kopra, Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Nove Gorice, Novega mesta in Ptuja. V dokumentaciji ni navedb o razlogih za nesodelovanje območnih knjižnic iz Kranja in Raven na Koroškem. Posredno bi morda iz dokumentacije lahko povzeli, da v času izvedbe popisa v navedenih dveh območnih knjižnicah niso imeli zaposlenega primernega strokovnega kadra (sistemskega administratorja ali informatika), ki bi popis izvedel.
tehnologija v splošnih knjižnicah (2010) kot pripomoček za svetovanje in pomoč splo- šnim knjižnicam.
Sledil je še en popis leta 2010. Tega so realizirale vse območne knjižnice. Analiza zbra- nih podatkov je predstavljena v tem članku. To je hkrati prva javna objava rezultatov popisa opreme IKT v splošnih knjižnicah v Sloveniji.
S popisom opreme IKT se je želelo ugotoviti stanje v letu 2010 in ga primerjati s Pra- vilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), s Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015),5 s cilji Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (ReNKP0811)6 in s Strategijo za razvoj informacijske družbe v Republiki Sloveniji si2010 (dalje Strategija si2010).7
Dejstvo je, da je sodobna oprema IKT pogoj za uspešno izpolnjevanje nalog in zagota- vljanje sodobnih informacijskih storitev vsake splošne knjižnice.
2 Metodologija
Metodologija zadnjega zbiranja podatkov je bila povzeta po metodologiji popisa iz leta 2009. Vključevala je sistematično zbiranje podatkov z vprašalnikom iz leta 2009, z nekaterimi dopolnitvami. Tako so se za leto 2010 zbirali podatki o:
• računalniških delovnih mestih (dalje RDM),
• številu RDM za zaposlene in za uporabnike,
• starosti RDM,
• nameščenih operacijskih sistemih,
• načinu vzdrževanja informacijskega sistema oz. o zaposlenih strokovnih kadrih za vzdrževanje opreme,
• komunikacijskih povezavah na internet,
• strežnikih in varnosti informacijskih sistemov.
V popisu smo upoštevali stanje v celotni knjižnični mreži in nismo zbirali podatkov o tem, kakšna oprema se nahaja v posameznih izposojevališčih ter nismo preverjali
5 Pričujoči standardi se uporabljajo kot osnova za načrtovanje in spremljanje razvoja knjižnic in priporočenih strokovnih priporočil.
6 Glej Uradni list RS št. 35/08. Dostopno tudi na spletni strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.
jsp?urlid=200835&stevilka=1428
7 Dostopno na spletni strani: http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/key_documents/
index_en.htm#EDCR
priporočila Standardov (2005) glede števila RDM v posameznih organizacijskih enotah knjižnic (krajevne, potujoče knjižnice).
Celotno delo je bilo opravljeno v dveh fazah. Prva je obsegala popis opreme IKT, ki mu je sledila analiza zbranih podatkov.
Koordinacija priprav za popise je bila izpeljana v delovni skupini sistemskih admini- stratorjev in informatikov v NUK.8 Zajetih je bilo vseh deset območij območnih knji- žnic (58 osrednjih splošnih knjižnic in njihovih organizacijskih enot). Popis so opravljali informatiki oz. sistemski administratorji območnih knjižnic. Izjema je bilo Gorenjsko območje, kjer je popis izvedla koordinatorica izvajanja posebnih nalog območnih knji- žnic. Območna knjižnica Kranj ni imela zaposlenega strokovnega delavca informatika!
V nekaterih primerih je bil popis opravljen kot osebni obisk v knjižnicah, v drugih pa s posredovanjem vprašalnika. Izvedba popisa ni potekala na vseh območjih sočasno.
Predvideno zbiranje podatkov in vse analize naj bi bile zaključene do konca leta 2011.
Vendar je bilo delo, zaradi obsežnosti zastavljenega popisa, končano šele junija 2012 (retrospektivni popis IKT za leto 2010).
V Centru za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice smo na podlagi doblje- nih podatkov in analiz po območjih9 pripravili celovito skupno analizo stanja, s pre- gledom po posameznih območjih. Analiza podatkov o komunikacijskih povezavah na internet ter o strežnikih in varnosti informacijskih sistemov ni bila pripravljena, ker o tem ni bilo zbranih dovolj med seboj primerljivih podatkov.
V primerjalni in statistični analizi so bile narejene primerjave z zahtevami in strokovni- mi priporočili Pravilnika (2003) in Standardov za splošne knjižnice za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015 (2005) (dalje Standardi). Cilj je opraviti pregled stanja in stopnje razvitosti splošnih knjižnic z vidika opremljenosti z IKT.
8 Neformalno je skupina sistemskih administratorjev in informatikov delovala »do novembra 2007, ko je tim OOK odločil, da jo formalizira kot eno od delovnih skupin, ki jih koordinira NUK.« (interni dokument NUK o Delovni skupini informatikov OOK). Dalje glej tudi spletno stran Centra za razvoj knjižnic – CeZaR, Tim OOK, dostopno na http://cezar.nuk.uni-lj.si/ook/pages/page.php?id=8&psid=10
9 Prikaz stanja opreme IKT je po območjih glede na določilo 8. člena Pravilnika (2003), da nacionalna knjižnica analizira statistične podatke za potrebe razvoja dejavnosti po območjih. Pri primerjavi s standardi nismo upoštevali pogoja najmanj 4 mesta, opremljena z računalnikom v organizacijskih enotah, ki jih organizira osrednja knjižnica, se pravi – krajevnih knjižnicah, potujočih knjižnicah). Prikaz stanja po posameznih splošnih – osrednjih – knjižnicah za območje ene ali več občin pa je objavljen v članku »Oprema IKT« v Knjižničarskih novicah, 11, letnik 22 (2012).
V uvodnem delu tega članka o rezultatih popisa so zbrane zahteve tujih in domačih priporočil in standardov, ki se nanašajo na informacijsko tehnologijo in vplivajo na ra- zvoj oz. so pomembne za splošne knjižnice:
• Resolucija nacionalnega programa 2008–2011 (ReNKP0811) (2008) (dalje Resolucija),
• prednostne naloge Strategije si2010 in
• Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope: Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–2009 (Poročilo), ki so obravnavani v nadaljevanju.
Realizacija predvidenih ukrepov kulturnih politik, priporočil in standardov v okviru knjižnične dejavnosti je v nadaljevanju prikazana s statističnimi podatki in v analizi ter zaključku članka.
3 Predstavitev zahtev tujih in domačih priporočil in standardov, povezanih z opremo IKT
1. junija 2005 je Evropska komisija sprejela Strategijo i2010 (2005), ki podpira cilje pre- novljene lizbonske strategije.
Strategija i2010 je bila v osnovi oblikovana kot strateški okvir Evropske unije o infor- macijski družbi in medijih.10 V njej je prvič v okviru gospodarskega, družbenega in kulturnega delovanja ter domačega okolja poudarjen pomen IKT za boljšo kakovost življenja. Z novo evropsko pobudo i2010, ki opredeljuje nadaljnji okvir razvoja infor- macijske družbe v EU do leta 2010, se je tudi v Sloveniji izrazila potreba po prenovi krovne politične usmeritve slovenske vlade na tem področju. Evropski pobudi i2010 je sledila naša Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji si2010 (si2010).
Strategija i2010 za evropsko informacijsko družbo in politiko postavlja tri prednostne naloge. Te, med drugim, določajo, da je treba poskrbeti, da bodo vsi državljani imeli koristi od boljših IKT-storitev v Evropi in posameznih državah.11 Za naše potrebe je ak-
10 Strategija i2010 se je končala z letom 2009 (2005–2009), nasledila jo je Evropska digitalna agenda v letu 2010. Glej dokument v slovenskem jeziku http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/evropska- digitalna-agenda/Digitalna-agenda.pdf
11 Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope (2009, 4) kaže, da ima vse več Evropejcev dostop do interneta: od 43 %, kolikor jih je bilo leta 2005, je število rednih uporabnikov naraslo na 56 % leta 2008; večina jih internet uporablja skoraj vsak dan, imajo tudi visokohitrostni dostop. Redna uporaba interneta ima za posledico tudi boljše vključevanje v družbo, saj najhitreje narašča število uporabnikov v zapostavljenih skupinah (neaktivni, manj izobraženi in tisti v starosti 55–64 let).
tualna predvsem druga naloga, ki se nanaša na povečanje naložb v IKT.12 Komisija je v svojih dokumentih opredelila nekatere politične ukrepe. Ti so se v Sloveniji odražali v nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (2008). Kazali so se v opremljanju splo- šnih knjižnic (Resolucija, 2008).
V navedenem strateškem dokumentu si2010 je posebno poglavje namenjeno e-kultu- ri. Tu je opredeljeno poslanstvo splošnih knjižnic kot posebej pomemben dejavnik v razvoju informacijske družbe. Dejavnost splošnih knjižnic v funkciji javne službe pod- pira širjenje informacijske pismenosti širše populacije.
Vendar le, če bodo lahko sledile tehnološkemu razvoju v času informacijske družbe.
V Resoluciji (2008, str. 50) je eksplicitno navedeno, da je treba splošnim knjižnicam za- gotoviti tehnološke pogoje, ki bodo omogočali tako hiter dostop do elektronskih virov kakor tudi razvoj storitev za uporabo knjižnic na daljavo. V skladu z nadaljnjimi naved- bami je treba spodbujati opremljanje splošnih knjižnic za dostop do interneta in e-po- slovanje, izboljšati komunikacijsko infrastrukturo knjižnic, da bodo imele dostop do širokopasovnega omrežja, ter zagotavljati ustrezno izobraževanje strokovnih delavcev knjižnic za uporabo informacijske tehnologije pri izvajanju storitev ter usposabljanju uporabnikov. Zagotoviti je treba sodobno opremo IKT za vse knjižnice.
Zakonodajna izhodišča knjižnične dejavnosti temeljijo na omogočanju enakih mož- nosti dostopa do knjižnic in njihovih storitev za vse prebivalce Slovenije. Zato naj bi med drugim povečali tudi število računalniško opremljenih delovnih mest z dostopom do interneta za uporabnike. Ta bodo namenjena predvsem za podporo državljanom pri dejavnostih civilne družbe in uporabi e-storitev države. Zato je posebna skrb na- menjena posodabljanju opreme IKT za razvoj spletnih storitev in informacijsko uspo- sabljanje uporabnikov. Pri tem so kazalniki uspešnosti predvsem »rast števila računal- nikov z dostopom do interneta na prebivalca.« (Resolucija, 2008, str. 51). Država naj bi skupaj s sredstvi občin in lastnimi sredstvi knjižnic omogočila nakup 150 do 170 osebnih računalnikov.13
Uporabnikom v splošnih knjižnicah pravico do uporabe informacijskih virov in dosto- pa do informacij opredeljujejo že minimalni pogoji, predpisani s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Pravilnik, 2003) in strokovna priporo-
12 Dokument, ki ga je pripravil Statistični urad RS (dalje SURS), podaja primerjavo Slovenije s povprečjem 25-ih držav članic EU in je lahko pomemben orientacijski vir za pregled stanja IKT v Sloveniji. Dalje glej http://www.stat.si/doc/pub/Nekateri_kazalniki_IKT_rev2.pdf
13 Uresničitev prednostnih nalog Resolucije (2008) je možna le ob primerni (sodobni) opremi IKT.
čila Standardov za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015) (Stan- dardi, 2005). Gre za strokovna priporočila razvoja dejavnosti do leta 2015. Dokumenta priporočata računalniško in komunikacijsko opremo za dostop do virov na internetu ter opremo za druge dejavnosti, ki jih izvaja splošna knjižnica.
Pravilnik (2003) v 15. členu določa, da mora knjižnica zagotoviti »0,25 računalniške- ga delovnega mesta za uporabnike na 1.000 prebivalcev«. Tudi Standardi (2005), kot strokovna priporočila za učinkovito in gospodarno organiziranje knjižnične dejavnosti splošnih knjižnic za doseganje družbenih ciljev, vsebujejo opredelitev števila računal- nikov za uporabnike. Na 1.000 prebivalcev (za uporabo gradiva in informacij) predvi- devajo »1 mesto, opremljeno z računalnikom z internetno povezavo, vendar ne manj kot 4 mesta«.14
V nadaljevanju tega pravilnika je v 16. členu določeno, da ima knjižnica tehnično in komunikacijsko opremo, ki omogoča strokovno delo zaposlenih in dostop uporab- nikov do gradiva ter informacij knjižnice (ustrezno opremljene računalniške delovne postaje za delovna mesta strokovnih in upravnih delavcev, telekomunikacijsko opre- mo, ki mora zagotavljati hkratno opravljanje vseh nalog knjižnice, telefone z ločenimi številkami za posredovanje informacij uporabnikom, tiskalnike za potrebe računalni- ške izposoje gradiva in potrebe uporabnikov, fotokopirne stroje ustreznih formatov in mikrofilmske čitalnike, avdio in video opremo itd.).
Stanje opremljenosti (Preglednica 1) na dan 31. 12. 2010 je povzeto iz statističnih vpra- šalnikov, ki jih splošne knjižnice vsako leto posredujejo Centru za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici. Preglednica 1 kaže, da je bilo 58 splošnih knjižnic, z vsemi organizacijskimi enotami v mreži, opremljenih s 4.728 kosi opreme IKT, od tega dobrih 41 % (1.951 kosov) namenjenih uporabnikom.
Največ je bilo osebnih računalnikov15 (2.701), od katerih je skoraj polovica namenjena uporabnikom (1.339 RDM od 2.701 RDM) in terminalov, od katerih je bilo kar 59 % na- menjenih uporabnikom (24 od 41) (Preglednici 1 in 2).
14 Mišljeno je, da je 1 RDM na 1.000 prebivalcev, vendar bi morala imeti vsaka krajevna knjižnica vsaj štiri RDM (Standardi, 2005).
15 Za osebne računalnike uporabljamo kratico RDM – računalniška delovna mesta, ki so opremljena z dostopom do interneta.
Preglednica 1: Oprema IKT (za uporabnike in zaposlene), stanje na dan 31. 12. 2010 Območje osrednje območne knjižniceOsebni računalnik TerminalTiskalnik
– od tega barvni tiskalnikSkener UPSLCd- projektorFotokopirni strojKnjigomatSkupaj Celjsko37927177793240222810715 Dolenjsko331213048251831234564 Gorenjsko26801657629699266572 Goriško1882671918981010312 Koroško149162151510562250 Obalno-kraško197575281199197332 Osrednjeslovensko7570278806162276571.257 Pomursko114139573160171 Spodnjepodravsko771471345331141 Štajersko24121154823147111414 Slovenija2.701411.155411225239122197484.728 Vir podatkov: BibSiSt Online, 2011
Preglednica 2: Oprema IKT, stanje na dan 31. 12. 2010 (za uporabnike) Območje osrednje območne knjižniceOsebni računalnik TerminalTiskalnik
– od tega barvni tiskalnikSkener UPSLCd- projektorFotokopirni strojKnjigomatSkupaj Celjsko202225934131461710343 Dolenjsko1740352210415114253 Gorenjsko1260262010251106204 Goriško780158803410118 Koroško86021877132127 Obalno-kraško1022147302117141 Osrednjeslovensko3640592215512197481 Pomursko570713001068 Spodnjepodravsko320541001140 Štajersko11803226132461176 Slovenija1.3392427315283574483481.951 Vir podatkov: BibSiSt Online, 2011
Terminali so bili namenjeni predvsem iskanju po vzajemnem katalogu. Na Gorenjskem in Osrednjeslovenskem območju terminalov niti zaposleni niti uporabniki niso več uporabljali. Tiskanje je bilo uporabnikom omogočeno na 24 % tiskalnikov (na 273 od 1.155). Zanimivo je, da so lahko uporabniki uporabljali več kot tretjino, 37 %, obstoje- čih barvnih tiskalnikov (152 od 411). Uporabniki so uporabljali slabih 37 % skenerjev (83 od 225).
Pri zagotavljanju nemotenega delovanja električnih naprav so knjižnice s sistemi brezprekinitvenega napajanja UPS,16 ki zagotavljajo nemoteno delovanja naprav ob vseh nepravilnostih v električnem omrežju, bolje poskrbele za nemoteno delo zaposle- nih. Dobrih 76 % UPS-ov (182 od 239) je nameščenih na delovne postaje za zaposlene.
LCD-projektorji so danes najboljše orodje za prikazovanje računalniške slike. Uporab- nikom jih je bilo v splošnih knjižnicah na voljo 36 % (44 od 122).
Za fotokopiranje je bilo uporabnikom namenjenih 42 % fotokopirnih strojev (83 od 197). Za izposojo in vračilo knjig je bilo v knjižnicah 48 knjigomatov, največ (10) na Celjskem in Goriškem območju, brez njih pa so bile knjižnice na Pomurskem območju.
Če primerjamo podatke z določili Pravilnika (2003), lahko ugotovimo, da splošne knji- žnice skrbijo za opremljenost z opremo IKT. Vendar iz podatkov popisa razberemo tudi občutno neskladje med območji glede števila opreme, tako za zaposlene kot za upo- rabnike. Največ opreme IKT na 1.000 potencialnih uporabnikov je na Koroškem (1,8), najmanj pa na Spodnjepodravskem območju (0,5). Slovensko povprečje je 1 kos opre- me na 1.000 potencialnih uporabnikov.
4 Rezultati popisa opreme IKT s pregledom po posameznih območjih
Brez dobre in sodobne opreme IKT ni več sodobne knjižnice. Le splošne knjižnice, ki so z opremo IKT dobro opremljene, predvsem z računalniško tehnologijo, zmore- jo vsestransko izvajati svoje vsebine med najširšo populacijo v svojem okolju. Skrbi- jo predvsem za vseživljenjsko izobraževanje prebivalstva z vidika različnih potreb v posameznih življenjskih obdobjih. Z uvajanjem zadostnega števila sodobne opreme
16 UPS - Uninterrupted Power Supply – Moderni UPS opravlja najmanj dve funkciji: prvi je zaščita pred napetostmi in frekvenčnimi nihanji, sunki ali špicami v električnem omrežju, druga pa je nadomestilo ob izpadu električne energije.
IKT, posebno računalnikov, pomagajo pri premoščanju socialnih razlik med prebivalci, tako glede dostopnosti kot učenja uporabe.
V popis po območjih so bili zajeti podatki o številu oz. deležu RDM za uporabnike, tudi s primerjavo stanja in potreb glede na Pravilnik (2003) in Standarde (2005). Popisana je bila tudi starost RDM, skupaj za uporabnike in zaposlene. Prav tako je popis je zajemal pregled nameščenih operacijskih sistemov.
Način vzdrževanja informacijskega sistema oz. RDM v knjižnicah je pomemben, saj je s tem tesno povezana tudi potreba po strokovnem osebju oz. zunanjih izvajalcih. Tudi ta vidik je predstavljen v nadaljevanju članka.
4.1 Število računalniških delovnih mest (RdM)
V Sloveniji je bilo v letu 2010 več kot dva milijona potencialnih uporabnikov.17 Skupno število RDM za uporabnike v Sloveniji je bilo po popisu 2010 – 1.346.
Po območjih pa je v tem času največji potencial Osrednjeslovensko območje z nekaj več kot pol milijona prebivalcev (549.914). Drugo največje območje s številom poten- cialnih uporabnikov je Celjsko (303.948). Sledijo mu tri območja s podobnim številom potencialnih uporabnikov, Štajersko območje z že več kot polovico manjšim potencia- lom uporabnikov (236.891), ter Dolenjsko (212.650) in Gorenjsko območje (203.427) s še nižjim potencialom. Obalno-kraško območje obsega že znatno nižje število poten- cialnih uporabnikov (146.346). Goriško (119.146) in Pomursko (119.145) območje pa imata vsako po več kot štiri in polkrat manj potencialnih uporabnikov, kot jih imajo na največjem (Osrednjeslovenskem) območju. Najmanj potencialnih uporabnikov imata Spodnjepodravsko (86.228) in Koroško območje (72.494) (Preglednica 3).
Po zbranih podatkih so imele leta 2010 slovenske splošne knjižnice 2.612 RDM, od tega 48 % (1.266 RDM) za zaposlene in 52 % (1.346 RDM) za uporabnike.
17 Za število prebivalcev na območju Slovenije v pričujoči analizi in za potrebe statistik, ki jih zbira BiBSiSt v CeZaRju v NUK, uporabljamo termin potencialni uporabniki.
Preglednica 3: Število RDM za uporabnike v letu 2010 po območjih (stanje in potrebe)181920
Območje osrednje območne knjižnice
Število potencialnih uporabnikov
Število RdM19 za uporabnike – stanje (popis 2010)
Število RdM za uporabnike glede na Pravilnik
Število RdM za uporabnike glede na Standard20
Celjsko 303.948 212 75,99 303,95
Dolenjsko 212.650 178 53,16 212,65
Gorenjsko 203.427 128 50,86 203,43
Goriško 119.146 74 29,79 119,15
Koroško 72.494 81 18,12 72,49
Obalno-kraško 146.346 94 36,59 146,35
Osrednjeslovensko 549.914 402 137,48 549,91
Pomursko 119.145 57 29,79 119,15
Spodnjepodravsko 86.228 17 21,56 86,23
Štajersko 236.891 103 59,22 236,89
Skupaj Slovenija 2.050.189 1.346 512,55 2.050,19
V Preglednici 3 so izračuni potrebnih RDM za uporabnike na 1.000 potencialnih upo- rabnikov v skladu s Pravilnikom (2003) in Standardi (2005).
Če nanizane podatke iz popisa primerjamo z zahtevami Pravilnika (2003), lahko ugo- tovimo, da je bilo v slovenskih splošnih knjižnicah leta 2010 povprečno 0,66 RDM na 1.000 potencialnih uporabnikov. Pravilnik (2003) predpisuje 0,25 RDM na 1.000 poten- cialnih uporabnikov. Torej je preseženo določilo glede števila RDM za uporabnike v obstoječi mreži splošnih knjižnic v Sloveniji v letu 2010 povprečno 263 % (512,55 RDM) nad zahtevami Pravilnika (2003) in 66 % (2.050,19 RDM) pod priporočili standardov (Standardi, 2005) (Preglednica 3).
Če pogledamo število RDM za uporabnike v letu 2010, ugotovimo, da je njihovo šte- vilo skladno s številom potencialnih uporabnikov po posameznih območjih. Izjema je Štajersko območje, ki po številu RDM (103), glede na število potencialnih uporabnikov
18 Brez upoštevanja nekaterih pomembnih specifik opremljenosti osrednjih knjižnic: načrt razvitosti knjižnične mreže, kot jo predpisujejo standardi in znotraj le-te še upoštevanje pogoja, da ima KK in potujoča knjižnica vsaj 4 RDM.
19 RDM – računalniško delovno mesto.
20 Kot opomba 18.
pade na peto mesto, za Dolenjsko (178 RDM) in Gorenjsko (128 RDM) območje. Na Koroškem območju pa je število RDM višje od povprečja (81 RDM). To območje je po številu potencialnih uporabnikov (72.494) najmanjše.
Preračuna potreb RDM za uporabnike glede na Pravilnik (2003) in glede na Standardi (2005) upoštevata razvrščanje območij po številu potencialnih uporabnikov v letu 2010.
179,00
234,82
151,69 148,43 346,93
156,93 192,41 91,36
-21,14 73,92 Odstopanje (Pravilnik, 2003)
Slika 1: Število RDM – odstopanje stanja od Pravilnika (2003) (številke so izražene v %)
Na podlagi zbranih podatkov lahko z vidika določil 15. člena Pravilnika (2003) ugotovi- mo, da je število RDM na vseh območjih nekajkrat preseženo (Slika 1 in Preglednica 3).
Tudi do skoraj 3,5-krat! Primer: na Koroškem območju je za uporabnike 81 RDM od 18 potrebnih RDM glede na določila omenjenega Pravilnika. To pomeni 346,93 % pre- seganje določil tega Pravilnika. Izjema je tudi Spodnjepodravsko območje, kjer pa je število RDM za več kot 21 % pod določili tega Pravilnika. Od potrebnih 21,56 RDM za uporabnike jih je v resnici 17 RDM, pri čemer pa ni upoštevan načrt knjižnične mreže, ki bi odstopanje navzdol še povečal, saj sta na območju z več kot 86.000 prebivalci zgolj dve splošni knjižnici in bibliobus.21
21 Potujoča knjižnica.
-30,25
-16,29
-37,08 -37,89 11,73
-35,77 -26,9
-52,16
-80,28
-56,52 Odstopanje (Standardi, 2005)
Slika 2: Število RDM – odstopanje stanja od Standardov (2005) (številke so izražene v %)
Če opravimo še primerjavo glede na strokovna priporočila (Standardi, 2005) (Slika 2 in Preglednica 3), pa se izkaže, da določilo o številu RDM še zdaleč ni doseženo. Realizira- nih je le dobrih 34 % (1.356 RDM od potrebnih 2.050 RDM) zahtev po številu RDM na 1.000 potencialnih uporabnikov. Omenimo še, da v popisu in analizi niso bile upošte- vane nekatere pomembne specifike standardov opremljenosti splošnih knjižnic glede prostorskih zahtev za dostop do informacij: načrt razvitosti knjižnične mreže in znotraj le-te še upoštevanje pogoja, da imajo organizacijske enote »1 mesto, opremljeno z računalnikom z internetno povezavo, vendar ne manj kot 4 mesta« (Standardi, 2005), kar bi povečalo potrebo na nekaj več kot 3.000 RDM. Morebitna izjema je Koroško ob- močje, ki je skoraj 12 % nad Standardi brez upoštevanja omenjenih pogojev.
Če prikazano statistiko preverimo z vidika dveh ključnih dokumentov, ki urejajo to področje, lahko po eni strani ugotovimo, da so minimalni pogoji za izvajanje javne službe glede števila RDM za uporabnike v letu 2010, kot jih določa Pravilnik (2003), ustrezali kar na devetih od desetih območij. Po drugi strani pa je slika, glede na Stan- darde (2005), obrnjena (Slika 2). Če namreč upoštevamo vsa določila Standardov glede števila RDM za uporabnike, število RDM ne ustreza na nobenem od desetih območij.
Najmanj, za 37 %, zaostaja Koroško območje (potrebnih bi bilo najmanj 128 RDM za uporabnike), opazno pa zaostaja Spodnjepodravsko območje, za 87 %. To bi na pripo- ročila teh Standardov moralo dosegati vsaj 103 RDM za uporabnike.22
22 Glej opombo 13.
Za doseganje ciljev in kazalnikov uspešnosti po Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (Resolucija, 2008) ter Strategiji si2010 (Strategija, 2007), ki določajo, da je rast števila računalnikov povezana z informacijsko pismenostjo in enako možnostjo dosto- pa do interneta za vse potencialne uporabnike (prebivalce), bi bilo treba doseči kvo- te, preračunane glede na priporočila Standardov (2005). To je precej nad 3.000 RDM z upoštevanjem pokritosti območij s knjižnično mrežo za uporabnike. Rok za izpolnitev določil je 30. april 2015. Število RDM po splošnih knjižnicah pa bi bilo z upoštevanjem RDM za zaposlene še precej višje.
Preglednica 4: Stanje RDM leta 2008 in 2010 (za uporabnike) Območje osrednje območne
knjižnice 2008/
št. RdM Stanje RdM 2008/
1.000 p. u.
2010/
št. RdM Stanje RdM 2010/
1.000 p.u.
Razlika v številu RdM 2008 -2010
Celjsko 177 0,58 202 0,66 25
Dolenjsko 176 0,83 174 0,82 -2
Gorenjsko 117 0,58 126 0,62 9
Goriško 92 0,77 78 0,65 -14
Koroško 93 1,28 86 1,19 -7
Obalno-kraško 79 0,54 102 0,70 23
Osrednjeslovensko 364 0,66 364 0,66 0
Pomursko 57 0,48 57 0,48 0
Spodnjepodravsko 29 0,34 32 0,37 3
Štajersko 103 0,43 118 0,50 15
Slovenija 1.287 0,63 1.339 0,65 52
Povprečje 129 0,65 134 0,73 5
Vir podatkov: BibSiSt Online, 2009 za leto 2008 in 2011 za leto 2010
V Preglednici 4 so s statistični meritvami (BibSiSt Online) zbrani podatki o številu oseb- nih računalnikov za uporabnike po območjih. V zadnjem stolpcu je izračunana razlika v številu RDM za uporabnike med leti 2008 in 2010. V letu 2008 je na desetih območjih v povprečju 129 RDM na 1.000 potencialnih uporabnikov, leta 2010 pa 134 RDM na 1.000 potencialnih uporabnikov (Preglednica 4).
Po številu RDM na 1.000 prebivalcev je na vrhu Koroško območje (2008: 93 RDM, se- dem manj 2010: 86) z 1,28 (2008) oz. 1,19 (2010) RDM na 1.000 prebivalcev, kar v letu 2010 pomeni 476 % oz. več kot štiri in polkratni presežek glede na Pravilnik. Na drugem
mestu je bilo v obeh primerjalnih letih Dolenjsko območje (2008: 176 RDM, dva manj 2010: 174) in s tem tudi za 0,08 nad slovenskim povprečjem v slabšem letu 2010, kar je 328 % nad normativom že navedenega pravilnika.
V obeh primerjalnih letih je po številu RDM na 1.000 prebivalcev, glede na izražene sta- tistične podatke, na spodnjem delu lestvice Spodnjepodravsko območje (2008: 0,34 in 2010: 0,37). Kaže se, da je število RDM v porastu. Obetavno je, da v obeh letih presegajo normativno določilo Pravilnika (2003) za 136 % (2008) oz. 148 % (2010).
Na območjih je bilo v povprečju 129 RDM (skupaj 1.287 RDM) oz. 0,63 RDM na 1.000 potencialnih uporabnikov leta 2008. S tem je bilo določilo iz 15. člena Pravilnika pre- seženo za 2,6-krat ali 260 %. V letu 2010 je število RDM v povprečju za 5 RDM večje. Na posameznih območjih je bilo v tem letu povprečno 134 RDM (skupaj vseh 1.339, torej 52 RDM več kot dve leti prej) oz. 0,65 na 1.000 potencialnih uporabnikov. S tem pa je bil omenjeni normativ (Pravilnik, 2003) skoraj trikratno presežen (292 %).
Iz primerjav statističnih podatkov smo ugotovili, da je vseh deset območij doseglo do- ločilo 15. člena Pravilnika (0,25 RDM na 1.000 prebivalcev).23
4.2 Starost RdM
Naslednji predmet popisa je bila starost RDM, za uporabnike in za zaposlene. Ločenih podatkov v popisu o starosti RDM nismo zbirali.
Podatki, ki smo jih pridobili s popisom leta 2010, izkazujejo, da je bilo že v tem letu v 58 splošnih knjižnicah izmed 2.612 RDM (za uporabnike in zaposlene) skoraj 60 % (1.567) teh starejših od štirih let.
Natančneje: kar 43 % (1.123) je bilo starejših od 5 let, 15 % RDM (392) starejših od štirih let, 14 % RDM (366) starejših od treh let, skoraj 13 % RDM (340) starejših od dveh let in samo slabih 15 % RDM (392) nad eno leto (Slika 3).
Preglednica 3 sicer na Koroškem območju kaže spodbudno stanje glede števila RDM na 1.000 prebivalcev glede na Standarde (2005). Vendar pa se v nadaljnji analizi, prikaz
23 Opozoriti moramo, da se stanje števila RDM po popisu za leto 2010 ne ujema s statističnimi podatki (BibSiSt Online). Predvidevamo, da je razlika nastala, ker v popisu območja v skupnem številu RDM niso upoštevali 13 terminalov za uporabnike na območju. Terminali, ki so bili v knjižnicah leta 2010, so se razlikovali od teh, ki so na trgu prisotni danes.
v Sliki 3, izkaže, da je njihova starost najvišja v Sloveniji! Kar 76 % RDM (skupno število 93 RDM) je bilo tam starejših od štirih let.
Celjsko Dolenjsko Gorenjsko Goriško Koroško Obalno-
kraško Osrednjesl
ovensko Pomursko Spodnjepo dravsko Štajersko
1+ 17 22 17 7 14 12 4 17 10 27
2+ 22 10 16 8 5 22 9 13 4 18
3+ 15 15 30 18 5 11 16 15 4 13
4+ 15 24 20 21 12 15 12 11 12 11
5+ 31 29 17 46 64 40 59 44 70 32
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
Slika 3: Starost RDM po območjih v letu 2010 (za zaposlene in uporabnike)
Konec leta 2010 je bilo v slovenskih splošnih knjižnicah 43 % vseh RDM (1.123 RDM) za zaposlene in uporabnike starih pet let ali več (Slika 4). Glede na priporočila računalni- ške stroke pa je amortizacijska doba RDM pet let.
5+; 43%
4+; 15%
3+; 14%
2+; 13%
1+; 15%
Slika 4: Starost RDM v splošnih knjižnicah (za osebje in uporabnike) v letu 2010
Legenda: 1+ več kot 1 leto, 2+ več kot 2 leti, 3+ več kot 3 leta, 4+ več kot 4 leta, 5+ več kot 5 let
Računalniška oprema se obnavlja z nakupi in posodobitvami. Skrbijo pa podatki, da je leta 2010 že 43 % opreme stare 5 let in več (Slika 4). Formalno je to količina, ki je prip- ravljena za odpis. Glede na krčenje sredstev pristojnega ministrstva za posodabljanje opreme IKT v naslednjih letih pa lahko predvidevamo, da se je oprema začela močno starati. Kot posledico lahko pričakujemo, da bodo imeli v knjižnicah težavo slediti novi ponudbi, ki je vezana na posodobljeno računalniško opremo.
Primerjava s Standardi pa je kljub zgoraj navedenim podatkom pokazala, da knjižnice še ne dosegajo priporočenega števila RDM glede na število potencialnih uporabnikov.
Splošne knjižnice imajo sicer čas za izpolnitev priporočil do leta 2015, vendar so odsto- panja trenutnega stanja od priporočil Standardov večinoma večja od 100 % (!).
4.3 Nameščeni operacijski sistemi
Popis stanja opreme IKT je pokazal, da je v povprečju na 74 % RDM (1.123 RDM) v splo- šnih knjižnicah nameščen operacijski sistem Microsoft Windows XP. To kaže na letnico nakupa strojne opreme. V največjem deležu je omenjeni operacijski sistem nameščen na Koroškem območju – kar 86 % (Slika 5). Kar je ravno tako skladno s starostjo RDM (76 % RDM je bilo starejših od štirih let). Primer jasno kaže, da je na starejših RDM na- meščena zastarela oprema!
Na preostalih 26 % RDM so bili nameščeni operacijski sistemi Microsoft Windows Vista, Windows 7, Windows mobile in Linux.
79% 81%
63%
83% 86% 81%
70% 74%
63% 58%
Slika 5: Nameščen operacijski sistem Microsoft Windows XP po območjih (v %)
Problem, ki bo kmalu nastal zaradi takega stanja prakse in na katerega moramo biti posebej pozorni, je, da Microsoft po ukinitvi podpore za operacijski sistem Windows XP aprila 2014 ne bo več izdajal varnostnih popravkov. S tem torej ne bo nudil tehnič- ne podpore uporabnikom za omenjeni operacijski sistem. Čeprav podatki družbe Net Applications kažejo, da Windows XP še vedno poganja več kot 40 % računalnikov na svetu, se pričakuje, da bodo podjetja v naslednjih dveh letih večinoma prešla na nov operacijski sistem (Windows 7 ali Windows 8).24 Če splošne knjižnice ne bodo posodo- bile operacijskih sistemov na računalnikih, bodo izpostavljene varnostnim tveganjem (npr. varstvo osebnih in poslovnih podatkov), saj ne bo več popravkov za novo odkrite varnostne ranljivosti sistema Microsoft Windows XP. Nadgradnja bi bila na podlagi iz- kazanega stanja v letu 2010 tako nujna za vsaj (v povprečju) 74 % RDM!
Zastareli operacijski sistemi pogosto tudi onemogočajo odpiranje novejših dokumen- tov, ki nastajajo na drugih računalnikih. Sodobna programska oprema pa zahteva tudi zmogljivejše RDM. Zato z namestitvijo novejše programske opreme na stare RDM, sta- rejše od petih let, še ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja zmogljivosti. Zato morajo knjižnice nujno poskrbeti za posodobitev tako strojne kot tudi programske opreme! Samo v tem primeru bodo zaposleni lahko učinkovito izvajali knjižnično de- javnost in storitve, uporabniki pa bodo lahko nemoteno uporabljali storitve knjižnice.
Slednje je pomembno tudi z vidika doseganja ciljev in kazalnikov25 uspešnosti po Na- cionalnem programu za kulturo 2008–2011 ter Strategiji i2010.
4.4 Vzdrževanje opreme IKT
Potreba po določenih znanjih uporabe in upravljanja opreme IKT je nujna za vse stro- kovne delavce v splošnih knjižnicah. Knjižničar mora »postati upravljavec znanja, ki ima znanja in spretnosti s področja informacijske tehnologije,« če želi nuditi uporab- nikom vse storitve knjižnice (uporaba programov Microsoft Office, spletnih omrežij, manjše posodobitve programske opreme, reševanje manjših težav s tiskalniki ipd.), saj prihodnost že zdaj zahteva, da so ta znanja splošna, piše že Ambrožičeva v prispevku Sodobne potrebe in izzivi v izobraževanju knjižničarjev (2005).
Potrebe po omenjenih znanjih najdemo opredeljene tudi v priporočilu evropskega parlamenta in sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenj- sko učenje. Tu je digitalna kompetenca opisana kot ena od osmih ključnih vseživljenj- skih kompetenc. Definirana je kot varna in kritična uporaba tehnologije informacijske
24 Dalje glej http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Programi/Samo-se-500-dni-zivljenja-Windows-XP.
html.
25 Rast števila računalnikov z dostopom do interneta na prebivalca. (Resolucija, 2008, str. 51).
družbe (IST) pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju. Podpirajo jo osnovna znanja IKT: uporaba računalnikov za iskanje, vrednotenje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih po internetu26. Ta so v današnjem času za knjižničarje v knjižnicah izrednega pomena.
Za zahtevnejša računalniška strokovna dela v splošnih knjižnicah tudi Standardi (2005) določajo, da naj knjižnica pri zaposlitvi knjižničnih delavcev upošteva enega strokov- nega delavca za razvoj računalniške mreže, komunikacij in programske opreme na 40 osebnih računalnikov. Pravilnik (2003) takega določila o strokovnih delavcih za vzdrže- vanje opreme IKT nima.
Stanje in potrebe pri definiranju števila strokovnih oseb za vzdrževanje RDM in druge opreme IKT smo analizirali le z vidika strokovnih priporočil omenjenih določil iz stan- dardov.
Že pri izbiri in nakupu opreme IKT morajo knjižnice zagotoviti tudi njeno vzdrževa- nje. Najprej je treba poskrbeti za izbiro primerne nove opreme IKT ali za zamenjavo iztrošene, pa za izvedbo javnega naročila, v nadaljevanju za njeno pravilno namestitev, pregled delovanja in ureditev dokumentacije. V splošnih knjižnicah so v aktualnem času potrebni različni kompleksni informacijski sistemi. Ti zahtevajo, tako za izbiro kot pozneje za vzdrževanje, specifična in širša strokovna informacijska znanja, hitro odziv- nost in poznavanje novosti s področja IKT.
26 Poleg izraza kompetenca se pojavlja tudi slovenska različica zmožnost, predvsem v slovenskih učnih načrtih. Leta 2000, na začetku prenove poklicnega in strokovnega izobraževanja, je bil namreč določen oz. izbran slovenski izraz zmožnost kot različica tujke kompetenca. Izraz digitalna pismenost pa se v teh istih dokumentih uporablja večkrat tudi zaradi prevoda angleškega izraza digital literacy. Zadrega se sicer pojavlja pri razumevanju digitalne pismenosti v primerjavi z IKT-pismenostjo ali informacijsko, medijsko in vizualno pismenostjo. Martin in Grudziecki (2006) v svojem poročilu za Evropsko komisijo opisujeta več različnih pismenosti, in sicer računalniško oz. IKT-pismenost iz 60. let 20. stol., tehnološko pismenost iz 70. let, informacijsko pismenost iz 80. let, sledijo pa še medijska, vizualna in komunikacijska pismenost, ki se prepletajo oz. prekrivajo, tudi pri definiranju posamezne vrste pismenosti. Zato tudi uvajata izraz digitalna pismenost, ki jo opredeljujeta širše, saj vključuje vse druge pismenosti: »Digitalna pismenost je zavedanje, odnos in sposobnost vsakega posameznika, da smiselno uporablja digitalna orodja in storitve za razločevanje, dostopanje, upravljanje, vključevanje, vrednotenje, analiziranje in sintetiziranje digitalnih virov, da ustvarja nova znanja, nove medijske izraze in se sporazumeva z drugimi v specifičnih življenjskih okoliščinah, da bi omogočil konstruktivna družbena dejanja in da bi lahko razmišljal o teh procesih« (Martin in Grudziecki 2006, 135 pov. po BILTEN: Pot do e-kompetentnosti, marec 2012).
S popisom stanja smo ugotovili, da imajo knjižnice z vidika politike nabave, vzdrževa- nja in spremljanja stanja opreme IKT različne rešitve.
V nekaterih splošnih knjižnicah za opremo IKT skrbijo zaposleni, ki so ustrezno stro- kovno šolani (sistemski administratorji, informatiki). Praksa je pokazala tudi, da ti ob- časno potrebujejo pomoč zunanjih izvajalcev, in zato nekatere knjižnice z zunanjimi izvajalci sklenejo pogodbe o vzdrževanju opreme IKT.
Preglednica 5 in Slika 6 prikazujeta število splošnih knjižnic na posameznih območjih in število strokovnega kadra, ki skrbi za opremo IKT po območjih in v območnih knji- žnicah. V Preglednici 5 je za leto 2010 v zadnjem stolpcu predstavljen izračun okvirnih potreb po strokovnem kadru po območjih glede na stanje števila RDM v letu 2010 in glede na določila Standardov (2005).
Preglednica 5: Strokovni kader za vzdrževanje opreme IKT Območje osrednje
območne knjižnice
Število splošnih knjižnic (SK) na območju
Št. SK z zaposlenim strokovnim kadrom
Število zaposlenega strokovnega kadra v območni knjižnici
Potrebno število kadra v letu 2010 glede na Standarde in število RdM
Celjsko območje 12 8 1 9,5
Dolenjsko območje 8 1 1 8,2
Gorenjsko območje 5 2 0 6,8
Goriško območje 4 4 1 4,1
Koroško območje 4 0 0 3,8
Obalno-kraško območje 5 3 1 4,8
Osrednjeslovensko območje
9 1 3 18,6
Pomursko območje 4 2 1 2,8
Spodnjepodravsko območje
2 2 1 1,8
Štajersko območje 3 3 2 5,5
Skupaj 58 26 11 65,3
Iz analize rezultatov popisa na posameznih območjih in izračuna potreb po strokov- nem osebju za vzdrževanje opreme IKT glede na določila Standardov (2005) vidimo (Preglednica 5), da je upoštevanje določil prej izjema kot pravilo. Leta 2010 so imeli 29 zaposlenih, po izobrazbenem profilu ustrezajočih strokovnih delavcev, za pravilno namestitev, pregled delovanja, ureditev dokumentacije, posodabljanje in vzdrževanje 2.612 RDM ter druge opreme IKT – v samo 26 (45 %) od 58 splošnih knjižnic.
V skladu s strokovnimi priporočili in stanjem števila RDM leta 2010 bi splošne knjižnice lahko zaposlovale dobrih 65 strokovnih delavcev (65,3) za področje nabave, skrbi in vzdrževanja IKT. Določila Standardov (2005) so bila izpolnjena v 41 % (29 zaposlenih).
In izmed teh jih je bilo kar 11 zaposlenih v osmih od desetih območnih knjižnic.27 Najboljše stanje se je pokazalo na Goriškem in Spodnjepodravskem območju, kjer je bil v vsaki knjižnici območja zaposlen vsaj po en strokovnjak.
Dve največji območni knjižnici po številu potencialnih uporabnikov na območju sta zaposlovali več omenjenih strokovnih delavcev: Mestna knjižnica Ljubljana tri, Mari- borska knjižnica pa dva. Dve od osmih območnih knjižnic: Kranj in Ravne na Koroškem leta 2010 še nista imeli zaposlenega ustreznega strokovnega kadra za vzdrževanje opreme IKT. Poudariti je treba dejstvo, da hkrati tudi ni bilo nobenega zaposlenega strokovnega kadra na celotnem Koroškem območju. Tu sta imeli samo dve od štirih knjižnic sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci (Slika 6).
27 Za primerjavo: po statističnih podatkih o delu knjižnic (BibSiSt, 2012) je bilo v 58 splošnih knjižnicah v letu 2010 skupaj 1.173 zaposlenih (EPZ – ekvivalent polne zaposlitve).
Število splošnih knjižnic (SK) na območju Št. SK z zaposlenim strokovnim kadrom
Število zaposlenega strokovnega kadra v OOK Potrebno število kadra v letu 2010
12 8
5 4 4 5
9
4 2 3
8
1 2 4
0
3 1 2 2 3
1 1 0 1 0 1 3
1 1 2
10 8 7
4 4 5
19
3 2
6
Slika 6: Število splošnih knjižnic in število le-teh z zaposlenih strokovnim kadrom za opremo IKT Nekateri knjižničarji, priučeni vzdrževalci opreme IKT po splošnih knjižnicah, imajo nekaj več računalniških znanj, ki sicer zadostujejo za vsakodnevno uporabo, pomoč uporabnikom in podporo splošni informacijski pismenosti. Povsem drugače pa je s sistemsko administracijo opreme IKT (knjižnice oz. knjižnične mreže), za kar so potreb- ni strokovnjaki s področja IKT. Za taka opravila ima 55 % splošnih knjižnic (32 od 58) sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci ali vzdrževalne pogodbe.
Seveda je vprašanje, ali je povezovanje z zunanjimi strokovnjaki ali institucijami pravi način reševanja kadrovskega primanjkljaja pri vzdrževanju opreme IKT; vprašanje za razpravo, ki se dotika stroškov, kakovosti, usposobljenosti, dostopnosti delavcev na trgu in ne nazadnje odločitve vodstva. Tudi zunanji izvajalci so strošek knjižnice, ven- dar v praksi največkrat tam, kjer lastnega kadra nimajo ali je potreben poseg oziroma svetovanje visoko usposobljenega strokovnjaka.
Sistemska administracija združuje ljudi z znanjem za celovito vzdrževanje opreme IKT (strežnikov, nameščanje operacijskih sistemov in zahtevnejše vzdrževanje posamezne opreme v posamezni knjižnici oz. knjižnični mreži, skrb za varnost in hranjenje po- datkov, ipd.), kar zahteva formalno strokovno izobražen kader iz računalniške stroke.
Zaradi kakovostnega izvajanja storitev knjižnice je nujno poznavanje bibliotekarske stroke. To navaja na potrebo po opravljanju strokovnega izpita iz bibliotekarstva.28
5 zaključek
Dostopni podatki (dostopne evidence in arhiv ministrstva za kulturo, pristojnega za to področje) nam kažejo, da je bilo v letih izvajanja nacionalnega programa za kulturo 2008–2011 sofinanciranih veliko projektov, ki so se nanašali na opremo IKT v splošnih knjižnicah. Gre za javne ciljne razpise, ki so nekako podpirali pričakovanja Strategije i2010 in Resolucije (2008).
V letu 2008 je bilo sofinanciranih 144 projektov (14 projektov za strokovno in informa- cijsko usposabljanje in digitalizacijo ter 130 projektov za nakup opreme IKT) v višini 484.644 EUR. Nato 74 projektov v letu 2009 (4 projekti za strokovno in informacijsko usposabljanje in digitalizacijo ter 70 projektov za nakup opreme IKT) v višini 220.111 EUR. V letu 2010 pa še 94 projektov (2 projekta za digitalizacijo, 1 projekt za uvedbo inovativnih rešitev ter 92 projektov za nakup opreme IKT) v višini 228.368 EUR. (Po- ročila, 2012). S povečanjem števila RDM za 194 konec leta 2010 je bil dosežen plan Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011 o povečanju števila RDM (s 150 na 170).
29 Poleg RDM so knjižnice z nakupom naslednjih naprav izboljšale opremljenost IKT:
skenerjev za 13 % (26 novih), UPS-ov (naprav za neprekinjeno napajanje) za 9 % (20 UPS-ov), projektorjev LCD za 28 % (27 projektorjev), barvnih tiskalnikov za 9 % (33 novih). Za 41 % se je zmanjšalo število terminalov (58 odpisanih) (BibSiSt, 2009, 2011) Že v uvodu omenjene prednostne naloge Strategije i2010 in si2010 so bile vključene v nacionalni program za kulturo. Za doseganje zastavljenih ciljev po Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011,30 ki se vežejo na Strategijo i2010 in si2010, ne nazadnje tudi za postopno izvrševanje smernic, določenih z Evropsko digitalno agendo in strate- gijo Evropa 2020, bi morali posodobitve opreme IKT v slovenskih splošnih knjižnicah pospešiti in se že usmerjati v nove tehnologije. Po poudarku, ki ga daje Evropska digi- talna agenda »IKT obsega pomemben delež skupne dodane vrednosti v najpomemb- nejših evropskih panogah, […] pomanjkanje naložb v raziskave in razvoj IKT pa ogroža
28 Žal podatkov o številu opravljenih strokovnih bibliotekarskih izpitov zaposlenih sistemskih administratorjev in informatikov v splošnih knjižnicah nismo zbirali. Pomembnost primerno usposobljenih strokovnih kadrov na področju IKT poudarja tudi Evropska digitalna Agenda. Dalje glej http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/evropska-digitalna-agenda/Digitalna-agenda.pdf.
29 Dalje glej Poročila o izvajanju NPK. Pridobljeno 28. 5. 2012 s spletne strani: http://www.arhiv.mk.gov.si/
si/o_ministrstvu/porocila_in_podatki/
30 Novega nacionalnega programa za kulturo za obdobje po letu 2012 v času objave članka še ni bilo.
