Magistrsko delo se osredinja na preučevanje poučevanja naravoslovnih vsebin voda, pretakanje ter sile in gibanje na prostem ter z njimi povezane napačne predstave. V teoretičnem delu smo opredelili pouk na prostem, podrobneje predstavili njegove možnosti za izvedbo, izpostavili prednosti in slabosti izvedbe in možnosti ter podporo, ki nam jo nudi učni načrt za naravoslovje in tehniko. Iz literature smo izpisali že znane napačne predstave, ki smo jih želeli odkriti v empiričnem delu.
Na osnovi teoretičnih izhodišč smo načrtovali raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, kakšno mnenje imajo učenci o pouku na prostem in o gibanju, katere napačne predstave o izbranih učnih vsebinah imajo, v kolikšni meri bodo predstave odpravili in koliko znanja bodo ohranili po enem mesecu od izvedbe učnih ur.
Zato smo v izbranem četrtem razredu preverili predznanje učencev in izvedli tri srečanja v okolici šole. Učenci so po skupinah na postajah reševali naloge, preizkušali in opazovali ter po vsakem srečanju rešili preizkus znanja (potest). Po enem mesecu so učenci znova rešili preizkus znanja (pozni potest). Tako smo lahko sledili njihovemu napredku in preverili, ali je njihovo znanje trajnejše. Z izbranimi tremi učenci smo izvedli tudi intervjuje, na poznem potestu pa se je vsak izmed učencev opredelil do pouka na prostem, predmeta NIT in predmeta ŠPO. To je omogočilo primerjavo rezultatov, napredek in trajnost znanja glede na njihov odnos do omenjenih postavk.
Z raziskavo smo ugotovili:
• da se je znanje učencev pri izvedbi pouka na prostem povečalo pri vseh treh učnih vsebinah (g = 0,54; 0,69; 051);
• da se med posameznimi skupinami, ustvarjenimi na podlagi priljubljenosti pouka na prostem, gibanja/predmeta ŠPO, predmeta NIT in spola ne pojavljajo statistično pomembne razlike v predznanju, napredku ali trajnosti znanja, kar je razvidno v tabeli 5. Vsi so dosegli največji napredek v znanju med predtestom in potestom ter kljub nazadovanju po enem mesecu nekaj znanja ohranili;
• da imajo učenci napačne predstave: Magnet ima pozitivni in negativni del. Na telo, ki miruje, ne deluje nobena sila. Teža tovornjaka je premo sorazmerna z dolžino prevožene poti. Pitnost vode je mogoče določiti glede na njen videz.
Voda teče le navzdol;
• da so tudi izbrani učenci s specifičnim odnosom do predmeta NIT, gibanja ali socialno bolj zadržani učenci izrazili pozitivno naklonjenost pouku na prostem in poročali o boljšem počutju in uspešnejši zapomnitvi;
• iz rezultatov raziskave lahko izpeljemo sklep, da je pouk na prostem primeren za izvedbo izbranih učnih vsebin in odpravo napačnih predstav.
4.1 Omejitve raziskave
Izsledkov raziskave ni mogoče posplošiti na osnovno množico, ker je v raziskavi sodeloval zgolj en razred. Ob tako majhnem številu učencev (23) je do izraza prišla odsotnost vsakega učenca. Zaradi epidemioloških razmer in daljših odsotnosti
nekaterih učencev so poteste rešili zgolj nekateri učenci. Zaradi časovne omejenosti smo se pri raziskavi osredinili na zgolj nekatere učne vsebine. Na prostem bi lahko obravnavali tudi mnoge druge učne vsebine iz učnega načrta, ki niso zgolj fizikalne, ampak tudi kemijske ter predvsem biološke. Menimo, da je na potek dela in raziskave vplivala nepoznanost učitelja, ki je pouk na prostem izvajal, in nepoznavanje učencev.
Zavedamo se, da kratek obseg in zaprti tipi vprašanj v uporabljenih inštrumentih ne omogočajo poglobitve odgovorov, s katerimi bi lahko bolj temeljito analizirali vzroke in načine razmišljanja sodelujočih učencev. Če bi intervjuvali vse učence, in ne zgolj izbranih treh, bi nam to omogočilo celostnejši vpogled ter posledično poglobljeno obsežnejšo analizo.
4.2 Ideje za nadaljnje raziskovanje
V prihodnje bi bilo smiselno opraviti raziskavo, ki bi zajela večji vzorec učencev (v raziskavo bi vključili več četrtih razredov). To bi nam omogočilo posplošitev rezultatov na osnovno množico. Za raziskavo bi bilo bolje in primerneje pouk na prostem izvajati v daljšem časovnem obdobju oz. poučevati več učnih vsebin ter hkrati spremljati kognitivne in psihosocialne posledice na različne učence. Poleg doseganja učnih ciljev bi se osredinili tudi na počutje in čustva učencev pri izvedbi pouka na prostem. V svoji raziskavi smo intervjuvali zgolj tri učence. Odgovori nakazujejo občutja in mišljenja učencev, ki jih sicer nismo pričakovali, zato bi bilo smiselno intervjuje izvesti z več učenci ter odgovore med seboj primerjati. V raziskavo bi lahko vključili enako stare učence in raziskovali, kakšna je razlika v napredku in trajnosti znanja med razredom, ki je bil deležen tradicionalne izvedbe, in razredom, ki je bil deležen pouka na prostem.
Prav tako bi lahko vključili učence višjih in nižjih razredov in primerjali njihov odnos do pouka na prostem, NIT/SPO/NAR in gibanja v primerjavi z odnosom učencev iz izbranega razreda. V raziskavo bi lahko vključili tudi različne oblike dela, poleg skupinskega tudi individualno in delo v parih ali pa pouk na prostem izvajali z in brez učnih listov ter primerjali učne dosežke učencev različnih skupin. V raziskavi bi lahko zajeli tudi evalvacijo razvitosti kompetenc sodelovanja v skupini.
4.3 Implementacija spoznanj v pedagoško delo
Magistrsko delo zajema konkretne ideje za izvedbo v šolskem okolišu. Skupinsko delo učitelju, ob ustreznem in kakovostnem načrtovanju, omogoča lažjo pripravo na delo, ker je potrebnih manj pripomočkov. Pregled literature podkrepi pozitivne strani izvedbe pouka na prostem in je lahko spodbuda za vse pedagoške delavce, da se ne glede na njihovo področje odločijo izvajati pouk na prostem. Pouk na prostem prav tako ponuja odlično priložnost za medpredmetno povezovanje, ki pomeni tudi povezovanje med učitelji.
Spoznanja, do katerih smo prišli med raziskavo, se zdijo še kako pomembna za vsakega učitelja. Med samo izvedbo smo izkusili tako prednosti kot tudi slabosti pouka na prostem. Zavedamo se, da je izvedba v razredu, ki ga poznamo, veliko lažja kot v naključnem razredu in da je za učence taka izvedba sprva neobičajna, zanimiva in pogosto videna kot igra. Skupinsko delo na prostem je zagotovo težje nadzirati, priprava postaj pa zavzame več časa kot priprava na tradicionalno izvedbo. Po nekaj izvedbah se odnos učencev spremeni in s tem se razbremeni tudi učiteljeva organizacijska naloga, rezultati pa učitelja motivirajo za nadaljnjo izvedbo. V času, ko je še posebej pomembno preživljanje časa na prostem, povezovanje in cenjenje narave in njenih dobrin ter hkrati spodbujanje avtonomnih, samostojnih odraslih, ki
odkrivajo in preizkušajo stvari namesto zgolj učenja dejstev, je pouk na prostem nekaj, kar bi moral, pa čeprav redko, izvajati vsak učitelj.