Primerjava umrljivosti zaradi poškodb v evropski regiji razkriva velike razlike, ki so povezane predvsem s socialno-ekonomskimi spremembami v nekaterih predelih regije. V Evropi sta v zadnjih dveh desetletjih potekali sprememba političnega sistema in tranzicija v tržno gospodarstvo, posledici pa nista bili le velika politična in socialna negotovost, ampak tudi inflacija, brezposelnost, neenakost in revščina, ki so povezane z večjim tveganjem za poškodbe.
Da bi zmanjšali nepravične razlike v zdravju zaradi poškodb, je treba zmanjšati razlike v blagostanju posameznih držav z ustrezno socialno in ekonomsko politiko ter prenašati znanje in izkušnje o učinkovitih strategijah in ukrepih ter njihovi implementaciji iz bolj razvitih evropskih držav v preostale predele regije (bSethi in sod. 2006).
Z implementacijo priporočil Resolucije EUR/RC55/R9 o preprečevanju poškodb v evropski regiji in priporočil Sveta Evrope za preprečevanje poškodb in promocijo varnosti je bil narejen ohrabrujoč napredek pri zmanjševanju neenakosti zaradi poškodb med državami in znotraj njih.
Iz pregleda pomembnejših dokumentov, namenjenih preprečevanju poškodb, je razvidno, da v evropskih državah že obstaja cela vrsta nacionalnih strategij in specifičnih ukrepov za obvladovanje tega problema javnega zdravja, napredek pa je mogoč le z nadaljnjo politično in finančno podporo posameznih držav in mednarodnih organizacij. Po zadnjih podatkih ima 96 % evropskih držav ugodne pogoje in zagotovljeno politično podporo za oblikovanje nacionalnih politik za preprečevanje poškodb in promocijo varnosti ter medsektorsko sodelovanje, vendar
ima le 56 % držav zagotovljeno tudi financiranje programov in njihove implementacije (Sethi in sod. 2010).
Primeri dobrih strateških dokumentov in akcijskih načrtov s področja preprečevanja poškodb, ki so jih sprejeli v posameznih državah, potrjujejo, kako pomembni za praktično udejanjanje nacionalnih strategij so politična volja, jasno izdelani programi, tesno povezovanje ustanov in mednarodnih organizacij ter razvoj zmožnosti.
2.6 Viri
Angermann A, Bauer R, Nossek G, Zimmermann N. Injuries in the European Union. Summary 2003–2005.
Working together to make Europe a safer place. Viena, 2007.
Federal Ministry for Health and Women (FMHW). Austrian Programme For the Prevention of Unintentional Injuries 2006–2010. Vienna: Federal Ministry for Health and Women, 2006.
Bauer R, Steiner M. Injuries in the European Union. 2009-Report. Working together to make Europe a safer place. Vienna: KfV, 2009.
Council of the European Union recommendation on the prevention of injury and the promotion of safety, 2007. Dosegljivo na: www.eurosafe.eu.com.
Federal Ministry for Transport, Inovation and Tehnology (FMTIT). Austrian road safety programme 2011–
2020. Vienna: Federal Ministry for Transport, Inovation and Tehnology, 2011.
Federal Ministry for Transport, Inovation and Tehnology (FMTIT). Austrian road safety programme 2002–
2010. Strategies for Improving Road Safety. Vienna: Federal Ministry for Transport, Inovation and Tehnology, 2009.
Krug EG, Dahlberg LL, Mercy JA, Zwi AB, Lozano R (editors). World report on violence and health:
summary. Geneva: World Health Organisation, 2002.
MacKay, Vincenten J. Action planning for child safety: A strategic and coordinated approach to reducing the number one cause of death for children in Europe. Amsterdam: European child safety alliance, Eurosafe, 2007.
MacKay, Vincenten J. Action planning for child safety: 2010 update othe strategic and coordinated approach to reducing the number one cause of death and disability for children in Europe – injury.
Amsterdam: European child safety alliance, Eurosafe, 2010.
MacKay M, Vincenten J. Child Safety Report Card 2012: Europe Summary for 31 Countries. Birmingham:
European Child Safety Alliance, Eurosafe, 2012. Pridobljeno 17. 9. 2012 s spletne strani:
http://www.childsafetyeurope.org/publications/info/child-safety-report-cards-europe-summary-2012.pdf.
Markkula J, Öörni E (eds.). Providing a safe environment for our children and young people. Finland's national action plan for injury prevention among children and youth. Helsinki, 2010. Pridobljeno 6. 10.
2012 s spletne strani: http://www.thl.fi/thl-client/pdfs/bcda07c2-aa23-4faa-a59d-55a60fdc6764.
National Action Plan of Child Accident Prevention 2007−2017. Prague: Ministry of Health of the Czech Republic, 2008. Pridobljeno 21. 11. 2012 s spletne strani: http://www.mzcr.cz.
Pall G. National Action Plan on Child and Youth Safety: Programme for Preventing Unintentional Injuries of 0–24 year-olds 2010–2019. Budapest: National institute of Child Health Hugary, 2009.
Peden M, McGee K, Krug E (editors). Injury : A leading cause of global burden of diseases, 2000. Geneva:
World Health Organisation, 2002. Pridobljeno 17. 5. 2005 s spletne strani:
http:// whqlibdoc.who.int/publications/2002/9241562323.pdf.
Pinheiro PS. Report of the independent expert for the United Nations study on violence against children.
OHCHR, 2006. Pridobljeno 16. 9. 2012 s spletne strani: www:daccess-dds-ny.un.org.
Racioppi F, Sethi D. Shaping comprehensive policies for injury prevention in Europe. Int J Inj Contr Saf Promot. Special Issue: Selected papers from the European Conference on Injury Prevention and Safety Promotion, held on 9–10 October 2008. Paris: 2009;16: 65–71.
Sethi D, Mitis F, Racioppi F. Preventing injuries in Europe: from international collaboration to local implementation. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2010.
Pridobljeno 28. 9. 2011 s spletne strani:
http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health- topics/disease-prevention/violence-and-injuries/publications/2010/preventing-injuries-in-europe-from-international-collaboration-to-local-implementation.
aSethi D, Racioppi F, Baumgarten I, Bertollini R. Reducing inequalities from injuries in Europe. Lancet 2006; 368: 2243–50.
bSethi D, Racioppi F, Baumgarten I, Vida P: Injuries and violence in Europe: Why they matter and what can be done. Copenhagen: WHO Regional office for Europe, 2006.
Sethi D, Racioppi F, Frerick B, Frempong N. Progress in the prevention of injuries in the WHO European region. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2008. Pridobljeno 13. 10. 2012 s spletne strani:
http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0008/98423/E91710.pdf.
Shields N, Sethi D, Raciopppi F, Aguirre IY, Baumgartner I. National responses to preventing violence and unintentional injuries. WHO European Survey. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2006.
United Nations General Assembly resolution 62/289 on improving global road safety. New York: United Nations, 2008.
United Nations Secretary General. Report on violence against women. New York: United Nations, Oct 2006. Pridobljeno 28. 9. 2012 s spletne strani: www.un.org.
World Health Organisation (WHO). World Health Assembly resolution WHA49.25 on prevention of violence: A public health priority. Geneva: World Health Organisation, 1996.
aWorld Health Organisation (WHO). Developing National Policies on Violence and Injury Prevention.
Report on a WHO Meeting Geneva, 23–24 October 2003. Pridobljeno 20. 11. 2009 s spletne strani:
www.who.int.
bWorld Health Organisation (WHO). World Health Assembly Resolution WHA56.24 on implementing the recomemndations of the World report on violence and health. Geneva: World Health organisation, 2003.
World Health Organisation (WHO). WHO Regional Committee for Europe resolution WHA57.10 on road safety and health, Geneva, World Health Organisation, 2004. Pridobljeno 17. 5. 2005 s spletne strani:
www:apps.who.int.
World Health Organisation (WHO). WHO Regional Comittee for Europe resolution EUR/RC55/R9 on prevention of injuries in the WHO European Region. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2005.
World Health Organization (WHO). Mortality Database, Tables, 2006. Pridobljeno 16. 3. 2009 s spletne strani: http://www.who.int/healthinfo/morttables/en/index.html.
World Health Organisation (WHO). Preventing injuries and violence. A guide for Ministries of health.
Geneva: World Health Organisation, 2007.
World Health Organisation (WHO). Global status on road safety: time for action.Geneva: World Health Organisation, 2009. Pridobljeno 3. 4. 2011 s spletne strani:
http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241563840_eng.pdf.
3
BREME ZARADI POŠKODB V SLOVENIJI
Avtorici: Mateja Rok Simon, Petra Nadrag
3 BREME ZARADI POŠKODB V SLOVENIJI
3.1 Uvod
V Sloveniji so poškodbe velik, a ne dovolj prepoznan problem na področju javnega zdravja, ki škoduje zdravju in blaginji naših prebivalcev. Poškodbe so namreč eden glavnih vzrokov bremena bolezni, tj. izgube let življenja, ki bi jih preživeli v polnem zdravju (WHO 2004; WHO 2006). Večino zdravih let življenja izgubimo zaradi prezgodnjih smrti, ki pomenijo veliko izgubo človeškega kapitala in ekonomsko izgubo za družbo, saj samo zaradi prezgodnjih smrti v prometnih nezgodah v Sloveniji vsako leto izgubimo vsaj 40 milijonov evrov potencialnega zaslužka (Šešok 2007). Vendar samo podatki o prezgodnjih smrtih ne omogočajo dobre ocene bremena poškodb, ki ga občuti posameznik. Šele z uporabo sestavljenega indikatorja za izgubo zdravih let življenja (disability adjusted life year – DALY) lahko breme poškodb, katerih posledica so predvsem prezgodnje smrti in v manjši meri zmanjšanje zmožnosti in/ali invalidnost (npr. utopitve), primerjamo z bremenom poškodb, ki običajno niso smrtne, so pa pogosto povezane z dolgotrajnimi posledicami (npr. opekline) (WHO 2004). Analize kažejo, da nesorazmerno velik del bremena poškodb pade na najranljivejše skupine prebivalstva, kot so:
otroci, mladostniki, starejši in ljudje s slabšim socialno-ekonomskim položajem, zato veliko družin ne trpi le zaradi bolečin, zmanjšane zmožnosti ali smrti, ampak tudi zaradi izgube zaslužka, kar lahko vodi v še večjo revščino in socialno prikrajšanost (Sethi in sod. 2006). Za reševanje problema poškodb so potrebne dobre informacije o bremenu poškodb in njihovih vzrokih, saj se razsežnosti problema zavedajo le redki odločevalci. Analiza podatkov o umrljivosti, obolevnosti in o zmanjšani zmožnosti pomaga pri političnih odločitvah, določitvi prioritet in izbiri ustreznih preventivnih strategij ter pri razvoju, izvedbi in evalvaciji preventivnih programov (Sethi in sod. 2006). Poglavje razkriva razsežnost problema v Sloveniji, breme zaradi poškodb in njihove vzroke.