• Rezultati Niso Bili Najdeni

ZAKLJUČNE UGOTOVITVE

moralne odgovornosti in krivde. Včasih lahko skozi nenamerno dejanje veliko bolj škodujemo drugim kot bi jim škodovali, če bi bilo naše dejanje namerno. Samo zato, ker nismo namerno rasistični še ne pomeni, da ne ohranjamo rasizma in rasne neenakosti, kar je najbolje razvidno v primeru institucionaliziranega rasizma. Dejstvo, da današnji voditelji in predstavniki insitucij, ki ohranjajo rasistična načela in prakse, nimajo več enakih teženj, ne spremeni vse rasne neenakosti in rasisitične obravnave, ki so je še vedno deležni pripadniki drugih ras. Nenamerno rasistični niso samo tisti, ki drugače ne verjamejo v rasno neenakost med pripadniki različnih ras, nenamerno rasistični so lahko tudi tisti, ki verjamejo v inherentno podrejenost drugih manjvrednih ras svoji lastni. Ti pogosto povzročijo večjo škodo, ko nezavedno uveljavljajo svoje rasistične predsodke skozi dejanja, ki so navidezno nedolžna ali upravičena (npr. primer upravnika trgovine, ki ne zaposluje izven svoje lastne rasne skupine zaradi dobrega poslovanja oz. primer upravnika trgovine, ki neenakovredno obravnava temnopolte mladostnike za potencialne tatove na podlagi njihove rasne skupine in jim s tem ne želi škodovati).

- Veliko dejanj je možno opredeliti za krivične na podlagi rase, a vseeno ni malo primerov dejanj, ki jih lahko označimo z besedo rasizem. A ravno ta ustreznost pripisovanja izraza rasizma veliko primerom rasne krivičnosti nakazuje na morebitno prenasičenost rabe tega izraza. Večina filozofov se strinja, da je rasizem moralno sporen sam po sebi, ne glede na to, kakšno definicijo mu pripišejo. Splošno sprejeto prepričanje o moralni spornosti rasizma ter dejstvo, da ne obstaja splošno sprejeta definicija rasizma, nakazuje na to, da moramo tehtno premisliti o tem, kako lahko pripisujemo stopnjo nemoralnosti posameznim dejanjem rasizma. Vsa dejanja rasizma ne nosijo enake moralne teže, zato ne bi smela biti ustrezna raba enakega izraza za različne stopnje zločina, ki je storjen v rasni domeni. Ne moremo reči, da je šala na račun rasne generalizacijske stereotipizacije enako rasistična, kot je uporaba izraza »črnuh« v pogovoru s temnopolto osebo, ali celo hujše, naslavljanjem temnopoltih s tem rasističnim vzdevkom. Moj predlog je, da moramo razširiti moralno besedišče na področju govora o rasizmu na takšen način, da bi lahko pokrili, obsodili in pojasnili rasistična dejanja, ki imajo manjšo, srednjo ali večjo moralno težo.

- Skozi prebiranje vseh različnih definicij rasizma sem ugotovila, da filozofi kot sta Garcia in Dummet ne doživljajo malomarnosti, ignorance in zanemarljivosti na področju rase za

izraze rasizma, ampak jih označijo le za nepravična dejanja v rasni domeni. To, da takšnih dejanj ljudi ne opredelijo za rasistična, ne pomeni, da jih doživljajo za sprejemljiva, nasprotno se jim zdijo zelo sporna, a ne dovolj, da bi jih postavili na nivo rasizma. To me je predstavilo pred dejstvo, da ljudje, predvsem belopolti ljudje, vsakodnevno storimo veliko krivičnih, nepravičnih dejanj na področju rase, saj se ne zavedamo svojega privilegija in, še huje, ga ne uporabljamo za to, da bi zakrpali nepremostljive razlike med pripadniki različnih rasnih skupin. S tem problemom se večinoma soočajo v Ameriki, ampak tudi v Sloveniji se podobne krivice dogajajo. Ne glede na to, kje se to odvija, se večina ljudi odzove enako, in sicer meni, da ignoriranje in zanemarjanje teh razlik in krivic ne pomeni, da situacijo slabšajo, zato ne delujejo rasistično. Samo zato, ker nimajo rasističnih nagnjenj, predsodkov in misli, še ne pomeni, da ne prizadenejo škode pripadnikom drugih ras. Ravno to je največji problem, da s pomanjkljivim odzivom na te krivice, to neenakovredno obravnavo še podaljšujejo, saj menijo, da se jih ta problem ne tiče, saj sami niso ne del njega, ne njegova žrtev.

Misel, s katero zaključujem to diplomsko delo je, da je potrebno še veliko raziskovanja in razmišljanja o rasizmu, rasni neenakosti in rasni obravnavi. Z vse večjim zavedanjem neenakosti med rasami in večjim sprejemanjem odgovornosti za napake, ki jih sami delamo v domeni rase, bomo morda ne samo prišli do splošno sprejetega strinjanja o rasizmu in kaj le-ta predstavlja, ampak morda celo do kakšne rešitve, s katero bi neenakosti in neprimerno obravnavo ne samo zmanjšali, temveč tudi občutno omejili.

POVZETEK

Rasizem je fenomen, ki je odraz družbeno sprejetih predsodkov in prepričanj o rasni neenakopravnosti med pripadniki različnih ras, ki se izraža v razdeljevanju ljudi na vseh področjih življenja, zaradi česar se zdi, da so razlike med rasami nepremostljive.

Znotraj moralne filozofije obstajajo različni pristopi k rasizmu, ki predstavljajo različne moralne teorije. Ti pristopi predvsem kažejo različne načine manifestacije rasističnih prepričanj.

Motivacijski pristop se izraža v namernem škodovanju pripadnikom drugim rasam, saj te ljudi vodi želja po nadvladovanju in prizadejanju škode drugim manjšinskim rasam. Behavioristični pristop se izraža v neuspehu razširitve enakovredne obravnave na različne rase, kar je razvidno skozi slabšalni in odklonilni odnos do pripadnikov do drugih ras, ki se jim zdijo podrejene ali neenako vredne. Kognitivistični pristop se izraža v neenaki obravnavi pripadnikov drugih ras, zaradi prepričanja, da niso enakovredni drugi rasi. To je razvidno iz obravnavanja in ravnanja kot da so druge rase manjvredne, četudi jim nikoli teh pomislekov in predsodkov ne izrazijo, ali celo zatrjujejo, da so vse rase enakovredne.

Moralni besedni zaklad, ki ga uporabljamo pri opisovanju in obsojanju rasnih krivic se mora razširiti oziroma začeti ustrezno uporabljati, saj niso vsa dejanja rasizma rasistična, oz. si tako hudega izraza ne zaslužijo, vsaj to je stvar debate med filozofi. Še vedno ne obstaja neka splošno sprejeta definicija rasizma in rasističnih dejanj, iz katere bi lahko začrtali mejo med rasističnim dejanjem in dejanjem, ki je krivično na podlagi rase. Zaenkrat ostaja ta določitev v rokah posameznika, ki se mora odločiti, iz katere definicije ali pristopa k rasizmu izhaja ter se na podlagi tega odloči, kdaj je dejanje dovolj moralno sporno in nesprejemljivo, da je zaslužno obsodbe, ki stoji za besedo rasizem. Nekateri se sklicujejo na upoštevanja namere kot kriterij za določanje moralne krivde, ki nakazuje na krivičnost dejanja na podlagi rase, a spet drugi menijo, da je namera neustrezen kriterij, saj je škoda pogosto povzročena v enaki ali večji meri tudi, ko za našimi dejanji ni stala namera povzročati škode drugim na podlagi njihove rase.

Vsi se strinjajo, da je rasizem moralno sporen ali sprevržen, vendar so različna mnenje glede tega, ali je rasizem preveč moraliziran, saj nekateri menijo, da je postal že izraz, ki se ga uporabi za vsako nesprejemljivo stvar v domeni rase, drugi pa menijo, da ni primerno govoriti o moralnem statusu rasizma, dokler se samega izraza ne opredeli izven moralnih teorij. Šele nato bi lahko neodvisno določili njegov moralni status. Tisti, ki menijo, da je rasizem prepogosto rabljen izraz danes, se na žalost ne strinjajo glede tega, ali je to posledica enačenja izraza rasizem z vsem, kar je zlobno ali nesprejemljivo glede rasnih krivic, ali je to le rezultat pripisovanja enakega nivoja nesprejemljivosti rasni krivici, ne glede na njeno moralno težo. To pa po mnenju določenih filozofov, kot je Blum, vodi v razdvojitev nadaljnje obravnave rasnih krivic, lahko se opredeli rasizem za izraz, ki se ga pripisuje le najhujšim krivicam in se tistim z moralno težo odpovemo pri obravnavi nepravičnosti na področju rase, lahko pa se potrudimo bolje opredeliti in izkoristiti moralno besedišče, ki nam je na voljo, da obsodimo vse nepravice ter razločimo njihove moralne teže med sabo, da je lažje opredeljivo, kaj je slabše in kaj je vseeno napačno.

Raziskovanje in poskušanje razumeti rasizem ter njegovo opredelitev v okviru moralnih teorij razkriva, koliko nerazčiščenih stališč glede tako čustveno zaznamovane teme obstaja in kaj vse je

še potrebno urediti na tem področju, da lahko boljše delujemo kot družba, smo bolj pravični ter uvidevni do vseh, ne glede na njihovo etnično, kulturno ali rasno pripadnost.

LITERATURA IN VIRI

BBC. (2020). George Floyd: What happened in the final moments of his life. Pridobljeno 3.7.2021, https://www.bbc.com/news/world-us-canada-52861726

BBC. (2021). What is institutional racism and why is it being talked about?. Pridobljeno 3.7.2021, https://www.bbc.co.uk/newsround/56591022

Blum, Lawrence. (2004). What Do Accounts Of “Racism” Do?. Racism in Mind. str. 56-77.

Glasgow, Joshua. (2009). Racism as Disrespect. Ethics, vol.120, št.1, str. 64-93.

Headley, Cleavis. (2006). Philosophical Analysis and the Problem of Defining Racism.

Philosphia Africana, vol.9, št. 1, str. 1-17.

Headley, Cleavis. (2000). Philosophical Approaches to Racism: A Critique of the Individualistic Perspective. Journal of Social Philosphy, vol.31, št.2, str. 223-257.

Ney, Alyssa. Reductionism. Internet Encyclopedia of Philosophy. Pridobljeno 3.7.2021, https://iep.utm.edu/red-ism/

Smedley, Audrey. (2021). Racism. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 3.7.2021, https://www.britannica.com/topic/racism

Urquidez, A.G. (2018). What Accounts of 'Racism' Do. J Value Inquiry, 52, str. 437-455.