Marca 2020 je zaradi epidemije covid-19 večina držav po svetu uvedla šolanje na daljavo (Gornik idr., 2020). Encyclopedia Britannica izobraževanje na daljavo opredeli kot obliko učenja, pri kateri sta učitelj in učenec prostorsko ločena in zato komunicirata preko različnih vrst tehnologij. Bregar idr. (2020) poudarjajo, da je pouk na daljavo nujno potrebno v celoti strukturirano načrtovati. Kvaliteten pouk na daljavo vsebuje strukturirane učne enote, specialne didaktične strategije in stalno komunikacijo preko tehnologije (Rupnik Vec idr., 2020).
37
V Sloveniji je epidemija covid-19 uradno trajala od 12. 3. 2020 do 14. 5. 2020, šole pa so se uradno zaprle 16. 3. 2020. Del učencev se je v šole vrnil konec maja, nekateri pa šele z začetkom novega šolskega leta (Gornik idr., 2020).
Časovni potek izobraževanja na daljavo v šolskem letu 2019/20 je prikazan na shemi (Slika 1), prevzeli pa smo jo po Kustec idr. (2020).
Slika 1: Časovni potek izobraževanja na daljavo v šolskem letu 2019/20 (Kustec idr., 2020) S 16. 3. 2020 je v Sloveniji prišla v veljavo Odredba o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS št. 19/20, v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020). Po 29. 4. 2020 je Vlada Republike Slovenije sprejela Okvirni načrt sproščanja omejitvenih ukrepov. Skupni cilji so bili ves čas zagotoviti nemoten in ustrezno prilagojen izobraževalni proces, odpraviti razlike med učenci in zagotoviti učiteljem potrebna orodja za izpeljavo pouka (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020).
Da bi učencem olajšali delo na daljavo, so strokovnjaki na Zavodu za šolstvo, ravnatelji in psihologi oblikovali priporočila za učitelje. Svetovali so, naj zmanjšajo količino gradiva in se osredotočijo le na temeljne učne cilje ter urnik pouka prilagodijo danim razmeram. Osnovne šole so od ministrstva redno dobivale okrožnice s strokovnimi priporočili in usmeritvami, poleg okrožnic pa so dobile tudi sledeče dokumente (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020):
− Strokovna navodila za izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah;
− Usmeritve za preverjanje znanja in informacija o ocenjevanju znanja v osnovni šoli;
38
− Usmeritve za preverjanje znanja v Prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom;
− Usmeritve za izobraževanje na daljavo v Posebnem programu vzgoje in izobraževanja.
V sredini marca 2020 je ministrstvo oblikovalo še Sklep o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah v šolskem letu 2019/2020, ki ga dopolnjujejo Priporočila za ocenjevanje znanja v osnovni šoli (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020).
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2020) je predvidelo, da naj bi se ukrepi začeli sproščati postopoma, in sicer od 18. 5. 2020 dalje. Predvideli so, da se bodo v osnovne šole prvi vrnili učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, učenci, vključeni v prilagojen program in učenci, vključeni v zavode za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. S 25. 5. 2020 naj bi se jim priključili še učenci 9. razredov osnovne šole in učenci od 4. do 8. razreda, ki niso uspeli doseči minimalnih standardov (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020).
V začetku maja so osnovne šole dobile Priporočila za prehod iz izobraževanja na daljavo v izobraževanje na šoli oziroma v oddelku za učence 1. triade v osnovni šoli ter Higienska priporočila za izvajanje pouka v osnovni šoli (za učence 1. triade in devetošolce) v času epidemije COVID-19. Z 9. 5. 2020 je tako Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport dopolnilo odlok o začasni prepovedi zbiranja v šolah. Dva dni kasneje so se v šole vrnili učitelji, en teden za njimi učenci od 1. do 3. razreda, učenci posebnega programa in učenci prilagojenega programa, s 25. 5. 2020 pa še učenci devetih razredov osnovnih šol ter učenci od 4. do 8.
razreda, ki niso dosegli minimalnih standardov (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020).
Po vrnitvi učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja k pouku v šolskih prostorih je bil cilj prvega tedna pouka pripraviti učence na nov način dela. Učitelji so učence navajali na pouk pod drugačnimi pogoji, kot so jih poznali pred 16. 3. 2020. V tem času so zgolj preverjali in poglabljali znanje, ki je bilo pridobljeno v času pouka na daljavo, nove snovi pa niso obravnavali. Učitelji so preverjali delo, ki so ga učenci opravili v času na daljavo in ugotavljali razlike v doseženem znanju. Delo je bilo organizirano s poudarkom na temeljnih učnih ciljih, ki so jih mogli z učenci v naslednjih tednih doseči, utrditi in preveriti, tako da so lahko učenci napredovali v višje razrede. Prav tako so morali učitelji predvideti, katere učne cilje bodo v tem šolskem letu izpustili in jih prenesli v naslednje šolsko leto (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020).
Eden od ključnih ciljev je bil ponovno vzpostaviti okolje, v katerem bi se učenci počutili varne.
Šole so bile dolžne pripraviti navodila za prihod in odhod iz šole, vstopanja v razrede, potek pouka in druženje v času odmora in malico. Zagotoviti so morale redno čiščenje in zračenje prostorov, ob sumu okužbe s covid-19 pa ustrezno ukrepati in učenca izolirati. V šolo so lahko ponovno vstopili le učenci in zaposleni, ki v zadnjih štirinajstih dneh niso bili v stiku z okuženo osebo oz. sami niso bili okuženi, vsem ostalim pa je bil vstop v šolo strogo prepovedan (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020).
S 1. 6. 2020 so v šole postopno spustili še ostale učence 4. in 5. razredov, 3. 6. 2020 pa še učence 6., 7. in 8. razreda. Razredi so se delili na manjše oddelke, v katerih so poučevali tudi
39
učitelji podaljšanega bivanja. Ob strogem upoštevanju higienskih priporočil so začeli izvajati tudi dodatno strokovno pomoč (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020). Tako so v šolskem letu 2019/20 šolanje v prostorih vzgojno-izobraževalnih ustanov zaključili vsi učenci osnovnih šol.
Največ dostopnih informacij za potek šolanja na daljavo v Sloveniji je povezanih s prvim obdobjem šolanja na daljavo. Za drugo obdobje šolanja na daljavo v Sloveniji (v letu 2021) je dostopnih le malo strokovnih virov. Glede na informacije o času šolanja na daljavo v letu 2020 lahko predpostavimo, da so šole v letu 2021 upoštevale podobna navodila, prav tako je podobno potekal tudi pouk.
V šolskem letu 2020/21 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaradi sprememb v času šolanja na daljavo uvedlo še spremembe, kot so eno ocenjevalno obdobje, določeno minimalno število ocen, ki je zadostovalo za zaključek posameznega predmeta, enakovrednost pisnih, ustnih in praktičnih ocen, pisne ocene pa so učitelji lahko pridobivali le dvakrat na teden (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2021).
O času šolanja na daljavo (v Sloveniji in po svetu) tako na osnovnih kot tudi na srednjih šolah in fakultetah je izvedenih malo raziskav. V magistrskem delu smo zato raziskovali, kaj se je dogajalo na področju čustev učencev (predvsem jeze) pri učencih od 1. do 5. razreda osnovne šole. Da bi vsaj delno razumeli, kaj se je v času šolanja na daljavo dogajalo s čustvi učencev, v nadaljevanju predstavljamo nekaj raziskav, ki smo jih uspeli pridobiti.
Camacho-Zuñiga idr. (2021) so opravili raziskavo, s katero so pridobili ocene doživljanja v času šolanja na daljavo pri več kot 13.000 dijakih in študentih. Rezultati so pokazali, da so med covid-19 dijaki in študenti doživljali predvsem neprijetna čustva – tesnobo, stres, preobremenjenost, utrujenost in depresijo. Kar 14 % udeleženih je ocenilo, da bi v času šolanja na daljavo potrebovali strokovno pomoč, kar je zelo zaskrbljujoče (Camacho-Zuñiga idr., 2021).
Brooks idr. (2020, v Camacho-Zuñiga idr., 2021) so pri učencih v času šolanja na daljavo zaznali tudi jezo, prijetnih čustev pa je bilo malo. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Moeller idr. (2020, v Camacho-Zuñiga idr., 2021) in Zhai in Du (2020, v Camacho-Zuñiga idr., 2021), ki navajajo, da se je veliko študentov med zaprtjem države počutilo osamljeno in izolirano.
Ker je šola za učence pomemben socialni prostor, v katerem preživijo velik del dneva, lahko upravičeno sklepamo, da odsotnost tega okolja učencem škoduje na mnogih področjih. Gavin idr. (2020), Grubic idr. (2020) ter Pfefferbaum in Sever (2020) ugotavljajo, da je odsotnost šolskega okolja vplivala na čustvovanje učencev in s tem ogrožala tudi njihovo duševno zdravje (Camacho-Zuñiga idr., 2021). Pandemije pri učencih lahko povzročijo paniko, stres, tesnobo, jezo in strah (Education Links, 2018; UNESCO, 2020, v Yorke idr., 2021).
Mirahmadizadeh idr. (2020) so izvedli raziskavo, s katero so želeli ugotoviti doživljanje čustev in morebitne psihične težave/motnje ob zaprtju šol zaradi covida-19. Raziskavo so opravili na vzorcu 20.200 udeležencev (učenci in dijaki od 1. razreda osnovne šole do zaključnega letnika srednje šole v južnem Iranu), ki so rešili spletni vprašalnik. Povprečna starost udeležencev je bila 13,76 let. Vprašalnik je vključeval 8 vprašanj o prijetnih in 11 vprašanj o neprijetnih
40
čustvih. Večina udeležencev je v odnosu do šole poročala o prijetnih čustvih, veselili pa so se tudi ponovne vrnitve v šolo, saj so pogrešali socialne stike z vrstniki in učitelji (Mirahmadizadeh idr., 2020). Rezultati raziskave so prav tako pokazali, da so imeli nekateri učenci in dijaki v času zaprtja šol psihične težave/motnje (Mirahmadizadeh idr., 2020).
Rupnik Vec idr. (2020) so izvedli raziskavo, s katero so med drugim želeli ugotoviti, kako so pouk na daljavo doživljali osnovnošolci v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 24.592 učencev, ki so reševali vprašalnik o izobraževanju v času šolanja na daljavo. Ugotovili so, da je večina učencev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja med poukom na daljavo doživljala prijetna čustva (pouk jim je bil všeč), prav tako pa pri tej obliki pouka niso čutili obremenjenosti. Na slednje je lahko vplivalo tudi to, da so jim pri učenju pomagali starši. Pouk na daljavo je bil zahteven predvsem za nekatere učence z nižjim učnim uspehom, prav tako so nekateri učenci poročali, da so imeli pri izobraževanju na daljavo določene težave (pomanjkanje ustrezne opreme, deljenje opreme z drugimi družinskimi člani, pomanjkanje izkušenj z uporabo računalnika in pomanjkanje prostora, kjer bi lahko pouku nemoteno sledili). Glede na pridobljene podatke o zahtevnosti pouka na daljavo lahko sklepamo, da so nekateri učenci doživljali tudi neprijetna čustva (stres, tesnoba in jeza). Tesnoba in frustracije so se lahko pojavile tudi pri učencih, ki niso imeli dovolj izkušenj z uporabo tehnologije (Dhawan, 2020).
V okviru Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno razvojne projekte so Dolinar idr.
(2021) raziskovale, kako velik stres so zaznali učenci od 6. do 9. razreda, ko so se v letu 2021 šolali na daljavo, in katera neprijetna čustva so v tem obdobju doživljali. V raziskavi je sodelovalo 1015 učencev, ki so izpolnili anketni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da je večina učencev med šolanjem na daljavo doživljala manjši ali zmeren stres, več kot 30 % učencev pa je poročalo, da so doživljali velik oz. zelo velik stres. Večina učencev je med šolanjem na daljavo doživljala različna neprijetna čustva, kot so žalost, jeza, tesnoba, depresija, ljubosumje, otopelost, izgorelost, nekaj učencev pa je občutilo »praznino«. Nekateri učenci so v obdobju šolanja doma imeli tudi »napade panike«, posamezni učenci pa so poročali tudi o motnjah hranjenja, težnji po samopoškodovanju in samomorilnih mislih.
41 3 EMPIRIČNI DEL