UPORABA PUFROV V PREHRANI KRAV MOLZNIC

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

Vid CAMLOH

UPORABA PUFROV V PREHRANI KRAV MOLZNIC

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja

Ljubljana, 2021

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

Vid CAMLOH

UPORABA PUFROV V PREHRANI KRAV MOLZNIC DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij - 1. stopnja

USE OF BUFFERS IN DAIRY COW NUTRITION B. SC. THESIS

Professional Study Programmes

Ljubljana, 2021

(3)

II

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika.

Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorja diplomskega dela imenovala izr. prof. dr. Andreja Lavrenčiča.

Recenzentka: izr. prof. dr. Tatjana Pirman

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: izr. prof. dr. Klemen POTOČNIK

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Andrej LAVRENČIČ

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Tatjana PIRMAN

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko

Datum predstavitve:

(4)

Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2021

III

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1

DK UDK 636.2.084/087(043.2)=163.6

KG govedo, krave molznice, prehrana živali, krmni dodatki, pufri AV CAMLOH, Vid

SA LAVRENČIČ, Andrej

KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Univerzitetni študijski program 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika

LI 2021

IN UPORABA PUFROV V PREHRANI KRAV MOLZNIC TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja)

OP VI, 18 str., 2 pregl, 42 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Pred telitvijo krmimo krave z obroki, ki vsebujejo veliko vlaknine. Po telitvi pa se njihove potrebe hitro povečujejo in krma vsebuje čedalje več lahko prebavljivih ogljikovih hidratov, s čimer pokrivamo njihove velike potrebe po energiji. To pa v predželodcih povzroči zmanjšanje pH, saj sladkorji prehitro v preveliki količini fermentirajo v hlapne maščobne kisline. Nizek pH je neugoden, saj se prebava ostalih snovi upočasni. V mleku to vodi v zmanjšanje mlečne maščobe. Zato v krmo dodajamo pufre, ki nevtralizirajo vsebino predželodcev in s tem preprečijo zmanjšanje vsebnosti mlečne maščobe v mleku. Najbolj razširjen pufer je soda bikarbona. Je učinkovita pri nevtralizaciji vsebine predželodcev in deluje zelo hitro.

Magnezijev oksid je močnejši pufer od sode, in ga običajno dodajamo v kombinaciji z njo za boljši učinek. Ena od možnosti je tudi uporaba morskih alg, ki jih pridobivajo na obalah Irskega morja in imajo ugodnejši učinek na vampov pH kot soda, njihovo delovanje pa je tudi daljše. pHiX-up je močan pufer ki ima 3× močnejši vpliv na vampov pH kot soda, vendar pa deluje zelo hitro in kratkotrajno. V obrok lahko dodajamo tudi gline ali kvasovke, ki imajo pozitivne učinke na vampov pH.

(5)

IV

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1

DC UDC 636.2.084/087(043.2)=163.6

CX cattle, dairy cows, animal nutrition, feed additives, buffers AU CAMLOH, Vid

AA LAVRENČIČ, Andrej

PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, Academic Study Programme in Agriculture – Animal Production

PY 2021

TY USE OF BUFFERS IN COW NUTRITION DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VI, 18p., 2 tab, 42 ref.

LA sl Al sl/en

AB Before calving, cows are fed diets high in fiber. After calving, their requirements increase rapidly and their diet contains an increased amount of easily fermentable carbohydrates. This leads to a drop in rumen pH as sugars are fermented very rapidly and extensively to short-chain fatty acids. A low pH is suboptimal and digestion of other nutrients is slowed. This leads to a decrease in milk fat. To neutralize the pH in the rumen and prevent milk fat drop, buffers are added to the feed. The most commonly used buffer is sodium bicarbonate. It is effective in neutralizing rumen acids, but its effect is not long lasting. Magnesium oxide is a more powerful buffer and is usually added in combination with sodium bicarbonate for better effect.

Seaweed, produced on the shores of the Irish Sea, is also an alternative. They have a stronger effect on pH than sodium bicarbonate and their effect lasts longer. pHiX-up is a strong buffer that is 3× stronger than sodium bicarbonate, but its effect is short- lived. Other buffers that can be used are also clays or yeasts, which also increase the low pH in the rumen.

(6)

V

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VI OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ... VI

1 UVOD ... 1

2 PREGLED OBJAV ... 2

2.1 PREBAVA, RAZGRADNJA IN FERMENTACIJA OGLJIKOVIH HIDRATOV V PREDŽELODCIH PREŽVEKOVALCEV ... 2

2.2 VRSTE ACIDOZ IN NJIHOVA POJAVNOST ... 3

2.3 DELOVANJE PUFROV ... 5

2.3.1 Namen dodajanja pufrov in puferskih snovi ... 5

2.3.2 Mehanizem delovanja puferskih snovi ... 6

2.3.3 Tehnologija dodajanja pufrov in alkalizerjev v obrok ... 6

2.3.4 Vplivi na mlečno maščobo ... 7

2.3.5 Vplivi na mlečne beljakovine ... 7

2.4 DELOVANJE IN SPECIFIČNE LASTNOSTI POSAMEZNIH PUFROV ... 8

2.4.1 Soda bikarbona... 8

2.4.2 Magnezijev oksid ... 8

2.4.3 pHiX-up ... 9

2.4.4 AcidBuff ... 9

2.4.5 Gline ... 10

2.4.6 Kvasovke ... 11

3 SKLEPI ... 14

4 VIRI ... 15

ZAHVALA ... 19

(7)

VI

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1:Razlika med povprečno količino zaužite krme, količino proizvedenega mleka in razlike v sestavi mleka za krave krmljene z sodo bikarbono ali brez (Kilmer in sod., 1980)

Preglednica 2:Primerjava učinkovitosti sode bikarbone, morskih alg in mešanice morskih alg in magnezijevega oksida na vampov pH v različnih časovnih obdobjih po krmljenju (Neville in sod., 2019

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ARA Acute ruminal acidosis – akutna vampova acidoza FCM Fat corrected milk – maščobno korigirano mleko ECM Energy corrected milk – energijsko korigirano mleko HMK Hlapne maščobne kisline

MgO Magnezijev oksid

MKB Mlečno kislinske bakterije

SARA Sub acute ruminal acidosis – subakutna vampova acidoza TMR Total mixed ration – Popolen krmni obrok

(8)

1

1 UVOD

Povpraševanje po mleku je vedno večje in kmetje so pod pritiskom, da tem povpraševanjem zadostijo (Sharma in sod., 2018). Zato kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, rastejo tako v velikosti oz. številu živali kot v uporabi sodobnih tehnologij. S tem poskušajo izboljšati svojo produktivnost in učinkovitost. Večji delež močnih krmil v popolnih krmnih mešanicah je potreben, da se pokrije potrebe živali po hranljivih snoveh (Sharma in sod., 2018). Taki obroki vsebujejo velik delež ogljikovih hidratov (Plaizier in sod., 2008), s katerimi pokrivamo potrebe po energiji. Visok delež energije v obroku povečuje produktivnost, a lahko vodi do prebavnih neravnovesij, saj krmljenje močnih krmil visoko produktivnim živalim pogosto poslabšuje pogoje za optimalno prebavo v predželodcih (Sharma in sod, 2018).

Predželodci so razviti predvsem za prebavo obrokov, v katerih prevladuje strukturna vlaknina (Krause in Oetzel, 2006). Torej so krave molznice, ki dobijo obroke z visokim deležem močnih krmil (ki vsebujejo malo vlaknin), pogosto v prebavnih neravnovesjih, med katerimi sta najbolj pogosta akutna acidoza in subakutna acidoza (SARA), ki imata tudi nezanemarljive finančne učinke (Sharma in sod., 2018). Za preprečevanje subakutne vampove acidoze uporabljamo različne krmne dodatke. Večinoma uporabljamo pufre (Erdman, 1988). Z uporabo mineralnih pufrov v TMR za visoko produktivne krave v zgodnji laktaciji učinkovito preprečujemo veliko zmanjšanje vsebnosti mlečne maščobe, ki je povezana z nizkim pH v predželodcih, ozkim razmerjem med ocetno in propionsko kislino in majhno prebavljivostjo vlaknine (Erdman, 1988).

Namen naloge je poiskati najpogosteje uporabljane komercialno dostopne snovi za uravnavanje pH v predželodcih, preučiti njihovo delovanje in preveriti njihovo učinkovitost.

(9)

2 2 PREGLED OBJAV

2.1 PREBAVA, RAZGRADNJA IN FERMENTACIJA OGLJIKOVIH HIDRATOV V PREDŽELODCIH PREŽVEKOVALCEV

Ob zaužitju krme prežvekovalec dobi hranljive snovi, med katerimi so ogljikovi hidrati, beljakovine in v maščobah topne snovi. Ta hranila lahko prežvekovalec prebavi sam s svojimi encimi, večinoma pa jih najprej prebavijo (razgradijo) in produkte razgradnje oz.

fermentacije uporabijo mikroorganizmi v predželodcih. Rastlinska tkiva so sestavljena iz okoli 75 % ogljikovih hidratov, ki jih mikroorganizmi najprej hidrolizirajo do enostavnih sladkorjev, te pa nadalje fermentirajo do hlapnih maščobnih kislin (HMK) kot so ocetna, propionska in maslena kislina. S tem mikroorganizmi pridobivajo energije za njihovo rast, obenem pa s tem nastajajo tudi stranski proizvodi kot so plini, ogljikov dioksid in metan (Moran, 2005).

Vampovi mikroorganizmi fermentirajo vse ogljikove hidrate, a topne in nestrukturne oblike fermentirajo hitreje in v večjem obsegu kot strukturne ogljikove hidrate. Sladkorji in škrob so hitro in v velikem obsegu razgrajeni v vampu za razliko od celične stene, ki se prebavlja počasi in je le redko popolnoma prebavljena. z zrelostjo rastlin celične stene lignificirajo, s čimer se zmanjša dostopnost, razgradljivost in prebavljivost strukturnih ogljikovih hidratov.

Topni ogljikovi hidrati se prebavijo 100× hitreje v predželodcu kot skladiščni ogljikovi hidrati, medtem ko se strukturni ogljikovi hidrati prebavljajo 5× počasneje kot nestrukturni ogljikovi hidrati kot je npr. škrob (Moran, 2005).

Bakterije, ki prebavljajo strukturne ogljikove hidrate (celulozo in hemicelulozo), proizvajajo več ocetne kisline, pomembne pri produkciji mlečne maščobe. Te bakterije so občutljive na vsebnost maščobnih kislin v obroku in na kislost (pH) v predželodcih prežvekovalcev. Če krma vsebuje preveč pravih maščob in s tem tudi veliko (nenasičenih) maščobnih kislin ali če je pH v predželodcih prenizek, predvsem zaradi krmljenja velikih količin lahko prebavljivih ogljikovih hidratov, je lahko rast bakterij upočasnjena, ali pa iz vampove vsebine preprosto izginejo (Moran, 2005).

(10)

3

Bakterije, ki prebavljajo škrob, so različne od tistih, ki prebavljajo celulozo. Niso občutljive na kislost in proizvajajo večinoma propionsko kislino. Škrob je hitro fermentiran in kislost predželodca se poveča zaradi nastajanja mlečne in propionske kisline. Kislost, ki je povzročena zaradi prevelike količine prebavljenega škroba, lahko zavira rast bakterij, ki prebavljajo celulozo in tako se zmanjša delež maščobe v mleku. Bakterije, ki fermentirajo lahkotopne sladkorje, so podobe tistim, ki fermentirajo škrob (Moran, 2005).

Najpomembnejši končni produkt razgradnje ogljikovih hidratov v predželodcih so hlapne maščobne kisline. Pomembne so, ker so glavni vir energije za prežvekovalce, količina posameznih HMK pa vpliva na količino maščob, beljakovin in laktoze v mleku. Preden pa iz posameznih HMK nastanejo maščobe (maščobne kisline), jih mora žival absorbirati skozi stene predželodcev, od koder gredo po krvi v jetra, kjer poteka sinteza maščob in laktoze.

Tako nastale snovi pa služijo za pokrivanje potreb po energiji, ki se nato porabi za različne telesne funkcije (prireja mleka, vzdrževanje telesnih tkiv in organov, za brejost, za rast … Acetat je končni produkt fermentacije vlaknine in je poglavitni prekurzor za sintezo mlečne maščobe. Če ga je malo, kar se zgodi, če je v obroku veliko žit (ali malo vlaknine), bo v mleku manj mlečne maščobe (Moran, 2005).

Propionat je končni produkt fermentacije škroba in sladkorjev. Večina energije, ki je potrebna za sintezo laktoze, nastaja iz propionata. Krmljenje prežvekovalcev s krmo, ki vsebuje veliko hitro fermentabilnih ogljikovih hidratov, kot je npr. žitno zrnje, vodi v prevladi mikrobnih populacij, ki tvorijo veliko propionata in maslene kisline (butirata). Če je sinteza propionata premajhna, kot se to zgodi ob preveliki količini vlaknine v obroku, je sinteza laktoze in mleka zmanjšana. Butirat se v jetrih presnovi v ketonska telesa, ki so vir energije ali pa se porabi kot prekurzor za sintezo maščobnih kislin (Moran, 2005).

2.2 VRSTE ACIDOZ IN NJIHOVA POJAVNOST

Acidoza predželodcev pri prežvekovalcih je rezultat krmljenja velikih količin topnih ogljikovih hidratov živalim, ki niso na to navajene, ki fermentirajo do velikih količin HMK, kar zmanjša pH v predželodcih. Normalen pH vampa je med 6 in 7, živali z acidozo imajo

(11)

4

pH vampove vsebine manjši od 5,5, pri pH manjšem od 4 pa živali poginejo. Povečana kislost predželodcev ima naslednje učinke na živali (Ruminal…, 2020):

• kislina poškoduje epitelne celice vampove stene, kar povzroči ruminitis, s čimer je omogočen prehod bakterijam iz vampa v krvni obtok,

• zmanjšanje pH vpliva na mikrobno populacijo v vampu. Poveča se število mlečnokislinskih bakterij, ki proizvedejo še več mlečne kisline, kar zaradi nizkega pH vodi v propad na nizek pH netolerantnih populacij mikroorganizmov,

• zmanjša se absorpcija v predželodcih nastalih HMK.

2.2.1 Akutna vampova acidoza (ARA)

Akutna vampova acidoza je definirana kot pojav, ko pH pade pod 5,5, oziroma kot zakisanje vampove vsebine do nefiziološke vrednosti pH (Jouany, 2006). Pri akutni vampovi acidozi živali postanejo hitro depresivne, veliko ležijo ali stojijo pri miru. Živali ne jedo in imajo pogosto drisko. So dehidrirane, telesna temperatura pa se ne spremeni ali pa je nizka.

Obolenje povzroča velik pogin, pa tudi živali, ki preživijo, imajo resne posledice, kot je npr.

razpad jeter (Ruminal…, 2020). Različni avtorji imajo različne definicije za akutno in subakutno acidozo.

2.2.2 Subakutna vampova acidoza (SARA)

Subakutno acidozo težko ločimo glede na pH vampa od akutne acidoze (Krause in Oetzel, 2005), jo pa Gozho in sod. (2005) definirajo kot zmanjšanje pH pod 5,6 neprekinjeno več kot 3 ure skupaj na dan. Krave, ki imajo SARA, imajo neenakomeren vnos suhe snovi, slabo prebavo in drisko, zmanjšano vsebnost maščobe v mleku, laminitis (Nocek, 1997), in lahko celo poginejo (Plaizier in sod., 2008). Čeprav težko zaznamo subakutno acidozo, ocenjujemo, da SARA prizadene med 19 in 26 % krav v zgodnji laktaciji ali v sredini laktacije (Sulzberger in sod, 2016)

(12)

5 2.3 DELOVANJE PUFROV

2.3.1 Namen dodajanja pufrov in puferskih snovi

Prehrana vpliva na počutje krav in na njihovo produktivnost (Sulzberger in sod., 2016). Da lahko živali pokrijejo vse potrebe po energiji, so živali z večjo sposobnostjo prireje mleka pogosto krmljene z velikimi količinami visoko prebavljive krme, ki vsebuje velike količine fermentabilnih ogljikovih hidratov (Plaizier in sod., 2008). Takšni obroki imajo majhno vsebnost fizikalno učinkovite vlaknine, kar lahko vpliva na razmerja med v vampu nastalimi hlapnimi maščobnimi kislinami, poveča pa se lahko kislost vampa (Krause in Oetzel, 2005), s čimer se poveča tveganje za pojav subakutne acidoze (Plaizier in sod., 2008). V vampu se tako kopičijo hlapne maščobne kisline, predvsem pa mlečna kislina (Nocek, 1997). V normalnih okoliščinami so kisline nevtralizirane s pomočjo puferskih snovi (fosfatov in bikarbonata) v slini (Maekawa in sod., 2002).

V normalnih okoliščinah se večina HMK, ki nastanejo s fermentacijo v vampu, absorbira skozi vampovo steno, več kot 30 % pa jih nevtralizira natrijev karbonat iz sline in fosfatni pufri, katerih izločanje je stimulirano s prežvekovanjem, na kar vpliva vsebnost fizikalno učinkovite vlaknine (Beauchemin, 2007). Zaradi majhne velikosti delcev je trajanje prežvekovanja lahko prekratko, zaradi česar se zmanjša količina izločene sline (Owens in sod., 1998). Ker je sline zaradi manjšega obsega prežvekovanja manj, le-ta ne more popolnoma nevtralizirati nastale HMK in mlečno kislino, zato se pH vampa zniža in pojavi se (S)ARA (Marden in sod., 2008). Za preprečevanje subakutne vampove acidoze uporabljamo puferske snovi (Erdman, 1988).

Bikarbonati in fosfati iz sline so pufrske snovi, ki nastanejo kot rezultat endogene produkcije, pufrske snovi pa so lahko v obroke prežvekovalcev tudi dodani kot krmni dodatki (eksogeni). Med njimi najbolj pogosto uporabljamo sodo bikarbono (Chalupa in sod., 1996).

Pufri nevtralizirajo nizek pH zaradi prevlade mlečnokislinskih bakterij (MKB), s čimer preprečijo znižanje pH v predželodcih (Enemark, 2008). Vendar pa pufrov ne smemo uporabljati rutinsko kot nadomestilo za suboptimalno prehrano (Sharma in sod., 2018).

(13)

6 2.3.2 Mehanizem delovanja puferskih snovi

Pufri, kot so soda bikarbona in natrijev seskvikarbonat, ohranjajo nivo kislosti znotraj ozkega okvirja, ko se doda kislina ali baza. V nasprotju pa baze, kot sta magnezijev oksid ali magnezijev hidroksid povečujejo pH v direktni povezavi z dodano količino snovi. Pufre krmimo, da bi preprečili zmanjšanje pH in tako omogočili normalno okolje za nemoteno prebavo hranljivih snovi (Sharma in sod., 2018). Zaradi tega s pufri preprečimo depresijo mlečne maščobe v mleku (Kennelly in sod. 1999).

Pufrske snovi in baze inhibirajo hude padce pH v vampu in ohranjajo ravnotežje med acetatom (ocetno kislino) in propionatom (propionsko kislino). Pufrske snovi vplivajo na količino zaužite suhe snovi, ker stabilizirajo pH in s tem omogočijo, da živali bolj učinkovito prebavljajo celulozo, s čimer se poveča pretok hranljivih snovi skozi vamp na normalen nivo (Sharma in sod., 2018).

2.3.3 Tehnologija dodajanja pufrov in alkalizerjev v obrok

Na splošno je dodajanje pufrskih snovi v obrok omejeno na prvih nekaj tednov po telitvi (Kilmer in sod., 1980). Takrat so najbolj učinkoviti, saj se obrok spremeni v visoko energijskega v kratkem času po telitvi (Erdman in sod., 1980). Med presušitvijo so namreč mnoge krave krmljene z obroki z veliko vsebnostjo vlaknine (pogosto seno), pogosto tudi povsem brez močnih krmil. Po telitvi kravam pogosto zelo hitro spremenimo obrok tako, da zadošča velikim potrebam po hranljivih snoveh in energiji za sintezo velike količine mleka.

Obrok se spremeni in vsebuje veliko močnih krmil in koruzne silaže, pogosto pa iz obroka tudi povsem izločimo mrvo. Ko so krave krmljene po skupinah glede na prirejo mleka, je sprememba iz nizko na visoko energijski obrok pogosto prehitra za normalno prilagoditev vampa in vampovih mikroorganizmov (Kilmer in sod., 1980). Velike količine zaužite krme in visoka količila ogljikovih hidratov vplivajo na zmanjšanje količine zaužite krme, posledično na infekcije in presnovne bolezni (Dougherty, 1976). Zato dodajanje pufrov v obrok krav molznic v času presušitve in ob hitri spremembi obroka na koruzno silažo in velike količine močnih krmil po telitvi pomaga k lažji in hitrejši prilagoditvi na obrok (Erdman in sod., 1980). S tem lahko pufri posredno povečujejo vsebnost maščobe v mleku in količino zaužite krme (Enemark, 2008).

(14)

7 2.3.4 Vplivi na mlečno maščobo

Glavni razlog za krmljenje pufrov je, da se poveča količina mlečne maščobe v mleku in poveča količina zaužite krme. Visoko koncentrirani obroki ustvarjajo razmere v vampu, ki omogočajo produkcijo propionata namesto produkcije acetata. V različnih študijah so preučevali učinke pufrov na razmerje med acetatom in propionatom. Logično bi bilo, da se mlečna maščoba poveča, če se poveča količina acetata (Sharma in sod., 2018). Erdman in sod., (1982) so preučili več študij in zaznali, da se količina mlečne maščobe poveča, ko so v obrok dodani pufri. Poleg tega so ugotovili tudi, da se razmerje med acetatom in propionatom razširi ob krmljenju pufrov (Erdman in sod., 1982). Vendar pa vsebnost mlečne maščobe ni bila statistično značilno povezana z razmerjem med acetatom in propionatom.

Vzroki za slabo povezanost so lahko okoljski, psihološki, genetski in vrsta tip krme-obroka, ki jih živali zauživajo. Večja razpoložljivost hranljivih snovi je lahko prvenstveno služila za prirejo mleka, ne pa tudi za sintezo mlečne maščobe. Mogoče je tudi, da je telesna kondicija krav v prid produkciji acetata, medtem ko se deleži maščob ne spreminjajo (Kennelly in sod., 1999).

2.3.5 Vplivi na mlečne beljakovine

Rezultati študij o vplivu dodajanja pufrov na vsebnost mlečnih beljakovin se nekoliko razlikujejo. Tucker in sod. (1993) poročajo o povečanju vsebnosti mlečnih beljakovin v srednji in pozni laktaciji, ko je v obroku dodana soda bikarbona ali naravni natrijev seskvikarbonat. Nasprotno pa v drugih študijah raziskovalci niso ugotovili sprememb (Ehrlich in Davison, 1997). Slednji poročajo, da pufri nimajo vpliva na mlečne beljakovine, do razlik v vsebnosti pa pride, ker imajo živali količinsko več mleka. Vpliv pufrov na mlečne beljakovine ni tako dobro preučen, kot je preučen vpliv na mlečno maščobo (Sharma in sod., 2018).

(15)

8

2.4 DELOVANJE IN SPECIFIČNE LASTNOSTI POSAMEZNIH PUFROV 2.4.1 Soda bikarbona

Soda bikarbona je najbolj popularen pufer (Chalupa in sod., 1996). Učinkovito nevtralizira kislost vampa in stabilizira vampov pH (Solorzano in sod. 1989). Dodatek sode vpliva tudi na boljšo mikrobno sintezo beljakovin (Rogers in sod., 1982) ter povečuje količino zaužite suhe snovi (Hasan in sod. 2001). Solorzano in sod. (1989) poroča o povečanju mlečne maščobe, ko so kravam krmili sodo. Ima pa kratkotrajno delovanje (Van Soest, 1994) in težko učinkovito puferira neprestano produkcijo kislin v vampu. V pregledu literature sta Hu in Murphy (2005) ugotovila, da so najpogosteje uporabljene koncentracije sode do 150 g/kg suhe snovi obroka za krave molznice.

Kilmer in sod. (1980) so opravili preizkus, v katerem so kravam po telitvi v obrok dodali 1,8 % sode bikarbone na kilogram suhe snovi in spremljali zauživanje suhe snovi ter količino in sestavo mleka. Razlike med skupinama prikazujemo v preglednici 1.

Preglednica 1:Razlika med povprečno količino zaužite krme, količino proizvedenega mleka in razlike v sestavi mleka za krave krmljene z sodo bikarbono ali brez (Kilmer in sod., 1980)

Kontrola Soda bikarbona Zauživanje SS

(kg/dan)

18,9 21,4

Količina mleka (kg) 29,7 32,5

Maščobe (%) 3,88 3,92

FCM (4 %) 28,9 31,9

Beljakovine (%) 3,33 3,27

FCM=Količina 4% maščobno korigiranega mleka

Vidimo lahko, da se je povečalo zauživanje suhe snovi, povečala se je količina mleka, in količina na vsebnost maščobe korigiranega mleka, medtem ko se je vsebnost beljakovin zmanjšala.

2.4.2 Magnezijev oksid

Magnezijev oksid (MgO) je močna baza, ki ima močnejši učinek na pH kot soda bikarbona (Sharma in sod., 2018). Magnezijev oksid zato tudi povečuje delež mlečne maščobe v mleku.

(16)

9

Ponavadi ga krmimo med 45 in 90 g/kravo/dan. Redko ga priporočamo kot nadomestilo za sodo bikarbono, ampak ga namesto tega največkrat krmimo kot dodatek k sodi bikarboni.

Ondarza (2003) je predlagal, da krmimo 2 do 3 dele sode na 1 del magnezijevega oksida.

Delež magnezijevega oksida ne sme preseči 0,5 % suhe snovi obroka, saj lahko ob večjih količina MgO deluje laksativno - krave dobijo drisko (Ondarza, 2003).

2.4.3 pHiX-up

pHiX-up je komercialni proizvod, ki ga oglašujejo kot pufer višje kakovosti, uporaben kot alternativa sodi bikarboni. Je do 3× učinkovitejši in ima pozitivne vplive na počutje živali, saj preprečuje zmanjšanje pH v vampu in izboljšuje prirejo mleka (Nutriprof, 2021). Bach in sod. (2018) so v poskusih ugotovili, da je bila količina zaužite suhe snovi obroka bolj konstantna, vampov pH pa stabilen tudi pri večjih količinah močnih krmil, kot bi jih krmili ob uporabi drugih pufrov. Živali so imele krajši čas pH pod 5,8 (Bach in sod., 2018).

Učinkuje hitro in deluje do 6 ur po zaužitju (Nutriprof, 2021).

2.4.4 AcidBuff

Acidbuff (znan tudi kot Calmin) je komercialni produkt, ki vsebuje ostanke skeleta morske alge Lithothamnion calcareum. Le to pridobivajo na obalah irskega in islandskega morja (Cruywagen in sod., 2015). Morske alge so sestavljene predvsem iz kalcijevega karbonata, ki se nahaja v treh različnih kalcij vsebujočih spojinah, kalcit (65 %), aragonit (23 %) in vaterit (12 %). Vaterit je bolj topen kot aragonit, aragonit pa je bolj topen kot kalcit (Railsback, 2006). Topnost kalcita se poveča v prisotnosti magnezija. Ker je kalcit prevladujoča oblika v acidbuff-u, je le-ta počasneje topen v vodi kot soda bikarbona (Railsback, 2006).

Ko so Cruywagen in sod. (2004) dodali acidbuff v koncentraciji 0,3 % SS obroka (TMR) za krave molznice, so ugotovili, da ima pozitivne učinke na vampov pH in količino mleka, vključno s količino 4 % FCM, ki se je povečala. Objave in informacije o vplivu alg v prehrani krav molznic so redke (Cruywagen in sod., 2015).

(17)

10

Cruywagen in sod. (2015) so primerjali delovanji acidbuff in sode bikarbone. Ugotovili so, da z acidbuff dosežejo v povprečju višji najnižji pH vampa kot v kontrolni skupini živali, krmljeni z dodatkom sode bikarbone. Ugotovili so tudi, da je čas, ko je pH vampa pod 5,5, krajši ob uporabi acidbuff kot pri sodi bikarboni in kontroli. Ob uporabi acidbuff je bil ta čas 4 ure, pri sodi bikarboni 7,7 ure, pri kontrolni skupini pa 13 ur.

Beya (2007) poroča, da ima 90 g acidbuff /kravo/dan večji pozitivni učinek na vampov pH in na preprečevanje SARA, kot jo ima soda bikarbona pri koncentraciji 180 g/kravo na dan.

Acidbuff je učinkovit pufer, ki stabilizira pH pri optimalni vrednosti za daljše časovno obdobje. Pri kravah molznicah bo dodatek pufra vodil v večjo nevtralizacijo vampovih kislin, te bodo nevtralizirane dlje časa, obenem pa je odličen vir naravno dostopnih mineralov, zaradi katerih je prebavljivost vlaknine boljša in tako posledično poveča količino mleka in količino mlečnih maščob v mleku. Med laktacijo ga krmimo v koncentracijah 50 do 80 g/dan (NWF agriculture, 2021).

2.4.5 Gline

Kot pufer za krave molznice lahko uporabimo tudi gline (Sulzberger, 2016), predvsem aluminosilikate in montmorilonit. Gline so učinkovit pufer pri preprečevanju subakutne acidoze. Sulzberger in sod (2016) so ugotovili, da so krave, krmljene z glino, imele več mleka in več na energijo korigiranega mleka (ECM) kot kontrolna skupina. Prav tako so te krave imele višji pH vampa.

Johnson in sod. (1988) pa so odkrili, da sintetični zeoliti zmanjšujejo prebavljivost, za katero pa menijo, da bi lahko bila povezana z zauživanjem neprebavljivih sintetičnih zeolitov.

2.4.5.1 KMI Freeflow

KMI Freeflow je komercialni krmni dodatek, ki je sestavljen iz čiste oblike klinoptiolitskih zeolitov, natrijevih in kalijevih aluminosilikatov, ki se obnašajo kot pufer. Zeoliti so edini naravno negativno nabiti minerali. KMI Freeflow je stabilen, nestrupen proizvod, ki je dovoljen v prehrani prežvekovalcev. Glavne prednosti dodajanja so, da preprečuje vdor

(18)

11

amonijevih spojin v kri in na dolgi rok naravno uravnava pH vampa. KMI Freeflow pomaga zmanjševati pogostnost acidoz, drisk in druge prebavne težave. Povečuje količino nebeljakovinskega dušika in mikrobno aktivnost. Prav tako pa izboljšuje tudi izkoristljivost fosforja (KMI zeolite, 2021)

2.4.6 Kvasovke

Kvasovke lahko dodajamo v krmo krav molznic z namenom zmanjševanja nevarnosti za subakutno acidozo. Kvasovke sprožijo zmanjšanje redoks potenciala v vampu in s tem preprečujejo akumulacijo laktata ter omogočajo boljšo prebavljivost vlaknine. Iz povečanja količine propionata in zmanjšanja količine laktata sklepamo, da kvasovke pospešujejo pretvorbo laktata v propionat in tako omogočajo boljše pogoje v vampu za delovanje celulolitičnih bakterije, zaradi česar je prebavljivost vlaknine boljša. Marden in sod. (2008) so ugotovili, da je bila koncentracija acetata višja v obrokih z dodatkom kvasovk kot pri kontroli. Največjo koncentracijo acetata so zabeležili ob uporabi sode bikarbone, zato lahko sklepamo, da je soda bikarbona še vedno učinkovitejša za povečevanje koncentracije acetata kot kvasovke. Enako stabilizacijo pH v vampu lahko dosežemo s 150 g sode bikarbone/dan ali pa 5 g živih kvasovk/dan (Marden in sod., 2008).

Williams in sod. (1991) pravijo, da se prireja mleka ob dodatku kvasovk poveča, ker kvasovke stabilizirajo vampov pH, ker povečujejo absorpcijo laktata in s tem preprečujejo acidozo. Kvasovke nimajo vpliva na količino zaužite suhe snovi, količino mleka ali sestavo mleka. V poizkusu Erdman in Sharma (1989) je bila količina mlečnih beljakovin statistično neznačilno (trend) večja ob uporabi kvasov, prav tako kot količina FCM.

Rezultati kažejo na učinkovitost delovanja kvasovk (Erdman in Sharma, 1989). Raziskava Erdman in Sharma (1989) je pokazala, da je kombinacija kvasovk z sodo bikarbono zelo učinkovita pri preprečevanju zmanjševanja vsebnosti maščobe v mleku.

Marden in sod. (2008) so naredili primerjavo med dodatkoma sode bikarbone in žive kulture kvasovk. Krave so bile razdeljene v 3 skupine, v kontrolno skupino, v skupino z dodatkom

(19)

12

sode bikarbone (150 g/dan) in skupino s dodatkom kvasovk (5 g/dan). V primerjavi pH vampa so ugotovili, da je pH kontrolne skupine variiral med 5,57 in 6,41 (povprečje 5,94).

Pri skupini, krmljeni z kvasovkami, je bil pH med 5,90 in 6,53 (povprečno 6,14), ob dodatku sode pa se je pH nahajal med 5,94 in 6,51 (povprečno 6,21). Med dodatkoma sode bikarbone in kvasovkami ni bilo statistično značilne razlike v pH. Oba dodatka sta nakazala podoben trend gibanja pH, ki se je začel zmanjševati 1 uro po krmljenju, do ponovnega povečevanja pH pa je prišlo 4 ure po krmljenju. Pri kontrolni skupini je pH ves čas ostajal pod 6, medtem ko se je pri sodi bikarboni in pri kvasovkah počasi vrnil na normalno raven (Marden in sod., 2008).

Na trgu najdemo dve vrsti pripravkov, ki vsebujejo kvasovkami. To so pripravki z živimi kvasovkami in mrtve kulture kvasovk. Njihovi dodatki v obrok v zgodnji laktaciji povečajo količino zaužite suhe snovi, povečajo količino mleka in izboljšajo sestavo mleka, stabilizirajo fermentacijo v vampu in imajo pozitivne vplive na mikrobno populacijo. Na žalost pa vplivi kvasovk na prirejo mleka zelo variirajo zaradi razlik v učinkovitosti, ki je odvisna od medija, na katerem kvasovke gojimo. Suhe kvasovke krmimo v koncentraciji okoli 10 g/kravo na dan. Komercialno dostopni proizvodi, ki vsebujejo kvasovke, so posušeni z ohranjeno aktivnostjo kvasovk. Kulture živih kvasovk pa krmimo v količini okoli 60 g/kravo dan. Vsebujejo medij, na katerem so rasle kvasovke in presnovke, ki so jih proizvedle med gojenjem, ter mrtve celice kvasovk. Proizvajalci trdijo, da kulture kvasovk ne morejo rasti v vampu in zato jih tudi ne poizkušajo ohranjati žive (Ondarza, 2003).

Neville in sod. (2019) so naredili primerjavo med sodo bikarbono, morskimi algami in morskimi algami in morskim magnezijevim oksidom v njihovem vplivu na pH. Uporabljeni obroki so bili zasnovani tako, da so pokrili 100 % energijskih potreb 650 kg težkih krav v sredini laktacije, ki so dnevno namolzle 23 kg mleka. Kontrolna skupina ni dobila nobenega puferskega dodatka v krmo, prva skupina je dobila morske alge v količini okoli 80 g/žival na dan, druga skupina je dobivala morske alge (80 g/žival na dan) in 20 g MgO/žival na dan.

Tretje skupina pa je dobila sodo bikarbono v količini 160 g/kravo na dan. Rezultate poskusa podajamo v preglednici 2.

(20)

13

Preglednica 2:Primerjava učinkovitosti sode bikarbone, morskih alg in mešanice morskih alg in magnezijevega oksida na vampov pH v različnih časovnih obdobjih po krmljenju (Neville in sod., 2019)

Ure po krmljenju

Kontrola Morske alge Morske alge + magnezijev oksid

Soda bikarbona

2-4 h 5,78 6,34 6,32 6,14

4-6 h 5,78 6,04 6,01 5,74

6-8 h 5,75 6,12 6,10 5,84

8-10 h 5,34 5,90 6,00 5,53

10-12 h 5,12 5,66 5,70 5,40

Trajanje pH vampa < 5,5 (h)

6,10 0,77 0,67 3,17

V času 2 do 4 ure po krmljenju, je imela najnižji pH vampa kontrolna skupina, ostale skupine so imele pH vampa višji (Neville in sod., 2019). Morske alge, soda bikarbona in kombinacija alg in magnezijevega oksida so imele povprečen pH vampa podoben v času 2-4 ure po krmljenju. Opazna pa je razlika med kravami, krmljenimi z morskimi algami in sodo bikarbono. Pri času 6-8 ur po krmljenju, so bile razlike v pH med skupino s sodo bikarbono in kontrolno skupino minimalne. Skupina s kombinacijo alg in MgO ter skupina samo z algami sta v času 8-10 ur po krmljenju imele višji pH kot kontrola, medtem ko je v tem času po krmljenju skupina živali s sodo bikarbono imela podoben pH vampa kot kontrolna skupina. V času 10-12 ur po krmljenju je bil dodatek alg še vedno učinkovitejši kot neuporaba dodatka, medtem ko je dodatek sode bikarbone deloval enako kot v kontrolni skupini. Vidimo lahko, da je pH najvišji v obrokih z dodatkom alg. To nam pove, da alge počasneje učinkujejo in je njihovo delovanje daljše (Neville in sod., 2019).

(21)

14 3 SKLEPI

Pufri ohranjajo nivo kislosti pH znotraj ozkega območja (Sharma in sod., 2018).

Preprečujejo zmanjšanje pH in ohranjajo konstantno okolje v vampu, kar omogoča boljšo prirejo. Soda bikarbona je najbolj popularen pufer v prehrani prežvekovalcev (Chalupa in sod., 1996). Raziskave kažejo, da soda bikarbona učinkovito nevtralizira kislost vampa in stabilizira vampov pH (Solorzano in sod., 1989), če je dodana v koncentracijah do 150g/kravo na dan (Hu in Murphy 2005). Vendar pa soda bikarbona deluje le krajši čas v vampu (Van Soest, 1994). Alternativa sodi bikarboni je magnezijev oksid, ki ga dodajamo v količini 45 do 90 g/kravo na dan (Ondarza, 2003). Ima večji učinek na pH kot soda, ponavadi pa se uporablja mešanica sode in magnezijevega oksida (Ondarza, 2003). Tudi PhiX-up je uporaben kot alternativa sodi bikarboni (Nutriprof, 2021). Učinkuje hitro in deluje do 6 ur (Nutriprof, 2021). Acidbuff so ostanki skeleta morske alge (Cruywagen in sod., 2015), ki ima v količini 90 g/kravo na dan večji pozitivni učinek na vampov pH in na preprečevanje subakutne vampove acidoze, kot jo ima soda bikarbona pri koncentraciji 180g/kravo na dan. Kot pufer za krave molznice lahko uporabimo tudi gline (Sulzberger in sod, 2016), ki so predvsem iz aluminosilikatov in montmorilonita. Dodatki kvasovk, ki jih krmimo v količini okrog 10 g/dan, v zgodnji laktaciji povečajo količino zaužite suhe snovi, povečajo količino mleka, izboljšajo sestavo mleka, stabilizirajo fermentacijo v vampu in imajo pozitivne vplive na mikrobno populacijo. Na žalost pa učinki kvasovk zelo različno delujejo na prirejo mleka, saj je njihovo delovanje odvisno od načina pridobivanja kvasovk in vplivi na mlečno produkcijo zelo varirajo zaradi razlik med komercialnimi kvasovkami na trgu (Ondarza, 2003).

(22)

15 4 VIRI

Bach A., Guasch Eloso G., Duclos J., Khelil-Arfa H. 2018. Modulation of rumen pH by sodium bicarbonate and a blend of diffrent sources of magnesium oxide in lactating dairy cows, submitted to a concentrate challenge. Journal of dairy science, 101, 11:

9777-9788

Beauchemin K. A. 2007. Ruminal acidosis in dairy cows: balancing physically effective fiber with starch availability. V: Florida Ruminant Nutrition Symposium,Gainesville, 30-31 January 2007. University of Florida, Department of Animal Sciences: 16–27 Beya M .M . 2007. The effect of buffering dairy cow diets with limestone, acid buffer or

sodium bicarbonate on production response and rumen metabolism. MSc (Agric) thesis, Stellenbosch, University of Stellenbosch: 79 str.

Chalupa W., Galligan D. T., Ferguson J. D. 1996. Animal nutrition and management in the 21st century: dairy cattle. Animal feed science and technology, 58: 1-18

Cruywagen C. W., Swiegers J. P., Taylor S. 2004. The effect of Acid Buff in dairy cow diets on production response and rumen parameters. Journal of Dairy Science, 87,Suppl.

1: 46

Cruywagen C. W., Taylor S. J., Beya M. M., Calitz T. 2015. The effect of buffering dairy cow diets with limestone, calcareous marine algae, or sodium bicarbonate on ruminal pH profiles, production responses, and rumen fermentation. Journal of Dairy Science, 98, 8: 5506–5514

Dougherty R. W. 1976. Physiological changes in ruminants being fed high energy diets. V:

Buffers in ruminant physiology and metabolism., Weinberg M. S., Sheffner A. L. (ur.), New York, Church & Dwight Co.: 49 str.

Ehrlich W. K., Davison T. M. 1997. Adding bentonite to sorghumbased supplements has no effect on cow milk production. Australian Journal of Experimental Agriculture, 37: 505- 508

Enemark J. M. 2008. The monitoring, prevention and treatment of sub-acute ruminal acidosis (SARA): a review. The Veterinary Journal, 176, 1: 32-43

Erdman R. A., Botts R. L., Hemken R. W., Bull L. S. 1980. Effect of dietary sodium bicarbonate and magnesium oxide on production and physiology in early lactation.

Journal of Dairy Science, 63: 923-930

(23)

16

Erdman R. A., Hemken R. W., Bull L. S. 1982. Dietary sodium bicarbonate and magnesium oxide for early postpartum lactating dairy cows: effects of production, acid-based metabolism, and digestion. Journal of Dairy Science, 65, 5: 712-731

Erdman R. A. 1988. Dietary buffering requirements of the lactating dairy cow: a review.

Journal of Dairy Science, 71, 12: 3246-3266

Erdman R. A., Sharma B. K. 1989. Effect of yeast culture and sodium bicarbonate on milk yield and composition in dairy cows. Journal of Dairy Science, 22, 7: 1929-1932 Gozho G. N., Plaizier J. C., Krause D. O., Kennedy A. D., Wittenberg K. M. 2005. Subacute

ruminal acidosis induces ruminal lipopolysaccharide endotoxin release and triggers an inflammatory response. Journal of Dairy Science, 88: 1399–1403

Hasan Z.U, Sarwar M., Iqbal Z., Bilal M. Q., Chatha Z.A. 2001. Dietary cation anion balance in the ruminants II – effects during midlactation and dry period. International Journal of AgricultureandBiology, 3: 143-148

Hu W., Murphy M. R. 2005. Statistical evaluation of early- and mid-lactation dairy cow responses to dietary sodium bicarbonate addition. Animal Feed Science and Technolgy, 119: 43–54

Johnson M. A., Sweeney T. F. , Muller L. D. 1988. Effects of feeding synthetic zeolite and sodium bicarbonate on milk production, nutrient digestion, and rate of digesta passage in dairy cows. Journal of Dairy Science, 71, 4: 946-953

Jouany J. P. 2006. Optimizing rumen functions in the close-up transition period and early lactation to drive dry matter intake and energy balance in cows. Animal Reproduction Science, 96: 250-264

Kennelly J. J., Robinson B., Khorasani G. R. 1999. Influence of carbohydrate source and buffer on rumen fermentation caracteristics, milk yield, and milk composition in earlylactation Holstein cows. Journal of Dairy Science, 82: 2486-2496

Kilmer L. H., Muller L. D., Wangsness P. 1980. Addition of Sodium Bicarbonate to Rations of Pre- and Postpartum Dairy Cows. Journal of Dairy Science, 63, 12: 2026-2035 KMI zeolite. KMI FreeFlow.

https://www.kmizeolite.com/products/freeflow-feed-supplement/ (2.sep 2021)

Krause K. M., Oetzel G. R. 2005. Inducing subacute ruminal acidosis in lactating dairy cows.

Journal of Dairy Science, 88: 3633–3639

(24)

17

Krause K. M., Oetzel G. R. 2006. Understanding and preventing subacute ruminal acidosis in dairy herds: a review. Animal Feed Science and Technology, 126: 215-236

Maekawa M., Beauchemin K. A., Christensen D. A. 2002. Effect of concentrate level and feeding management on chewing activities, saliva production, and ruminal pH of lactating dairy cows. Journal of Dairy Science, 58:1165–1175

Marden J. P., Julien C., Montelis V., Audair E., Moncoulon R., Bayourtce C. 2008. How does live yeast differ from sodium bicarbonate to stabilizate ruminal pH in high yielding dairy cows? Journal of Dairy Science, 91, 9: 3528-3535

Moran J. 2005. How the rumen works. V: Tropical dairy farming : feeding management for small holder dairy farmers in the humid tropics, Moran J. (ur.), Collingwood, Landlinks Press: 41-49

Neville E.W., Fahey A.G., Gath V.P., Molloy B. P., Taylor S.J., Muligan F.J. 2019. The effect of calcereous marine algae with or withouth marine magnesiun oxside and sodium bicarbonate on rumen pH and milk production in midlactation dairy cows. Journal of Dairy science, 102: 8027-8039

Nocek J. E. 1997. Bovine acidosis: Implications on laminitis. Journal of Dairy Science, 80:

1005–1028

Nutriprof. PHiX, Magnesium Buffer - powerful, efficient and active.

https://www.nutriprof.be/en/products/phix-up/ (30.sep 2021) NWF Agriculture. Acid Buff.

https://www.nwfagriculture.co.uk/product/acid-buff/ (2.okt 2021) Ondarza M. B. 2003. Feed aditives. De Laval, milk production.com.

http://www.milkproduction.com/Library/Scientific-articles/Nutrition/Feed-additives/

(30.avg 2021)

Owens F. N., Secrist D. S., Hill W. J., Gill D. R. 1998. Acidosis in cattle: a review. Journal of Animal Science, 76: 275–286

Plaizier J. C., Krause D. O., Gozho G. N., McBride B. W. 2008. Subacute ruminal acidosis in dairy cows: The physiological causes, incidence and consequences. The Veterinary Journal, 176, 1: 21-31

(25)

18

Railsback L. B. 2006. Some fundamentals of mineralogy and geochemistry. Bruce Railsback's Geoscience Resources.

http://railsback.org/FundamentalsIndex.html (29.avg 2021)

Rogers J. A., David C. L., Clark J. H. 1982. Alteration of rumen fermentation, milk fat synthesis, and nutrient utilisation with mineral salts in dairy cows. Journal of Dairy Science, 65: 577–586

Ruminal acidosis (grain overload). 2020. Hypertexts for Biomedical Sciences, Colorado State University.

http://www.vivo.colostate.edu/hbooks/pathphys/digestion/herbivores/acidosis.html (2.sep 2021)

Sharma H., Prakash P. R., Hassan M. S., Mani V., Ojha L. 2018. Effect of feeding buffer on feed intake, milk produciton and rumen fermentation pattern in lactating animals: a review. Journal of Entomology and Zoology studies, 6, 4: 916-922

Solorzano L. C., Armentano L. E., Grummer R. R., Dentine M. R. 1989. Effects of sodium bicarbonate or sodium sesquicarbonate on lactating Holsteins fed a high grain diet.

Journal of Dairy Science, 72: 453-461

Sulzberger S. A., Kalebich C. C., Melnichenko S., Cardoso F. C. 2016. Effects of clay after a grain chalenge on milk composition and on ruminal, blood and fecal pH in holstein cows. Journal of Dairy Science, 99: 8028-8040

Tucker W. B., Hogue J. F., Aslam M., Lema M., Le Ruyet P., Shin I. S. 1993. Controlled ruminal infusion of sodium bicarbonate, influence of infusion dose on systemic acid- base status, minerals, and ruminal milieu. Journal of Dairy Science, 76, 8: 2222-2234 Van Soest P. J. 1994. Fiber.V: Nutritional ecology of the ruminant. 2nd ed. Ithaca,Cornell

University Press : 140–155

Williams P. E. V., Tait C. A. G., Innes G. M., Newbold C. J. 1991. Effects of the inclusion of yeast culture (Saccharomyces cerevisiae plus growth medium) in the diet of dairy cows on milk yield and forage degradation and fermentation patterns in the rumen of steers. Journal of Animal Science, 69: 3016–3026

(26)

ZAHVALA