PREDNOSTI IN SLABOSTI RAZLIČNIH SISTEMOV MOLŽE NA KMETIJAH, USMERJENIH V TRŽNO PRIREJO MLEKA

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

Jure TKALEC

PREDNOSTI IN SLABOSTI RAZLIČNIH SISTEMOV MOLŽE NA KMETIJAH, USMERJENIH V TRŽNO PRIREJO MLEKA

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja

Ljubljana, 2021

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

Jure TKALEC

PREDNOSTI IN SLABOSTI RAZLIČNIH SISTEMOV MOLŽE NA KMETIJAH, USMERJENIH V TRŽNO PRIREJO MLEKA

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja

ADVANTAGES AND DISADVANTAGES OF DIFFERENT MILKING SYSTEMS ON DAIRY FARMS

B. SC. THESIS

Academic Study Programmes

Ljubljana, 2021

(3)

Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2021

II

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika.

Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorico diplomskega dela imenovala izr. prof. dr. Marijo Klopčič.

Recenzentka: izr. prof. dr. Tatjana PIRMAN

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: izr. prof. dr. Klemen POTOČNIK

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Marija KLOPČIČ

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Tatjana PIRMAN

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko

Datum predstavitve:

(4)

Tkalec J. Prednosti in slabosti različnih sistemov molže na kmetijah, … v tržno prirejo mleka.

III

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Du1

DK UDK 636.2(043.2)=163.6

KG govedo, krave, molznice, sistemi molže, prednosti, slabosti, kmetije, Slovenija AV TKALEC, Jure

SA KLOPČIČ, Marija (mentorica) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Univerzitetni študijski program 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika

LI 2021

IN PREDNOSTI IN SLABOSTI RAZLIČNIH SISTEMOV MOLŽE NA KMETIJAH, USMERJENIH V TRŽNO PRIREJO MLEKA

TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja) OP VIII, 23 str., 1 pregl.,15 sl., 1 pril., 19 vir.

IJ sl JI sl/en

AI V diplomskem delu smo na osnovi poglobljenega pregleda literature in praktičnih primerov predstavili različne sisteme molže, njihove prednosti in slabosti ter razlike med njimi, ki so ključne pri odločitvi rejca za nakup določenega sistema molže na kmetiji. V diplomskem delu so predstavljeni sistemi molže, ki se pojavljajo tudi na Slovenskih kmetijah in sicer mlekovod, različna molzišča in avtomatski molzni sistemi ali molzni roboti. V drugem delu naloge prikazujemo ugotovitve poglobljenih intervjujev, ki smo jih opravili na štirih v tržno prirejo mleka usmerjenih kmetijah.

Intervjuje smo opravili na kmetijah, kjer molža poteka na molznih robotih različnih proizvajalcev. S temi intervjuji smo želeli dobiti vpogled v delovanje in kakovost posameznega sistema molže na molznem robotu z vidika rejca. Na osnovi opravljenih intervjujev ugotavljamo, da so rejci z izbiro in delovanjem njihovih molznih robotov zadovoljni. V okviru SWOT analize, ki smo jo opravili v okviru intervjuja, ugotavljamo, da rejci veliko lažje govorijo o prednostih molznega robota in da imajo več težav, ko je govora o slabostih ali pomanjkljivostih njihovih molznih robotov.

(5)

IV

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1

DC UDC 636.2(043.2)=163.6

CX cattle, dairy cows, milking systems, advantages, disadvantages, farms, Slovenia AU TKALEC, Jure

AA KLOPČIČ, Marija (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, Academic Study Programme in Agriculture – Animal Production

PY 2021

TY ADVANTAGES AND DISADVANTAGES OF DIFFERENT MILKING SYSTEMS ON DAIRY FARMS

DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VIII, 23 p., 1 tab., 15 fig., 1 ann., 19 ref.

LA sl Al sl/en

AB The B. Sc. Thesis introduces different milking systems, their advantages and disadvantages and differences between them, based on thorough research of literature and practical examples. The main purpose was to expose key features of each miking system and to help an investor decide in which system to invest. This Thesis primarily presents milking systems that are greatly represented in Slovenian market like milking stanchions, different milking parlours and automatic milking systems or milking robots. In the second part the interviews with four farmers are displayed, all of them are invested in milk production. Interviews were conducted on their farms, which use milking robots, but of different manufacturers. With these interviews the perception of quality in milk production via milking robots was demonstrated. Based on conducted interviews the conclusion was made that farmers are satisfied with their brand choice of milking robots they went for. Based on the accomplished SWOT analysis it was also disclosed that farmers speak very fondly of it when it comes to advantages and quite hesitantly when it comes to disadvantages and problems of their milking robots.

(6)

V

KAZALO VSEBINE

str.

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO SLIK ... VII KAZALO PRILOG ... VII OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ... VIII SLOVARČEK ... VIII

1 UVOD ... 1

2 PREGLED LITERATURE ... 2

2.1 PRIREJA MLEKA ... 2

2.1.1 Kakovost mleka ... 3

2.1.2 Dobrobit živali ... 4

2.2 SISTEMI MOLŽE ... 4

2.2.1 Molža v vrč ali prevozni molzni stroj ... 5

2.2.2 Mlekovod ... 6

2.2.3 Molzišča ... 7

2.2.3.1 Molzišče 'ribja kost' ... 7

2.2.3.2 Molzišče tandem ... 8

2.2.3.3 Molzišče autotandem ... 9

2.2.3.4 Molzišče 'side by side' ... 9

2.2.3.5 Molzišče rotolaktor ... 10

2.2.4 Avtomatski molzni rotacijski sistem... 11

2.3 AVTOMATSKI MOLZNI SISTEMI (AMS) – MOLZNI ROBOTI ... 12

2.3.1 Delovanje molznih robotov ... 13

2.3.2 Informacije, ki jih pridobimo s tehnologijo AMS ... 14

2.3.3 Prednosti AMS ... 14

2.3.4 Problematika AMS... 14

2.3.5 Prihranek na delovni sili pri molži na AMS ... 15

(7)

VI

3 PRIMERI SISTEMOV MOLŽE NA NEKATERIH KMETIJAH ... 16

3.1 KMETIJA Z AVTOMATSKIM MOLZNIM SISTEMOM V300 ... 16

3.2 KMETIJA Z AVTOMATSKIM MOLZNIM SISTEMOM GEA R9500 ... 17

3.3 KMETIJA Z AVTOMATSKIM MOLZNIM SISTEMOM LELY A4 ... 18

3.4 KMETIJA Z AVTOMATSKIM MOLZNIM SISTEMOM FULLWOOD MERLIN ... 19

4 SKLEPI ... 21

5 VIRI ... 22 ZAHVALA

PRILOGE

(8)

VII

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Število in delež krav molznic po pasmah in vrste kontrole v Sloveniji

2020 ... 2

KAZALO SLIK Slika 1: Število govedorejskih kmetij in število živali na kmetijo v Sloveniji po letih na dan 31.12. (Sadar in sod., 2021) ... 2

Slika 2: Ventilacija v hlevu ... 4

Slika 3: Prevozni molzni stroj ... 5

Slika 4: Mlekovod ... 6

Slika 5: Molzišče ribja kost ... 7

Slika 6: Molzišče tandem ... 8

Slika 7: Molzišče autotandem ... 9

Slika 8: Molzišče side by side ... 10

Slika 9: Rotacijsko molzišče ... 11

Slika 10: Avtomatski rotolaktor ... 12

Slika 11: Molzni robot (AMS) DeLaval V300... 13

Slika 12: Avtomatski molzni sistem V300 ... 17

Slika 13: Avtomatski molzni sistem GEA R9500 ... 18

Slika 14: Avtomatski molzni sistem LELY A4 ... 19

Slika 15: Avtomatski molzni sistem Fulwood Merlin ... 20

KAZALO PRILOG

Priloga A: Vprašalnik - molzni sistemi na slovenskih kmetijah

(9)

VIII

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI AMS avtomatski molzni sistem

CPZ Centralna podatkovna zbirka

FFA free fatty acids (proste maščobne kisline) KMG kmetijsko gospodarstvo

ŠSC število somatskih celic

SLOVARČEK

Molznica - žival, ki daje mleko, zlasti krava

Avtomatski molzni sistem (AMS) – samostojna molzna postaja Vime - mlečna žleza v dimljah samic prežvekovalcev

Mastitis - vnetje vimena, do katerega pride najpogosteje zaradi zastajanja mleka Ketoza - metabolično stanje, ki se kaže s povišanimi ketonskimi telesi v krvi ali urinu Mlekovod - naprava iz cevi, črpalke in posode za dovajanje mleka

Pulzator - del molznega stroja, ki s stiskanjem in sproščanjem uravnava izsesavanje mleka iz vimena

Molzišče - prostor, opremljen z molzno opremo, ki jo upravlja molznik iz namenskega kanala

Rotolaktor - rotacijsko molzišče, sestavljeno iz vrteče platforme, hladilne cisterne, pralnega avtomata in vakuumske črpalke

Transponder - elektronski mikročip v stekleni kapsuli, ki se uporablja pri elektronski identifikaciji

Buffer tank - rezervoar za mleko, kamor robot molze med pranjem cisterne po spraznitvi le-te

(10)

1 UVOD

Na govedorejskih kmetijah, ki se ukvarjajo z rejo krav molznic in s tržno prirejo mleka, se za molžo živali uporabljajo različni sistemi molže. V zadnjih letih se vse bolj uveljavljajo visoko-tehnološki pristopi. Vsak sistem molže ima svoje prednost in slabosti, ki se praviloma kažejo v dnevni zmogljivosti števila pomolzenih krav, porabi energije in vode, višine investicije, vedno bolj pa je pomemben tudi čas porabljen za molžo. Rejci, ki se odločajo za nove sisteme molže ali posodobitev obstoječih, posvečajo veliko pozornosti večji zmogljivosti in krajšemu času molže, boljšemu počutju živali, boljši stimulaciji vimena, najpomembnejši dejavnik pa je seveda investicija v nakup in postavitev molznega sistema ter strošek vzdrževanja le-tega. Slovenski rejci so na omenjenem področju večkrat precej razdvojeni. Primorani so se namreč odločiti, če se na njihovi kmetiji bolj splača posodobiti obstoječe molzne opreme ali investirati v nov sistem molže, ki je bolj avtomatiziran. Pri tem se pojavlja tudi vprašanje izbire najboljšega ponudnika in vzdrževanja (servisiranja) molznega sistema. Omenjena problematika predstavlja široko temo za podrobnejšo analizo z namenom boljšega informiranja rejcev krav molznic z verodostojnimi in uporabnimi znanji ter izkušnjami dobrih praks na področju novih sistemov molže.

Rejci si želijo ob nakupu nove molzne opreme ali nadgradnji obstoječega sistema olajšati delo, povečati kapacitete molznega sistema in izboljšati kakovost mleka. Nemalokrat pride do nezadovoljstva z novim ali posodobljenim sistemom molže zaradi slabe informiranosti o slabostih le-tega. Zato je zelo pomembno iskati optimalno rešitev za rejce, pri tem pa upoštevati sedanje stanje na trgu, morebitne padce odkupnih cen mleka in nekatere druge dejavnike.

Cilj diplomskega dela je na osnovi poglobljenega pregleda literature in praktičnih primerov predstaviti različne sisteme molže, njihove prednosti in slabosti ter razlike med posameznimi sistemi, ki so ključni pri odločitvi za določen sistem molže. V drugem delu diplomskega dela bomo predstavili primere dobrih praks nekaterih kmetij, ki so kupile, posodobile ali zamenjale sistem molže.

(11)

2 2 PREGLED LITERATURE

2.1 PRIREJA MLEKA

V Sloveniji se s tržno prirejo mleka ukvarja le še 5.467 kmetij (leta 2010 še 7.859 kmetij), ki redijo 97.838 krav molznic. Povprečna slovenska kmetija s tržno prirejo mleka je v letu 2020 redila 17,9 krav molznic. Na kmetijah, ki so vključene v kontrolo produktivnosti, so bile črede večje in sicer je povprečna kmetija redila 25,4 krav molznic. Število kmetij, ki se ukvarjajo s tržno prirejo mleka, se sicer zmanjšuje, povečuje pa se število krav na kmetijo, povprečna mlečnost na kravo in tudi obseg skupne prireje mleka (Sadar in sod., 2021). Trend zmanjševanja kmetij in povečevanja števila živali na kmetijo je prikazan na sliki 1.

Slika 1: Število govedorejskih kmetij in število živali na kmetijo v Sloveniji po letih na dan 31.12. (Sadar in sod., 2021)

Preglednica 1: Število in delež krav molznic po pasmah in vrsti kontrole v Sloveniji v letu 2020

Kontrol a

Pasma Skupa

LISAST j A

LISASTA*SIMENTA L

RJAV A

ČRN O BELA

CIKAST A

DRUG E

Z 5.988 31,9%

1.160 6,2%

1.153 6,1%

1.698 9,0%

65 0,3%

8734 46,5%

18.798

A 22.557 28,5%

5.737 7,3%

7.888 10,0%

34.470 43,6%

51 0,1%

8.337 10,5%

79.040

A+Z 28525

29,1%

6897 7,1%

9041 9,2%

36168 37,0%

116 0,1%

17071 17,5%

97.838

(12)

3

V preglednici 1 so prikazani podatki o številu in deležu krav molznic po pasmah ter število in delež krav molznic vključenih v kontrolo produktivnosti. Iz preglednice 1 vidimo, da smo v Sloveniji v letu 2020 imeli 97.838 krav molznic, od katerih je bilo 79.040 krav molznic vključenih v AT4 kontrolo in 18.798 krav molznic v Z kontrolo. Po številu (36.168) in deležu (37%) izstopajo molznice črnobele pasme, katerim sledi lisasta pasma (28.525, 29,1%) in druge pasme. Najmanjši delež k populaciji molznic prispevajo krave cikaste pasme, ki predstavljajo zgolj 0,1% vseh molznic (Sadar in sod., 2021).

Razvojno naravnane kmetije, ki se povečujejo, se poslužujejo različnih sistemov molže.

Čeprav se število molznih robotov v Sloveniji povečuje, so najbolj pogosti sistemi še vedno tisti, ki vključujejo molznika kot ključni element molže. Pri izbiranju sistema molže je ključno, da ga prilagajamo velikosti črede in upoštevamo tudi možno povečanje črede v prihodnosti (Indihar, 2021).

2.1.1 Kakovost mleka

Kakovost mleka je ključna tako za rejca, kot tudi za potrošnika. Za določanje kakovosti mleka se uporabljajo parametri, kot so vsebnost maščobe, beljakovin, laktoze, uree, število somatskih celic (ŠSC), število mikroorganizmov, zmrziščna točka, vsebnost prostih maščobnih kislin (FFA) in nekateri drugi parametri kakovosti, ki jih določajo posamezne mlekarne (Hongzhe in sod., 2017).

Več mednarodnih raziskav je pokazalo, da je mleko, namolzeno z avtomatskim molznim sistemom (AMS), primerljivo ali celo boljše kakovosti kot mleko, ki ni pridobljeno z AMS.

Prve raziskave na starejših AMS so sicer kazale na slabšo kakovost namolzenega mleka v primerjavi z običajnimi sistemi molže v molziščih. To so povezovali z večjim številom molž na dan, saj naj bi to povzročalo večje število FFA, ki zmanjšujejo kakovost mleka, še posebej za predelavo. Kasnejše raziskave pa ugotavljajo, da je mleko zaradi prostega ritma živali (vsaka molznica se molze v svojem ritmu) in izboljšave AMS boljše kakovosti. Največ izboljšav delovanja AMS je bilo na področju manjšega vdora zraka, brez nihanj vakuuma med molžo, bolj kvalitetna pulzacija in vsesplošna boljša prilagoditev avtomatskih molznih sistemov posameznim molznicam (Jacobs in Siegford, 2012).

Krave v molziščih imajo utečen, določen ritem (npr. dvakrat dnevno), krave v sistemih AMS pa se molzejo pogosteje v odvisnosti od nivoja mlečnosti in svojega biološkega ritma. Pri tem je pomembna tudi hierarhija črede (Hongzhe in sod., 2017).

(13)

4 2.1.2 Dobrobit živali

Pomembni dejavniki, ki vplivajo na počutje in dobrobit živali, so okolje, način reje (vezana, prosta, pašna ...), ločitev teleta od mame, invazivni in boleči posegi, pojav mastitisa in ketoze ter pomanjkanje zaposlitvenih materialov (gibljive krtače, drugi pripomočki za masažo in sproščanje). Kot dejavnik okolja upoštevamo tudi temperaturo in vlago v hlevu, ki imata pomemben vpliv na mlečnost. V poletnem času, ko so temperature višje, imajo krave zaradi vročinskega stresa manjšo mlečnost in zaužijejo manj krme, medtem ko pozimi praviloma dosegajo večjo mlečnost. Zato je poleti v čredah krav molznic potrebno omogočiti zračenje in hlajenje hleva (slika 2). To dosežemo s pomočjo ventilatorjev, ki iz hleva odstranijo segret zrak (Dairy farming …, 2021). Za dobro počutje krav je pomembna tudi kvaliteta molže in molzne opreme. Pomembna je pravilna molža, s kvalitetnim in stabilnim vakumom ter konstantno pulzacijo (Gehm, 2018a).

Slika 2: Ventilacija v hlevu 2.2 SISTEMI MOLŽE

Ko govorimo o sistemih molže, imamo v mislih strojno molžo, ki nam zagotavlja hitrejše in lažje pridobivanje mleka. Gre za relativno preprost koncept, kjer mleko iz vimena iztiskajo posebne sesne gume, ki se krčijo zaradi sprememb tlaka, ki ga povzroča molzni stroj. Da poteka molža kar se da kvalitetno, morajo molznik, krava in stroj delovati v harmoniji.

Pravilni postopek strojne molže se začne s stimulacijo, ki je pravzaprav odvzem prvih curkov

(14)

5

ter pranje seskov in je pomembna za iztok mleka. Sledi namestitev molzne enote in nato efektivna molža, ki predstavlja glavni del. Naslednji korak je izmolzavanje, kjer poskrbimo, da ostanki mleka ne zastajajo v vimenu. Sledi snemanje molzne enote in razkuževanje seskov (Šobar, 1997).

Poznamo več sistemov molže, od preprostih kot je prevozni molzni stroj ter kompleksnejše, kot so AMS. Vsi ti sistemi molže imajo isti namen - olajšati delo in prihraniti čas molzniku.

Razvoj molznih strojev je omogočil tudi povečevanje čred. V Sloveniji zaradi velikega števila kmetij z vezano rejo prevladuje molža preko mlekovoda. Na kmetijah s prosto rejo pa se uporabljajo molzišča različnih sistemov kot so molzišča ribja kost, tandem in autotandem ter side by side molzišče. V zadnjem obdobju je v porastu zanimanje za avtomatsko molžo (Indihar, 2021).

2.2.1 Molža v vrč ali prevozni molzni stroj

Prevozni molzni stroji in molža v vrč so relativno stara tehnologija. Prevoznih molznih strojev se poslužujejo predvsem na manjših kmetijah z manjšim številom molznih krav.

Molža na vrč pa se danes uporablja za zbiranje t. i. neuporabnega mleka (mastitis, antibiotiki, molža krav po telitvi, …).

Slika 3: Prevozni molzni stroj

Prevozni molzni stroj je samostojni molzni sistem na kolesih (slika 3). Sestavljajo ga vrč, vakuumska črpalka, pulzator in molzna enota, ki sestoji iz kolektorja in sesnih gum. Molzni vrč sestavljata zgolj molzna enota in pulzator, vakuum pa se uporablja iz že obstoječega

(15)

6

sistema. Oba sistema delujeta po istem principu, pulzator omogoča izmenjujočo pulzacijo sesnih gum, kar izboljša kvaliteto molže. Izmenjujoča pulzacija in višina vakuuma sta izredno pomembna dejavnika kvalitetne molže. Optimalni sistemski vakum pri vseh sistemih znaša 48 kPa, čeprav zadnje raziskave kažejo, da višji vakuum obeta krajšo in kvalitetnejšo molžo, prav tako pa zmanjšuje tveganje za mastitis (Gehm, 2018b).

2.2.2 Mlekovod

Mlekovod je najstarejši molzni sistem in je dandanes najzanesljivejša izbira molže na svetu.

Mlekovod se uporablja na kmetijah z vezano rejo, kjer je število krav molznic večje.

Uporaba mlekovoda ima veliko prednosti, kot so(Stanchion …, 2020):

• prilagodljivost sistema hlevu (lahko se ga namesti v nov ali starejši hlev),

• poseg v hlev je v celoti odvisen od želja kupca,

• lažje spremljanje posameznih krav

• poceni vzdrževanje

Investicija v mlekovod je relativno nizka, saj je možno kupiti tudi rabljene mlekovode. Ima pa ta sistem tudi nekatere slabosti. Živali, ki se molzejo na mlekovod, so nastanjene v vezani reji. Kot slabost lahko navedemo tudi cevi v hlevu, ki predstavljajo oviro pri delu na krmilni mizi. Cevi mlekovoda (vakuumska, mlečna in pralna cev) gredo namreč čez krmilno mizo, med molžo in pranjem morejo biti spuščene. To lahko povzroči nevšečnosti, če kmet pozabi dvigniti cevni most, saj obstaja tveganje za poškodovanje cevnega dela mlekovoda (Indihar, 2021).

Slika 4: Mlekovod

(16)

7 2.2.3 Molzišča

Molzišče je sistem molže, ki je najbolj razširjen na kmetijah s prosto rejo. Gre za prostor, opremljen z molzno opremo, ki jo upravlja molznik iz namenskega kanala. Kanal oz. hodnik je narejen z namenom, da ima molznik boljši pregled nad vimenom in seski ter tako lažje opravlja delo. Poznamo več vrst molzišč, ki jih delimo glede na postavitev krav med molžo.

Tako poznamo molzišče ribja kost, ki je tudi najbolj razširjeno, sledi tandem, autotandem, side by side in rotolaktor (Indihar, 2021).

2.2.3.1 Molzišče 'ribja kost'

Molzišče 'ribja kost' je najbolj pogost tip molzišča (slika 5). Tako je imenovano zaradi postavitve in naklona molznih mest, ki spominja na okostje slanika. V to molzišče krave vstopajo posamično, v vrsti, vsaka na svoje molzno mesto. Krave stojijo pod kotom 30° do 45° druga ob drugi. Postopek je tak, da molznik pripravi eno stran na molžo, medtem ko se druga že molze. Na ta način je omogočeno maksimalno izkoriščanje časa (Klopčič, 2021).

Po tem, ko molznik očisti vime in seske, nanje namesti molzne čaše. Molzišče ribja kost je visoko zmogljivo molzišče, ki zmore pomolsti veliko število krav. Najpogosteje se uporablja molzišče v velikosti 2x4, 2x5, 2x6 ali 2x8. Molzišča so lahko tudi večjih dimenzij, vse do 2x30 molznih mest, vendar so taka molzišča redka, saj zavzamejo veliko prostora in tudi delavna pot molznikov postane zelo dolga (Herringbone …, 2018).

Slika 5: Molzišče ribja kost

(17)

8

Navadno molzišče z 8 molznimi mesti (2x4) je dolgo približno 9 metrov, medtem ko je molzni kanal za tako molzišče dolg vsaj 6,5 metra. Glavne prednosti tega molzišča so cenejše ogrodje molznega sistema, boljša prepustnost črede skozi molzišče, krajše delovne poti za molznika in relativno velik prihranek na prostoru, saj se lahko molze veliko krav glede na majhnost molznega prostora. Sistem ima tudi hibe. Največja izmed njih je čakanje črede na tiste krave, ki imajo počasnejši iztok mleka, saj se krave molzejo po skupinah, odvisnih od velikosti molzišča. Druga slabost je medsebojna bližina krav, ki lahko občasno povzroči nemirnost živali ob molži. Pomanjkljivost je tudi nekoliko slabše dostopno vime z vidika molznika (Klopčič, 2021).

2.2.3.2 Molzišče tandem

Molzišča tandem so zasnovana tako, da do krave pristopamo iz strani in imamo nad vimenom odličen pregled. Krave stojijo vsaka v svojem molznem boksu vzdolž molznega kanala na način, da ima molznik popoln pregled na kravo. Pri molzišču tandem zaradi boljšega pregleda nad kravami molznik lažje prepozna morebitna obolenja, nepravilnosti vimena in tako spremlja zdravstveno stanje vsake krave v čredi. Molzišče tandem je najbolj primerno za črede do 60 krav in je v tem primeru tudi bolj učinkovito kot ribja kost (Indihar, 2021).

Slika 6: Molzišče tandem

Molzišče tandem (slika 6) je kompleksnejši sistem molže v primerjavi z molziščem ribja kosti. Molznik sam upravlja z vrati vsakega boksa in omogoča izpust krave iz molznega mesta ter vstop krave na molzno mesto. Ogrodje je bolj robustno in dražje. Dobra lastnost tega molzišča je preglednost nad molznico iz molznega hodnika, omogoča tudi zelo dober pregled nad vimenom. Molža načeloma poteka mirnejše napram drugim sistemom, saj so krave izolirane druga od druge. Živali lahko pristopajo na molžo posamično in imajo med

(18)

9

molžo dovolj prostora. Slabost takšnega sistema je večja investicija v primerjavi z molziščem ribja kost. Kot slabost sistema lahko navedemo tudi potrebo po več prostora za tako molzišče, čeprav smo jo hkrati omenili kot prednost zaradi udobja. Sistem ima tudi slabšo prepustnost krav skozi molzišče kot molzišče autotandem (Klopčič, 2021).

2.2.3.3 Molzišče autotandem

Molzišče autotandem je po sistemu molže zelo podobno molzišču tandem. Razlika je ta, da je pri molži v molzišču autotandem odpiranje vrat v boks in iz njega avtomatizirano. Krava lahko po končani molži izstopi neodvisno od ostalih. To omogoča hodnik, ki je lociran neposredno ob molznemu boksu. To molzišče omogoča hitro molžo pri manjših čredah do 50 krav (Milking parlour …, 2021).

Molzišče autotandem (slika 7) ima vse prednosti tandema, dodamo lahko, da je pretok črede skozi to molzišče znatno izboljšano, saj poteka vstop na molzno mesto in izhod iz molzišča avtomatsko. Posledično se lahko tudi molznik bolje posveti vsaki kravi in bolje preverja njihovo zdravstveno stanje. Slabost tega sistema v primerjavi s tandemom je večja investicija, ki je potrebna zaradi večje avtomatizacije sistema. Tako so stroški ograde in tehnike znatno višji (Klopčič, 2021).

Slika 7: Molzišče autotandem.(Klopčič, 2021)

2.2.3.4 Molzišče 'side by side'

Paralelno molzišče ali molzišče 'side by side' je sistem molže, kjer se molze več krav hkrati, pravokotno na hodnik molznika (slika 8). Omogoča najhitrejšo molžo v manjšem prostoru.

Molznik natika enote med zadnjimi nogami krav. To molzišče je atraktivno tako s strani varčevanja s prostorom, kot z vidika cenejšega vzdrževanja zaradi preprostejše zasnove (DairyParlor …, 2021).

(19)

10

Prednost tega molzišča je, da omogoča molžo večjega števila krav hkrati v manjšem prostoru, kar pomeni, da ima molznik kratko delovno pot za natikanje molznih enot. To za sabo potegne manjšo investicijo v molzišče že iz gradbenega vidika, saj je molzni hodnik krajši. Molzišče side by side ima zelo dobro prepustnost, saj molža poteka skupinsko. Ker med kravami ni nobenih ovir, kot na primer pri molzišču ribja kost in tandem, poteka odgon iz molzišča hitreje. Ena izmed prednosti je torej kratkost molzišča, kot njegovo slabost pa je potrebno navesti njegovo širino, saj je najširši izmed do zdaj naštetih molzišč. Vime pri molži v molzišču side by side je težje dostopno kot pri ostalih sistemih, molža poteka od zadaj, zaradi tega pregled nad njenim potekom ni optimalen. Šibka točka je tesna postavitev krav in posledično problem s higieno zaradi blatenja in uriniranja v neposredni bližini (Klopčič, 2021).

Slika 8: Molzišče side by side (Paralelno …, 2021)

2.2.3.5 Molzišče rotolaktor

Skupaj z večanjem števila živali v čredi se pojavijo tudi dvomi v učinkovitost in smisel molzišča. S številom molznih mest se povečuje dolžina molzišča, zato imajo ta le redko več kot 40 molznih mest. Z namenom večanja čred in prireje mleka na kmetijskem gospodarstvu se je razvilo tako imenovano rotacijsko molzišče, ki je pri večjih čredah najboljša rešitev in omogoča najboljšo učinkovitost molže. Rotacijska molzišča so narejena po principu vrtiljaka, tako da se krave med molžo premikajo krožno do izhoda. Čas, ki ga molzišče potrebuje za en obrat, je enak času molže ene krave. Molzišče vrtijo temu namenjeni elektro motorji. Rotolaktor ima lahko tudi do 100 molznih mest, na katera krave vstopajo posamično, obrnjene pa so lahko proti centru molzišča (side by side sistem) ali navzven (ribja kost sistem), odvisno od tipa molzišča in njegovega ponudnika. Običajno so krave obrnjene navzven, da molznik lažje opravlja svoje delo in ima hkrati boljši pregled nad vimeni. V tem primeru molznih stoji na notranji strani tega molzišča (Rotary …, 2018).

(20)

11

Molznik v rotacijskem molzišču opravlja enako delo kot v navadnem molzišču. Njegove zadolžitve so, da očisti vime, natakne molzne čaše in je pozoren na morebitne druge nujne naloge (razkuževanje, ločevanje mleka obolelih krav … ). Ko se pretok mleka zmanjša dovolj, da lahko smatramo molžo kot končano, se molzne čaše avtomatsko snamejo in krava ob prihodu na izstopno točko lahko zapusti molzišče rotolaktor. Z uporabo rotacijskega molzišča je omogočena molža zelo velikih čred, ki jih sestavlja tudi čez 1.000 krav molznic.

Pri 60-mestnem rotolaktorju je njegova zmogljivost z dvema molznikoma kar 250 pomolzenih krav na uro. Rotolaktor je lahko tudi avtomatski, kot na primer automatic milking rotary system – AMR (DeLaval, Sweden) in DairyProQ (GEA, Germany) (Rotary

…, 2018).

Za rotolaktor je potrebno žrtvovati veliko prostora v hlevu ali ob njem. To med drugim pomeni, da je investicija v tako molzišče že od začetka načrtovanja velika. Dražje je tudi vzdrževanje. Prihod in odhod krav v in iz molzišča sta sicer bolj zahtevna, vendar to postane nemoteče, ko se živali privadijo. Rotolaktor je najzmogljivejši sistem molže. Molznik ima kratke delovne poti in dober pregled nad skupino krav, ki jih molze (Klopčič, 2021).

Slika 9: Rotacijsko molzišče (DeLaval …, 2019) 2.2.4 Avtomatski molzni rotacijski sistem

Avtomatska rotacijska molzišča so sestavljena iz več »pametnih« elementov. Med prvimi so t. i. pametna vrata. Gre za dvojna vrata, ki poskrbijo da na molzno platformo vstopa le ena krava hkrati. Ko je krava na platformi, se ta zavrti in poskrbi, da lahko vstopi na platformo

(21)

12

naslednja krava. Naslednji element je komplet običajno petih robotov. Dva izmed njih skrbita za pripravo seskov, dva za natikanje molznih čaš, zadnji pa opravlja dezinfekcijo vimena po molži. Učinkovitost tega avtomatskega rotacijskega molzišča je v primerjavi z navadnim znatno večja (Hongzhe in sod., 2017).

Avtomatski rotolaktor je zaradi dodane avtomatizacije še toliko večja investicija kot običajni rotolaktor, veliko višji so tudi stroški vzdrževanja. Prednosti in slabosti so sicer podobne kot pri običajnem rotolaktorju, sistem pa omogoča molžo skozi ves dan in ima dodano vrednost, saj rejcu omogoča večjo fleksibilnost pri razporejanju časa in upravljanjem kmetijskega gospodarstva (Klopčič, 2021).

Slika 10: Avtomatski rotolaktor (Fully robotic ..., 2018)

2.3 AVTOMATSKI MOLZNI SISTEMI (AMS) – MOLZNI ROBOTI

Avtomatski molzni sistemi (AMS) so se razvili z namenom zmanjševanja ročnega dela, potrebnega za pridobivanje mleka. Tehnologija avtomatske molže je čedalje pogosteje uporabljana predvsem v Evropi in sicer na kmetijah, ki nimajo izpusta ali pa je ta omejen.

AMS omogoča in zagotavlja večjo fleksibilnost in frekvenco molže oz. molznih intervalov ter odstrani obvezo po molži ob določeni uri. Rejec ima tako več časa, da se posveti prehrani, zdravju in osemenjevanju črede ter vodenju kmetijskega gospodarstva na splošno. Ključnega pomena je spremljanje podatkov, ki jih rejec dobi preko AMS, saj je tako sistem najbolj uspešen in upravičen (Precision …^, 2014).

Najpogosteje uporabljan tip AMS je znan kot »single box«, kjer se lahko molze le ena krava hkrati. Avtomatska robotska roka seske sprva očisti, nato natakne molzne čaše, vime pomolze in obenem posuši in tako deluje kot molznik. Molzni roboti so primerni za kmetije,

(22)

13

ki imajo od 50 do 60 krav molznic. Glavni ponudniki molznih robotov so DeLaval, Lely, GEA, Fullwood in drugi (Precision …, 2014).

Alternativa »single box« sistemom so »multi box« sistemi, ki omogočajo avtomatsko molžo več krav hkrati in to tako, da ena robotska roka natakne molzne čaše eni kravi in se nato posveti drugi, medtem ko se prva krava že molze. Prednost tega sistema je predvsem prilagodljivost, saj je molzni robot zastavljen tako, da je lahko prvotno postavljen samo z enim molznim boksom, druge pa se dodaja naknadno, v okviru potreb in finančnih zmožnosti rejca. Pri izbiri molzne opreme je zelo pomembno, da kmet upošteva, kdo izmed ponudnikov mu lahko zagotavlja najboljšo tehnično podporo, servis, načrt, montažo in vzdrževanje v vsakem trenutku, še posebej v primeru okvare (Precision …, 2014).

Slika 11: Molzni robot (AMS) DeLaval V300 (DeLaval, 2021) 2.3.1 Delovanje molznih robotov

Vsaka krava je »opremljena« z unikatno elektronsko identiteto oz. transponderjem. Ta omogoča, da sistem posamezno kravo prepozna pri pametnih vratih in v molznem robotu.

Robotska roka očisti seske (postopek se razlikuje od ponudnika do ponudnika), natakne molzne čaše in nato seske še posuši. Vsaka četrt vimena se molze individualno, molzne čaše pa se odstranijo glede na pretok mleka iz posameznega seska. Na ta način se tudi preprečuje slepa molža krave. Večina uporabnikov AMS tehnologije ima prosti promet krav, ki temelji na spodbujanju krav k molži z dodatkom močne krme v molznemu robotu. Ob primernem vodenju krmnega obroka in dodatku močne krme v molznem robotu bi moral biti dosežen cilj frekvence obiskov na molznem robotu, ki se giblje med 2,5 in 4 molže na molznem robotu v 24 urah – odvisno od nivoja mlečnosti (Precision …, 2014).

(23)

14

2.3.2 Informacije, ki jih pridobimo s tehnologijo AMS

Za razliko od konvencionalnih sistemov molže uporaba tehnologije AMS omogoča, da ima rejec pregled nad količino pomolzenega mleka posameznih krav vsak dan. Novejši sistemi omogočajo tudi spremljanje kakovosti mleka ob vsaki molži in po vsaki vimenski četrti posebej. Sistem molže na molznem robotu omogoča spremljanje količine in kakovosti mleka, kot so električna prevodnost mleka, barva mleka, število somatskih celic, prisotnost krvi, sestava mleka. Zadnje je na voljo le pri določenih ponudnikih AMS. Rejci pogosto poleg AMS sistema uporabljajo tudi sistem, ki spremlja reprodukcijski ciklus, zdravje, aktivnost in prežvekovanje živali ter hkrati omogoča tudi zgodnje prepoznavanje različnih obolenj (Precision …, 2014).

2.3.3 Prednosti AMS

V želji po zmanjševanju človeškega faktorja, se je razvila avtomatizacija in z njo AMS s svojimi prednostmi. V razvoj le-tega so vodile tudi zahteve po izboljševanju delovnega okolja in razpoložljivosti delavcev na kmetiji ter zmanjševanju stroškov za delovno silo. Ker pri molznem robotu krave lahko same izbirajo čas molže, je čas čakanja pred molžo minimalen, s tem in ostalimi prednostmi robota pa je zadovoljena tudi večina ostalih naravnih potreb živali (Indihar, 2021).

Molzni robot omogoča večjo fleksibilnost pri vodenju kmetijskega gospodarstva, saj kmet ni več vezan na hlev ob določenih urah. Seveda je njegova prisotnost v hlevu še vedno potrebna, vendar večinoma z namenom nadzora. AMS omogočajo zbiranje in beleženje številnih podatkov, do katerih v tradicionalnih sistemih molže nimamo dostopa. Poleg tega omogočajo nadzor črede, ko nismo fizično prisotni v hlevu in sicer preko video kamer ali pa zgolj z informacijami, ki jih zagotavlja molzni robot. Krave med molžo na molznem robotu dobijo obrok močne krme, ki je prilagojen za vsako kravo posebej glede na to, kakšna je dnevna mlečnost posamezne krave (DeLaval, 2021).

2.3.4 Problematika AMS

Uporaba tehnologije AMS poleg vseh bonitet prinaša tudi določene izzive, odgovornosti in spremembe režima in navad, ki so bile v veljavi poprej. Rejci morajo imeti realna pričakovanja od sistema molže na molznem robotu in morajo dobro poznati zmogljivost njihovega molznega robota. Za maksimalno izkoriščenost AMS se zahteva fleksibilnost in prilagodljivost. Dostopnost tehnične podpore je eden ključnih dejavnikov, saj AMS obratuje neprestano. Vsak trenutek se lahko pričakuje opozorila, obrabe in okvare, ki zahtevajo takojšnjo intervencijo rejca ali tehnično izurjenega zastopnika (serviserja), bodisi preko

(24)

15

telefona ali fizične prisotnosti (Precision …, 2014). AMS zahteva redno servisiranje in vzdrževanje, kar pomeni tudi višji letni strošek za vzdrževanje (Indihar, 2021).

2.3.5 Prihranek na delovni sili pri molži na AMS

Pred razvojem avtomatizacije molže je bil velik del stroškov na kmetijskih gospodarstvih povezan z delovno silo, potrebno za molžo krav. AMS z izkoriščanjem obstoječe opreme molzišča, kot so npr. pametna vrata, znatno poveča učinkovitost delovanja. Rezultat uporabe AMS je izboljšanje dobrega počutja živali. Če k temu prištejemo še zmanjšanje potrebe po delovni sili, lahko opazimo, da prihranki za delovno silo niso zanemarljivi. To je torej eden izmed glavnih razlogov, da se rejci po vsem svetu odločajo za AMS. Poleg tega zbrani podatki kažejo na povečano mlečnost in frekvenco molže, kar pomeni znatno manjši stres za živali in izboljšano počutje živali (Hongzhe in sod., 2017).

Zmotno je misliti, da ob nakupu AMS kmetu ni več potrebno iti med krave, saj je njegova prisotnost nujno potrebna za nadzor podatkov iz molznega robota in opazovanje živali (Klopčič, 2021).

(25)

16

3 PRIMERI SISTEMOV MOLŽE NA NEKATERIH KMETIJAH

V okviru te diplomskega dela smo opravili intervjuje s štirimi rejci, ki na svojih kmetijah uporabljajo različne sisteme molže. Z usmerjenim pogovorom smo želeli dobiti vpogled v to, kaj prinese nov sistem molže z vidika rejca in živali. Pri tem sem uporabil vprašalnik, ki je dodan v prilogi(Priloga A).

3.1 KMETIJA Z AVTOMATSKIM MOLZNIM SISTEMOM V300

Na kmetiji imajo krave črno-bele pasme, ki dosegajo povprečno mlečnost 33 litrov mleka na dan, z vsebnostjo 4,4 % maščobe in 3,6 % beljakovin. Na kmetiji trenutno molzejo 65 krav, običajno pa med 75 in 80. Lastnik se je decembra lani odločil za nakup molznega robota tipa V300 podjetja DeLaval (slika 12). Gre za avtomatski tip molže. Molzni robot opravi vse faze molže. Ima robotsko roko s 3D kamero, povezuje pa se tudi z okoliškimi napravami za pametno usmerjanje prometa živali v hlevu. Investicija za nakup molznega robota je znašala 120.000 €. Prej je za molžo uporabljal starejši tip molznega robota istega proizvajalca. Kot glavno prednost in razlog za nakup novega molznega robota je navedel njegovo zmogljivost, prijaznost uporabniku in dejstvo, da je omenjeni robot kompatibilen tudi s starejšo strojno opremo. Letni stroški vzdrževanja molznega robota znašajo med 3.500 € in 4.000 €.

Rejec meni, da je bil nakup novega molznega robota smiseln in da gre za upravičeno naložbo. Kot prednost novega molznega robota je omenil tudi povečanje povprečne mlečnosti njegovih krav, kar pripisuje dobremu počutju in sproščenosti živali med molžo in hitremu privajanju na živalim prijazen sistem molže. Z uvedbo molznega robota je pridobil veliko fleksibilnosti s časom, ki ga je lahko bolje porazdelil za ostala kmečka opravila.

Obenem se je lahko bolje posvetil tudi prehrani živali, saj sistem omogoča boljše spremljanje njihovega reprodukcijskega in zdravstvenega stanja.

Opaža, da se je stik z živalmi do neke mere zmanjšal, a gre še vedno rad mednje. Največja hiba vsakega avtomatskega sistema, ki je na žalost neizogibna, je po njegovem pojavljanje t. i. usodnih napak oz. okvar, ki ustavijo ali poslabšajo delovanje molznega robota. To se rado zgodi ob najmanj ugodnih trenutkih - ponoči, za praznike ali ob nedeljah. Z vzdrževanjem in servisiranjem molznega robota nima težav, saj je pooblaščeni servis vedno na voljo.

(26)

17 Slika 12: Avtomatski molzni sistem V300

3.2 KMETIJA Z AVTOMATSKIM MOLZNIM SISTEMOM GEA R9500

Na kmetiji krave molzejo na avtomatski molzni sistem proizvajalca GEA, s katerim je rejec zamenjal 5-mestno molzišče tandem istega proizvajalca. Sistem je posodobil v novembru leta 2018 in trenutno se na njem molze 60 krav. Zanj se je odločil na podlagi svetovanja in izkušenj s prodajalcem, ki zastopa proizvajalca GEA. Investicija v nakup molznega robota GEA R9500 je znašala 125.000 €, dodatni t. i. zbiralni bazen je nanesel 6.500 €. Zbiralni bazen je rezervoar za mleko, kamor molzni robot molze v času pranja cisterne za hlajenje mleka po spraznitvi le-te. Letni stroški vzdrževanja molznega robota znašajo 3.700 €, v to pa niso vključeni stroški razkužila za dezinfekcijo. Servis je na voljo vse dni v letu. Poraba vode pri tem molznem robotu znaša 500 L/dan. Sistem je opremljen z merilci, ki merijo število celic v mleku in so s tem dobri indikatorji morebitnih bolezni kot je npr. mastitis.

Povprečno število dnevnih molž na molznem robotu je 2,5 molže na dan. Molzni robot skupno opravi 150 molž dnevno. Ob tem je potrebno omeniti, da je skupno število obiskov na molznem robotu 220 na dan. Krave se molzejo večino dneva s povečanim obiskom v popoldanskem času, medtem ko je obisk molznega robota najmanjši med 2. in 5. uro zjutraj.

Povprečen čas od vstopa do izstopa krave iz robota je 8 minut, pri čemer je povprečen iztok mleka 2,3 L/min. Molznice v molznem robotu dobijo tudi močno krmo, ki variira od živali do živali. Krave v visoki laktaciji dobijo do 4 kg močne krme na dan.

(27)

18

Prednost tega sistema je, da kot edini na trgu omogoča istočasno molžo in ločevanje mleka obolelih vimenskih četrti. To pomeni, da lahko 3 seske molzemo v cisterno in mleko ene četrti izločimo oz. zbiramo v ločenih posodah. Slabost sistema pa je zagotavljanje rednega in temeljitega čiščenje kamere, saj se ob morebitnem zanemarjanju ta hitro umaže in zmanjšuje hitrost natikanja.

Slika 13: Avtomatski molzni sistem GEA R9500

3.3 KMETIJA Z AVTOMATSKIM MOLZNIM SISTEMOM LELY A4

Na tej kmetiji molzejo z molznim robotom proizvajalca LELY, ki je bil postavljen v novo zgrajeni hlev leta 2018. Prej so molzli na mlekovod, tako da je bil preskok zelo velik. Za ta sistem molže so se odločili po ogledu enakega molznega robota pri drugem uporabniku. Ker molzni robot miruje le v času pranja, kar je 30 min na dan, obisk molznega robota poteka skozi vseh 24 ur enako intenzivno. Molzni robot na dan opravi 183 molž in ima skupno 223 obiskov, povprečen čas molže traja 7,18 min. V robotu je kravam na voljo do 2,5 kg močne krme na dan. Strošek investicije v nakup molznega robota je bil 120.000 €, temu se prišteje še cena zbiralnega bazena. Stroški vzdrževanja pri 70 kravah po kmetovi kalkulaciji nanesejo 10 € na dan, kar na čredo 70 krav znese 3.650 € stroškov letno. V to vsoto je všteta zgolj stalna pripravljenost servisne storitve in določeni deli na molznem robotu, brez vključenega potrošnega materiala.

(28)

19

Kot prednost kmet poudarja dezinfekcijo parkljev pri vsaki kravi posebej in prosti promet molže, kar pomeni, da se krava molze po svoji volji. Hiba sistema je predolgo izčrpavanje mleka iz meha po molži visoko produktivnih molznic, ki imajo več kot 20 L mleka na molžo, kar pomeni, da mora vsaka naslednja krava čakati dlje. Molzni robot trenutno molze 78 krav in zato povprečno opravi le 2,2 molži na kravo na dan.

Slika 14: Avtomatski molzni sistem LELY A4

3.4 KMETIJA Z AVTOMATSKIM MOLZNIM SISTEMOM FULLWOOD MERLIN

Na kmetijskem gospodarstvu za molžo uporabljajo molzni robot proizvajalca Fullwood, ki je bil postavljen istočasno kot hlev in sicer leta 2012. Prej je bilo v uporabi molzišče istega proizvajalca. Za nakup tega molznega robota so se odločili po ogledu enakega robota na Bavarskem. Skupna investicija v molzno opremo je znašala 150.000 €, v to vsoto je vštet tudi strošek cisterne za mleko. Ker kmet veliko stvari na robotu popravi in zamenja sam, so stroški vzdrževanja nižji in nanesejo okoli 1.000 € na leto, obiski serviserjev torej v to ceno niso všteti. Molzni robot trenutno molze 60 krav in opravi 2,5 molže na kravo na dan v povprečju. Največji obisk molznega robota je med 15. in 18. uro, najmanjši pa med 4. in 5.

uro zjutraj. Robot za molžo porabi 7 min, saj kmet funkcije čiščenja seskov ne uporablja.

Dobra stran omenjenega molznega robota je po mnenju kmeta kratek čas pranja z vročo vodo. To je namreč edini robot, ki ne uporablja klasičnega pralnega sistema, kar zagotavlja znatno nižje stroške vzdrževanja. Ponaša se tudi s senzorjem, ki meri kakovost mleka

(29)

20

(vsebnost maščobe, beljakovin, laktoze), potrebuje pa mesečno kalibracijo na osnovi rezultatov kontrole produktivnosti. Kot slabost je omenil starost dotičnega robota in s tem tudi zastarelost sistema kot celote, pa tudi njegovo velikost in z njo dosti porabljenega prostora.

Slika 15: Avtomatski molzni sistem Fullwood Merlin

(30)

21 4 SKLEPI

Na osnovi poglobljenega študija literature o prednostih in slabostih različnih sistemov molže krav molznic ugotavljamo sledeče:

• Izbira sistema molže lahko vpliva na zdravje mlečne žleze in počutje živali, prav tako pa lahko vpliva tudi na količino in kakovost mleka.

• Pulzacija in stabilen vakuum sta pri molži zelo pomembna, saj je od delovanja pulzatorja in nivoja vakuuma odvisna kakovost in trajanje molže, pojavnost bolezni vimena, boljše počutje živali med molžo, boljši iztok mleka, manj poškodb pri molži in boljšo kakovost mleka.

• Vsak sistem molže ima svoje prednosti in slabosti. Zato je potreben temeljit pregled neodvisnih informacij preden se odločamo za investicijo v nove sisteme molže. Potrebno se je seznaniti s prednostmi in slabosti posameznih sistemov molže.

Na osnovi izvedenih intervjujev s štirimi rejci, ki se ukvarjajo s tržno prirejo mleka in pri katerih se molža njihovih krav izvaja s pomočjo molznih robotov ugotavljamo sledeče:

• Rejci so načeloma zadovoljni z izbiro njihovega molznega robota, in z veseljem predstavijo prednosti izbranega molznega robota, hkrati pa se zavedajo nekaterih slabosti.

• Sistemi molže na molznem robotu so si med seboj precej podobni, razlike med njimi so načeloma majhne in precej specifične. Nekateri molzni roboti ponujajo boljše informacije o količini in kakovosti namolzenega mleka ter o zdravstvenem stanju živali, in so ob enem zmogljivejši.

• Cene za nakup molznih robotov se med seboj minimalno razlikujejo. Razlika v ceni se pojavi predvsem zaradi fleksibilnosti trga in trgovca ter določenih osebnih preferenc kupca.

(31)

22 5 VIRI

Dairy farming in Canada. BCSCPA.

https://spca.bc.ca/programs-services/farm-animal-programs/farm-animal- production/dairy-cattle/ (11. apr. 2021)

DairyParlor P7500 – Side by side parlors. 2021. GEA.

https://www.gea.com/en/products/milking-farming-barn/dairyparlor-milking- parlor/side-by-side-parlors/index.jsp (11. apr. 2021)

DeLaval. 2021. DeLaval VMS™ V300: A system approach: 23 str.

DeLaval launches new rotary E300 in UK & Ireland. 2019. UK Dairy Day.

https://www.ukdairyday.co.uk/welcome/news/delaval-launches-new-rotary-e300-in- uk-ireland/ (29. jun. 2021)

Fully robotic rotary parlors gain U.S. momentum. 2018. GEA.

https://www.gea.com/en/news/trade-press/2018/robotic-rotary-parlors-gain-us- momentum.jsp (13. avg. 2021)

Gehm B. 2018a. Animal welfare: the role of milking machines and mastitis. International Dairy Topics, 17, 1: 19-20

Gehm B. 2018b. Vacuum levels in the milking parlour: how high should you go?

International Dairy Topics, 17, 5: 19-20

Herringbone milking system. 2018. Livestock production managment.

https://sites.google.com/site/viveklpm/cattle-and-buffalo-production- management/milking-machine/types-of-milking-machinessystems/milking- parlours/herringbone-milking-parlour?authuser=0 (10. dec. 2020)

Hongzhe J., Wang W., Li C. 2017. Innovation, practical benefits and prospects for the future development of automatic milking systems. Frontiers of Agricultural Science and Engineering, 4, 1: 37-47

Indihar L. 2021. Prireja mleka in molzni sistemi na slovenskih kmetijah. Ljubljana, Indihar CO d.o.o. (osebni vir, marec 2021)

Jacobs J. A., Siegford J. M. 2012. The impact of automatic milking systems on dairy cow managment, behavior, health, and welafare. Journal of Dairy Science, 95, 5: 2227- 2247

Klopčič M. 2021. Primerjava posameznih sistemov molže. Domžale, Biotehniška fakulteta oddelek za zootehniko (osebni vir, junij 2021)

Milking parlour Autotandem. 2021. GEA.

https://www.gea.com/en/products/milking-farming-barn/dairyparlor-milking- parlor/tandem-parlors/milking-parlor-auto-tandem.jsp (11. apr. 2021)

(32)

23

Paralelno molzišče DeLaval (side by side). Indihar Co d.o.o.

https://indihar-

co.si/prodajni_program/sistemi_molze/210/paralelno_molzisce_delaval_side_by_side/

(24. avg. 2021)

Precision dairy technology. 2014. Automatic milking systems. Dairy Australia Limited: 2 str.

https://futuredairy.com.au/wp-content/uploads/2016/02/AMS_FAQ_-_Sep2014.pdf (10. dec. 2020)

Rotary milking parlour. 2018 Livestock production managment.

https://sites.google.com/site/viveklpm/cattle-and-buffalo-production- management/milking-machine/types-of-milking-machinessystems/milking- parlours/rotary-milking-parlour (10. dec. 2020)

Sadar M., Jeretina J., Logar B., Opara A., Pečnik Ž., Perpar T., Podgoršek P., 2021.

Rezultati kontrole prireje mleka in mesa 2020. Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Kmetijski inštitut Slovenije: 101 str.

https://www.govedo.si/files/cpzgss/knjiznica/porocila/kontrola_porocila/REZULTATI _KONTROLE_2020.pdf (8. apr. 2021)

Stanchion Milking systems. DeLaval.

http://www.delavalcorporate.com/our-products-and-services/milking/stanchion- systems1/ (10. dec. 2020)

Šobar B. 1997. Higiensko pridobivanje mleka s strojem, molzni stroji, molzišča. V: Higiena okolja se uveljavlja v praksi: 4. simpozij iz higiene okolja in DDD dejavnosti, Brdo pri Kranju, 16. - 18. maj 1997. Amon M.(ur.). Ljubljana, Slovenska veterinarska zveza:

185-19

(33)

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Mariji Klopčič za vse usmeritve, vsebinske napotke in spodbudo pri pisanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi recenzentki izr. prof. dr. Tatjani Pirman in knjižnici za vloženo delo in podroben pregled naloge.

Zahvaliti bi se želel tudi rejcem in še referentki za študijske zadeve gospe Sabini Knehtl.

Iz srca bi se rad zahvalil moji družini, staršem, starim staršem in bratu za vso podporo, potrpežljivost in zaupanje skozi celoten študij.

Iskrena zahvala gre tudi mojemu dekletu, brez katere bi bila diplomska naloga verjetno še v povojih. Zahvaljujem se ji za vse nasvete, spodbudo in pomoč tekom celotnega študija.

(34)

PRILOGE

Priloga A

Vprašalnik - molzni sistemi na slovenskih kmetijah 1. Kakšen sistem molže imate in kdaj ste ga namestili?

2. Kdaj ste sistem postavili in ali je bil takrat nov?

3. Kolikšna je kapaciteta molže?

4. Koliko molznih enot imate v molzišču in kdaj opravljate molžo?

5. Koliko ljudi dela v molzišču?

6. Na kakšen način ste molzli prej?

7. Na osnovi česa ste se odločili za trenutni sistem molže?

8. Ali ste z odločitvijo zadovoljni?

9. SWOT analiza oz. kakšne so prednosti in slabosti vašega molznega sistema?

10. Kolikšna je bila investicija?

11. Kako je poskrbljeno za servisiranje in ostalo vzdrževanje?

12. Kakšni so letni stroški vzdrževanja?

13. Ali imate v kratkem v načrtu posodobitev sistema?

14. Kolikšno je skupno opravljeno število molž dnevno?

15. Kolikšno je povprečno število obiskov na molznem robotu?

16. Kdaj je obisk robota največji in kdaj najmanjši?

17. Koliko časa se živali v povprečju molzejo in kolikšen je iztok mleka?

18. Koliko močne krme dobijo živali na molznem robotu?