Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2005

(1)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Kmetijski inštitut Slovenije

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2005

Pregled po kmetijskih trgih

Ljubljana, oktober 2006

(2)

Pregled po kmetijskih trgih je sestavni del Poročila o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2005, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije (pogodba št. 2311-06-000095) v sodelovanju s strokovno službo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nekaterimi zunanjimi sodelovci.

AVTORJI:

Marjeta PINTAR Tina VOLK Miroslav REDNAK Barbara ZAGORC Ben MOLJK Tine ŠTEBE Matej BEDRAČ

2

(3)

KAZALO VSEBINE

1 Uvod... 8

2 Rastlinski pridelki...9

2.1 Žito... 9

2.2 Oljnice... 20

2.3 Sladkorna pesa in sladkor... 23

2.4 Krompir... 28

2.5 Hmelj... 33

2.6 Zelenjadnice... 35

2.7 Sadje... 43

2.8 Oljke... 49

2.9 Grozdje in vino... 51

2.10 Suhe stročnice... 57

2.11 Seme... 57

2.12 Krmne rastline... 58

3 Živalski proizvodi...60

3.1 Meso govedi... 60

3.2 Meso prašičev... 69

3.3 Perutninsko meso... 75

3.4 Ovčje in kozje meso... 80

3.5 Mleko... 85

3.6 Jajca... 92

3.7 Med... 95

(4)

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Pridelava žita; 2004 in 2005...9

Preglednica 2: Parametri kakovosti pšenice; 2001-2005...11

Preglednica 3: Neposredna plačila za žito; 2001-2005...12

Preglednica 4: Pridelava oljnic; 2004 in 2005...20

Preglednica 5: Odkupne cene in neposredna plačila za oljnice; 2001-2005...21

Preglednica 6: Proizvodnja sladkorne pese in sladkorja iz domače pese; 2004 in 2005...23

Preglednica 7: Struktura uvoza in izvoza sladkorja; 2001-2005...24

Preglednica 8: Cene sladkorne pese ter neposredna plačila za pridelavo; 2001-2005...25

Preglednica 9: Odkupne cene in neposredna plačila za hmelj; 2001-2005...33

Preglednica 10: Pridelava zelenjadnic; 2004 in 2005...35

Preglednica 11: Uvoz in izvoz zelenjadnic; 2001-2005...36

Preglednica 12: Odkupne cene zelenjadnic, 2001-2005...36

Preglednica 13: Pridelek sadja; 2004 in 2005...43

Preglednica 14: Uvoz in izvoz svežega sadja; 2001-2005...44

Preglednica 15: Pridelek grozdja in vina; 2004 in 2005...51

Preglednica 16: Struktura uvoza in izvoza vina; 2001-2005...51

Preglednica 17: Struktura uvoza in izvoza govedi; 2000-2005...61

Preglednica 18: Neposredna plačila za govedo; 2001-2005...62

Preglednica 19: Struktura uvoza in izvoza prašičev; 2000-2005...70

Preglednica 20: Struktura uvoza in izvoza perutnine; 2000-2005...75

Preglednica 21: Neposredna plačila za drobnico; 2001-2005...81

Preglednica 22: Uvoz in izvoz mleka in mlečnih izdelkov; 2001-2005...86

Preglednica 23: Neposredna plačila, intervencijske cene ter kvote na trgu mleka; 2004-2007...87

4

(5)

KAZALO SLIK

Slika 1: Pospravljene površine in hektarski pridelki žita; 1994-2005...9

Slika 2: Pridelava in poraba žita (ekvivalent zrnja); 1994-2005...10

Slika 3: Odkupne cene pšenice in koruze; 1994-2005...11

Slika 4: Površina in pridelek oljnic; 1994-2005...20

Slika 5: Pospravljene površine in hektarski pridelki sladkorne pese; 1994-2005...23

Slika 6: Proizvodnja sladkorja iz domače sladkorne pese ter domača poraba sladkorja (ekvivalent belega sladkorja); 1994-2005...24

Slika 7: Pospravljena površina in povprečni hektarski pridelki krompirja; 1994-2005...28

Slika 8: Pridelava in poraba krompirja (ekvivalent svežega krompirja); 1994-2005...28

Slika 9: Odkupne cene jedilnega krompirja; 1994-2005...29

Slika 10: Pridelava hmelja; 1994-2005...33

Slika 11: Površina in pridelek zelenjadnic; 1994-2005...35

Slika 12: Površina in pridelek sadja; 1994-2005...43

Slika 13: Odkupne cene namiznega sadja; 1994-2005...44

Slika 14: Površina oljčnikov in pridelek oljk; 1994-2005...49

Slika 15: Površina vinogradov in pridelek grozdja; 1994-2005...51

Slika 16: Odkupne cene grozdja in vina; 1994-2005...52

Slika 17: Število in prirast govedi; 1994-2005...60

Slika 18: Prireja in poraba mesa govedi (ekvivalent klavne mase); 1993-2005...60

Slika 19: Odkupne cene klavne govedi v Sloveniji (1993-2005) in primerjava tržnih cen bikov s povprečjem EU-15 (2002-2005)...61

Slika 20: Število in prirast prašičev; 1994-2005...69

Slika 21: Prireja in poraba mesa prašičev (ekvivalent klavne mase); 1993-2005...69

Slika 22: Odkupne cene pitanih prašičev za zakol v Sloveniji (1993-2005) in primerjava tržnih cen s povprečjem EU-15 (2002-2005)...70

Slika 23: Prireja in poraba perutninskega mesa (ekvivalent klavne mase); 1993-2005...75

Slika 24: Odkupne cene pitane perutnine za zakol v Sloveniji (1993-2005) in primerjava tržnih cen piščancev s povprečjem EU-15 (2002-2005)...76

Slika 25: Število drobnice, prirast in prireja mesa; 1994-2005...80

Slika 26: Odkupne cene jagnjet za zakol v Sloveniji (1993-2005) in primerjava tržnih cen z EU (2005)... 80

Slika 27: Število molznih krav in povprečna mlečnost; 1994-2005...85

Slika 28: Proizvodnja in poraba mleka (ekvivalent surovega mleka); 1993-2005...85

Slika 29: Odkupne cene mleka v Sloveniji (1993-2005) in primerjava z EU (2005)...86

Slika 30: Število kokoši in povprečna nesnost; 1994-2005...92

Slika 31: Proizvodnja in poraba jajc (ekvivalent svežih jajc); 1993-2005...92

Slika 32: Odkupne cene jajc v Sloveniji (1993-2005) in primerjava tržnih cen s povprečjem EU-15

(2002-2005)... 93

(6)

KAZALO PRILOG

Rastlinski pridelki...9

2.1 Žito... 9

2.1.1 Površina in pridelek žita... 13

2.1.2 Pridelava žita za seme... 14

2.1.3 Odkup žita (t)... 14

2.1.4 Bilanca proizvodnje in porabe žita (ekvivalent zrnja; 000 t)...15

2.1.5 Bilanca proizvodnje in porabe pšenice (ekvivalent zrnja; 000 t)...15

2.1.6 Bilanca proizvodnje in porabe koruze (ekvivalent zrnja; 000 t)...16

2.1.7 Bilanca proizvodnje in porabe ječmena (ekvivalent zrnja; 000 t)...16

2.1.8 Odkupne cene žita... 17

2.1.9 Institucionalne cene in neposredne proračunske podpore pri pridelavi žita (SIT)...18

2.1.10 Institucionalne cene in neposredne proračunske podpore pri pridelavi žita (EUR) 19 2.2 Oljnice... 20

2.2.1 Pridelava in odkup oljnic...22

2.3 Sladkorna pesa in sladkor... 23

2.3.1 Pridelava sladkorne pese ter proizvodnja belega sladkorja iz domače pese...26

2.3.2 Bilanca proizvodnje in porabe sladkorja (ekvivalent belega sladkorja; 000 t)...26

2.3.3 Cene in neposredne proračunske podpore pri pridelavi sladkorne pese in proizvodnji belega sladkorja...27

2.4 Krompir... 28

2.4.1 Pridelava krompirja... 30

2.4.2 Evidentirana prodaja krompirja (t)...30

2.4.3 Bilanca proizvodnje in porabe krompirja (ekvivalent svežega krompirja; 000 t)...31

2.4.4 Odkupne cene krompirja...31

2.4.5 Neposredne proračunske podpore pri pridelavi semenskega krompirja...32

2.5 Hmelj... 33

2.5.1 Pridelava hmelja ter zunanja trgovina...34

2.5.2 Cene in neposredne proračunske podpore pri pridelavi hmelja...34

2.6 Zelenjadnice... 35

2.6.1 Površina zelenjadnic... 37

2.6.2 Hektarski pridelek zelenjadnic (t/ha)...38

2.6.3 Skupni pridelek zelenjadnic (t)...39

2.6.4 Pridelava zelenjadnic pri tržnih pridelovalcih...40

2.6.5 Izvoz in uvoz zelenjadnic (ekvivalent svežih zelenjadnic; t)...40

2.6.6 Evidentirana prodaja zelenjadnic (t)...41

2.6.7 Odkupne cene zelenjadnic...42

2.7 Sadje... 43

2.7.1 Pridelava sadja... 45

2.7.2 Pridelava sadja v ekstenzivnih nasadih...45

2.7.3 Pridelava sadja v intenzivnih nasadih...46

2.7.4 Evidentirana prodaja sadja (t)...47

2.7.5 Odkupne cene sadja... 48

2.8 Oljke... 49

2.8.1 Pridelava oljk in oljčnega olja...50

2.8.2 Cene oljčnega olja... 50

2.9 Grozdje in vino... 51

2.9.1 Površina vinogradov ter pridelek grozdja in vina na kmetijskih gospodarstvih...53

2.9.2 Vinogradi po vinorodnih deželah...53

2.9.3 Prijavljen pridelek grozdja in vina po vinorodnih deželah...54

6

(7)

2.9.4 Odkup grozdja za predelavo in vina...55

2.9.5 Izvoz in uvoz vina glede na kakovost in barvo...55

2.9.6 Odkupne cene grozdja za predelavo in vina...56

2.10 Suhe stročnice... 57

2.10.1 Pridelava in prodaja suhih stročnic...57

2.11 Seme... 57

2.11.1 Pridelava semena sladkorne pese, krmnih rastlin ter vrtnin...57

2.12 Krmne rastline... 58

2.12.1 Pridelava krmnih korenovk...58

2.12.2 Pridelava zelene krme z njiv in travinja...59

Živalski proizvodi...60

3.1 Meso govedi... 60

3.1.1 Število govedi konec leta...63

3.1.2 Bilanca števila govedi... 63

3.1.3 Prirast govedi in prireja mesa (000 t)...64

3.1.4 Bilanca proizvodnje in porabe mesa govedi (t, ekvivalent klavne mase)...64

3.1.5 Zakol govedi v klavnicah po kategorijah...65

3.1.6 Odkupne cene govedi (SIT/kg)...66

3.1.7 Odkupne cene govedi (EUR/t)...67

3.1.8 Institucionalne cene in neposredne proračunske podpore za govedo...68

3.2 Meso prašičev... 69

3.2.1 Število prašičev... 71

3.2.2 Bilanca števila prašičev... 71

3.2.3 Prirast prašičev in prireja mesa (000 t)...72

3.2.4 Bilanca proizvodnje in porabe mesa prašičev (t, ekvivalent klavne mase)...72

3.2.5 Zakol prašičev v klavnicah po kategorijah...73

3.2.6 Odkupne cene prašičev... 74

3.3 Perutninsko meso... 75

3.3.1 Prirast perutnine in prireja mesa (000 t)...77

3.3.2 Bilanca proizvodnje in porabe mesa perutnine (t, klavna masa)...77

3.3.3 Zakol perutnine v klavnicah...78

3.3.4 Odkupne cene perutnine...79

3.4 Ovčje in kozje meso... 80

3.4.1 Število drobnice... 82

3.4.2 Prirast drobnice in prireja mesa (000 t)...83

3.4.3 Bilanca proizvodnje in porabe mesa drobnice (t, klavna masa)...83

3.4.4 Odkupne cene drobnice za zakol (žive živali)...84

3.4.5 Institucionalne cene in neposredne proračunske podpore za drobnico...84

3.5 Mleko... 85

3.5.1 Proizvodnja kravjega mleka...88

3.5.2 Proizvodnja ovčjega in kozjega mleka...88

3.5.3 Bilanca proizvodnje in porabe kravjega mleka in nekaterih mlečnih izdelkov...89

3.5.4 Cene kravjega mleka in mlečnih izdelkov ter neposredna plačila...91

3.6 Jajca... 92

3.6.1 Proizvodnja in prodaja jajc (000)...94

3.6.2 Bilanca proizvodnje in porabe jajc (t)...94

3.6.3 Odkupne cene jajc... 94

3.7 Med... 95

3.7.1 Proizvodnja in prodaja medu (t)...95

3.7.2 Bilanca proizvodnje in porabe medu (t)...95

3.7.3 Odkupne cene medu in drugih čebeljih pridelkov...95

(8)

8

(9)

2 Uvod

Pregled po kmetijskih trgih predstavlja drugi del Poročila o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2005. Prvi del obravnava kmetijstvo kot celoto, pričujoči del pa tematiko zaokroža na ravni posameznega kmetijskega trga. V obeh delih so obravnavana podobna vsebinska področja, pomemben del obeh poročil pa so tudi podatkovne priloge. Pregled po kmetijskih trgih je torej nekakšna separatna oblika celotnega poročila o stanju kmetijstva v Sloveniji. V primerjavi s splošnim delom so tu na enem mestu zbrane obširnejše in podrobnejše informacije za posamezen trg. Nekatera področja se v prvem in tem drugem delu prekrivajo, kljub temu pa je za celovit vpogled v stanje kmetijstva Slovenije potrebno obravnavati oba dela skupaj.

Poročilo ločeno obravnava 15 pomembnejših kmetijskih trgov. V okviru vsakega trga so prikazani proizvodnja, zunanja trgovina, poraba (bilance proizvodnje in porabe za trge, kjer so te izdelane), cene ter neposredni ukrepi kmetijske politike (večinoma v okviru veljavnih tržnih ureditev). V tekstovnem delu je dan poudarek na primerjavi leta 2005 s predhodnim letom. Spremembe v daljšem časovnem obdobju so večinoma prikazane grafično.

Podatkovna priloga praviloma vsebuje podatke za obdobje od leta 1993 do 2005, poleg podatkov za obravnavane trge (15) pa vsebuje podatke še za nekatere druge proizvode (5), ki v tekstovnem delu niso posebej obravnavani.

Poročilo je pripravljeno na osnovi podatkov Statističnega urada RS, podatkov Ministrstva za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov. Bilance proizvodnje in porabe

kmetijskih proizvodov ter nekateri preračuni so pripravljeni na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

(10)

2 Rastlinski pridelki

2.1 Žito

Žito v Slovenji zavzema več kot polovico vseh njiv v rabi (v povprečju 2000-2005 57%) in k bruto vrednosti kmetijske proizvodnje prispeva med 7 in 8%. Skupna pospravljena površina je v zadnjih letih okoli 100 tisoč hektarov. Največ površin je namenjeno pridelavi koruze za zrnje (v povprečju 2000-2005 45%) in pšenice (35%), med preostalim žitom pa prevladuje pridelava ječmena (13%).

Slika 1: Pospravljene površine in hektarski pridelki žita; 1994-2005

V letu 2005 se je skupna pospravljena površina žit v primerjavi s predhodnim letom nekoliko zmanjšala. Tako je bila v letu 2005 pospravljena površina pšenice in pire najnižja v zadnjih desetih letih, enako pa velja tudi za koruzo. Zmanjšala se je tudi površina tritikale, kjer je bilo v preteklih letih opaziti trend povečevanja. Povečanje površine pa je opazno pri rži in drugih žitih. Pri drugih žitih, ki v strukturi žit zavzemajo manj kot 2%, so se močno povečale površine prosa, ovsa ter ajde. Spremembe v setveni strukturi žita tudi v letu 2005 sledijo trendom, ki so opazni že od leta 2000 dalje, ko se zmanjšujejo površine najbolj razširjenih žit (pšenice in koruze), povečujejo pa se površine ostalih žit.

Preglednica 1: Pridelava žita; 2004 in 2005

Površina (ha) Indeks Pridelek (t/ha) Indeks Skupni pridelek (t) Indeks

2004 2005 2005/04 2004 2005 2005/04 2004 2005 2005/04

Žito skupaj 99.775 95.547 95,8 5,8 6,0 103,2 583.173 576.287 98,8

Pšenica 32.385 30.059 92,8 4,5 4,7 103,7 146.829 141.293 96,2

Koruza za zrnje 45.996 42.369 92,1 7,8 8,3 106,6 357.621 351.168 98,2

Ječmen 15.324 15.451 100,8 3,9 4,0 101,7 59.729 61.239 102,5

Rž 1.109 1.320 119,0 3,1 3,1 98,6 3.486 4.092 117,4

Oves 1.854 2.731 147,3 2,9 2,8 97,8 5.296 7.629 144,1

Tritikala 2.124 1.986 93,5 4,2 3,9 94,4 8.893 7.846 88,2

Drugo žito 983 1.631 165,9 1,3 1,9 138,1 1.319 3.020 228,9

Vir: SURS

Tako kot letina 2004 je bila tudi letina 2005 za pridelavo žita med najugodnejšimi v zadnjem desetletju. Hektarski pridelki so se v primerjavi z letom 2004 pri nekaterih žitih še povečali, ali pa ostali na ravni leta prej. Hektarski pridelek pšenice se je v primerjavi z letom 2004 povečal in je bil med najvišjimi v zadnjih letih. V letu 2005 je bil dosežen tudi najvišji hektarski pridelek koruze, ječmena in ajde v zadnjih letih. Skupni pridelek žita (576 tisoč ton) je bil zaradi opaznega zmanjšanja pospravljenih površin glede na leto 2004 manjši za dober odstotek, vendar je še vedno eden izmed največjih v zadnjih desetih letih. Najbolj so se povečali skupni pridelki rži, ovsa, prosa in ajde (večje površine), najmanj pa skupni pridelek

10

(11)

tritikale ter pšenice, ki je predvsem zaradi manjših površin ostal pod povprečjem zadnjega petletnega obdobja. Po podatkih tržnega poročila ARSKTRP je bilo v času žetve skupaj prevzeto (odkupljeno) 47 tisoč ton pšenice letine 2005

¹

, kar predstavlja tretjino celotnega pridelka. Odkup koruze za zrnje in ječmena je ostal tudi v letu 2005 v primerjavi s skupnim pridelkom nizek.

Večina žita se v Sloveniji porabi za krmo (v povprečju 2000-2005 64%). V letu 2005 je domača poraba žita znašala 897 tisoč ton, kar je desetino manj kot v letu 2004 in najmanj v zadnjih petih letih. Zmanjšanje skupne porabe je rezultat manjše porabe žita za krmo (536 tisoč ton, -16%), kjer večino predstavlja koruza (okoli 65%). Poraba koruze za krmo (356 tisoč ton) je bila za 18% manjša kot v letu prej, kar lahko deloma pripišemo tudi dobri letini 2005 pri voluminozni krmi. Podobne ugotovitve veljajo tudi za pšenico in ječmen. Poraba pšenice za prehrano se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za 6%.

Domača poraba žita močno presega domačo pridelavo. Slovenija je v povprečju zadnjih petih let v obliki zrnja, moke in predelanih proizvodov letno uvozila 509 tisoč ton žita, od tega okoli 80% v obliki zrnja. Izvoz žita je majhen in je v enakem obdobju v povprečju dosegel 11 tisoč ton. V letu 2005 je bilo uvoženega 444 tisoč ton žita, od tega 161 tisoč ton pšenice, 170 tisoč ton koruze in 73 tisoč ton ječmena. Uvoz žita se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 20%, pri čemer je bil uvoz koruze kar za 35% manjši in je bil med najnižjimi v zadnjih desetih letih, manjši pa je bil tudi uvoz pšenice (-7%) ter ječmena (-13%).

Izvoz žita je v letu 2005 dosegel 32 tisoč ton in se je v primerjavi s predhodnim letom močno povečal. Večino izvoza pa je za razliko od prejšnjih let tokrat predstavljal izvoz koruze.

Slika 2: Pridelava in poraba žita (ekvivalent zrnja); 1994-2005

Stopnja samooskrbe z žitom je v povprečju zadnjih petih let znašala 53%. Tako kot v letu 2004 je bila zaradi dobre letine in manjše porabe krmnega žita tudi v letu 2005 stopnja samooskrbe visoka in je dosegla najvišjo raven doslej (64%). Stopnja samooskrbe se je v primerjavi z letom prej močno povečala pri vseh vrstah žita, pri čemer je bilo povečanje pri

1 Zajema le odkupovalce pšenice, ki so v preteklem letu prevzeli oziroma odkupili več kot 1.000 ton pšenice v času žetve.

(12)

pšenici manjše kot pri drugem žitu. Poraba pšenice za prehrano na prebivalca je v letu 2005 znašala 78 kg (v ekvivalentu moke), kar je nekaj več kot v letu 2004.

Količinsko nadpovprečna letina 2004 v Evropi, ki je dosegla rekordno raven zadnjega desetletnega obdobja, je napolnila skladišča in ob sicer povprečni letini žit v letu 2005 še vedno močno vplivala na raven odkupnih cen žit v letu 2005. Odkupne cene žita so se tako v povprečju leta 2005 večinoma znižale, le odkupna cena ječmena in tritikale se je v primerjavi z letom 2004 povečala. Odkupni ceni pšenice in koruze v času spravila sta se v primerjavi z letom prej znižali za okoli 7%, medtem ko je odkupna cena ječmena le rahlo porasla.

Odkupne cene letine 2005 so bile praktično pri vseh vrstah žita (izjema sta ječmen in tritikala) pod povprečjem zadnjih petih let, pri pšenici in koruzi pa so padle celo na rekordno nizko raven.

Slika 3: Odkupne cene pšenice in koruze; 1994-2005

Pri pogajanjih slovenskih pridelovalcev in žitno predelovalne industrije je bila tudi v letu 2005 v ospredju cena madžarske pšenice. Ta pa ruši ravnovesje tako slovenskim pridelovalcem kot tudi tistim v sosednjih državah. Pri odkupu pšenice so v letu 2005 veljali enaki kakovostni parametri po razredih. Odkupna cena pšenice razreda A (27 SIT/kg) je bila za 12,9% nižja kot leto prej, odkupna cena pšenice razreda B (25 SIT/kg) pa za 7,4% nižja glede na leto 2004. Odkupna cena pšenice razreda C je bila 23 SIT/kg, kar je 4 % manj kot v predhodnem letu. Sicer količinsko povprečna letina pšenice je bila v letu 2005 po kakovosti precej pod povprečjem (nizko doseženo število padanja), zaradi česar je tudi odkupna cena, ki se v primeru slabše kakovosti znižuje, precej nizka. V času žetve se je odkupna cena pšenice gibala med 24,15 in 25,75 SIT/kg, kar kaže na to, da je bila večina pšenice letine 2005 odkupljene po ceni za kakovostna razreda B in C.

Preglednica 2: Parametri kakovosti pšenice; 2001-2005

Dejanska kakovost Razredi (2005)

2001 2002 2003 2004 2005 A B C

Vlaga (%) 13,2 12,5 12,8 13,7 13,4 14,0 14,0 14,0

Surove beljakovine (%) 12,2 13,5 14,4 13,5 13,1 14,0 12,0 10,3

Hektoliterska masa (kg/100 l) 79,9 78,3 78,1 78,1 77,2 78,0 76,0 74,0

Število padanja (FN) 317 360 344 318 248 280 260 220

Primesi (%) 4,3 4,0 4,0 4,1 4,2 2,0 2,0 2,0

Vir: MKGP/ARSKTRP

Kljub padcu so bile odkupne cene pšenice letine 2005 nad intervencijsko ceno, ki jo določa skupna tržna ureditev za žito in je ostala enaka kot v letu 2004 (101,3 EUR/t oziroma 24,28 SIT/kg). Intervencijskega odkupa žita tudi v letu 2005 ni bilo, sta pa prispeli dve ponudbi (za koruzo), ki sta bili kasneje umaknjeni.

12

(13)

Del izpada dohodka zaradi nižjih odkupnih cen so tudi v letu 2005 nadomestila neposredna plačila na površino, ki so že od leta 2000 sestavni del tržne ureditve za žito. V letu 2005 so se neposredna plačila za žito povečala za 6% in tako dosegla 90% višine teh plačil v EU-15 (v letu 2004 85%).

Preglednica 3: Neposredna plačila za žito; 2001-2005

SIT/ha EUR/ha

2001 2002 2003 2004 2005 2001 2002 2003 2004 2005

Polna višina*

Pšenica, pira, rž in ajda 54.000 61.000 57.500 67.275 71.342 249 270 246 282 298 332

Koruza ter ostalo žito 30.000 42.000 138 186

Praha - - - 67.275 71.342 - - - 282 298 332

* upoštevan referenčni pridelek za Slovenijo 5,27 t/ha ter plačilo 63,00 EUR/t Vir: MKGP

Z vstopom v EU in prevzemom skupne tržne ureditve za žito so tudi v Sloveniji začela veljati določila glede obvezne prahe, ki je pogoj za uveljavljanje pravice do neposrednih plačil.

Obveznost prahe v višini 5% površin iz zahtevka za neposredna plačila (za žito, oljnice in suhe stročnice) je veljala za vse pridelovalce, ki so vložili zahtevke za površine, večje ali enake od 17,45 ha.

Razmere za pridelavo žit v Sloveniji se zaradi pritiska mednarodnih trgov, ki določajo ceno

tudi našim žitom v zadnjih letih poslabšujejo. Medtem ko se stroški pridelave povečujejo, pa

to ne velja za odkupne cene. Zaradi pritiska tujih trgov ter kakovostno slabe letine se

odkupna cena pšenice od leta 2003 dalje znižuje, kar vpliva na poslabševanje tako cenovno-

stroškovnih razmerij kot tudi zmanjševanje dodane vrednosti oziroma dohodkov na enoto. Po

razmeroma počasni rasti cen inputov pri pridelavi koruze so se le ti v letu 2005 dokaj

povečali. Odkupna cena koruze, ki med leti precej niha, je bila v letu 2005 nizka, zato se je

tudi cenovno-stroškovno razmerje precej poslabšalo glede na leto poprej. Ker so bili stroški

inputov večji kot pa vrednost prodaje, je bila dosežena bruto dodana vrednost v letu 2005

negativna.

(14)

Površina in pridelek žita

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

POVRŠINA (ha)

Osnovna površina 110.690 103.338 100.765 99.276 95.480 95.119 91.122 101.865 103.871 98.277 98.286 99.345 94.637

Pospravljena površina 111.172 103.949 101.411 99.816 96.007 95.625 91.736 102.510 104.516 99.414 99.305 99.775 95.547

Pšenica in pira 37.173 35.876 36.779 35.159 33.431 35.025 31.615 38.256 39.335 35.729 35.585 32.385 30.059

Rž 2.635 2.101 1.925 1.938 1.345 1.227 911 674 745 620 630 1.109 1.320

Ječmen 9.093 12.652 12.719 12.543 10.828 10.871 10.935 11.570 12.664 12.392 13.789 15.324 15.451

Oves 2.388 2.590 1.866 1.888 1.817 1.793 2.405 2.251 1.917 2.014 1.964 1.854 2.731

Koruza za zrnje 59.253 49.359 46.750 47.123 47.491 45.592 44.401 48.009 47.571 45.525 44.137 45.996 42.369

Tritikala : : 368 343 437 478 634 835 1.227 1.661 1.820 2.124 1.986

Proso 119 423 255 199 160 163 183 226 157 276 611 339 627

- glavni posevek 48 212 96 88 38 41 80 105 36 67 115 277 306

- strniščni posevek 71 211 159 111 122 122 103 121 121 209 495 62 321

Ajda 455 720 652 542 445 424 601 632 742 1.169 689 578 811

- glavni posevek 44 320 165 113 40 40 90 108 218 241 166 210 222

Drugo žito 56 228 97 81 53 52 51 57 158 28 80 66 193

HEKTARSKI PRIDELEK (t/ha)

Žito skupaj 3,77 5,06 5,02 4,88 5,66 5,83 5,22 4,82 4,75 6,14 4,02 5,84 6,03

Pšenica in pira 3,84 4,33 4,23 3,90 4,16 4,83 3,71 4,25 4,60 4,89 3,45 4,53 4,70

Rž 2,21 2,92 3,02 2,86 2,61 3,14 2,80 2,61 3,04 3,29 2,17 3,14 3,10

Ječmen 2,90 3,50 3,46 3,24 3,59 3,99 3,79 3,26 3,51 3,88 2,88 3,90 3,96

Oves 2,16 2,48 2,39 2,41 2,50 2,61 2,35 2,37 2,58 2,92 1,86 2,86 2,79

Koruza za zrnje 4,02 6,32 6,34 6,30 7,48 7,31 6,94 5,88 5,41 8,16 5,08 7,78 8,29

Tritikala : : 3,71 3,42 3,50 3,43 4,01 3,46 3,49 3,95 3,02 4,19 3,95

Proso 1,39 2,16 1,98 1,84 1,61 1,84 1,62 1,19 0,96 1,84 0,96 1,71 1,43

- glavni posevek 1,65 2,12 2,00 1,86 1,30 2,22 1,80 1,57 1,53 1,79 1,43 1,83 1,49

- strniščni posevek 1,21 2,20 1,97 1,82 1,70 1,70 1,48 0,85 0,79 1,86 0,85 1,19 1,38

Ajda 0,67 1,52 1,31 1,23 1,12 1,11 1,14 1,08 1,08 1,08 0,81 0,91 1,79

- glavni posevek 1,20 1,12 1,50 1,53 1,30 1,40 1,05 1,07 1,08 1,21 0,69 1,00 1,09

- strniščni posevek 0,61 1,83 1,25 1,15 1,10 1,08 1,16 1,08 1,08 1,05 0,85 0,86 2,06

Drugo žito 2,04 0,26 2,05 3,35 2,56 2,88 2,57 2,49 2,50 3,39 2,62 3,20 3,47

PRIDELEK (t)

Žito skupaj 419.047 526.169 509.099 487.190 543.525 557.058 478.558 493.795 495.964 610.726 398.748 583.173 576.287

Pšenica in pira 142.856 155.343 155.575 137.120 138.930 169.097 117.251 162.559 181.083 174.868 122.920 146.829 141.293

Rž 5.814 6.141 5.819 5.540 3.510 3.857 2.550 1.758 2.266 2.038 1.368 3.486 4.092

Ječmen 26.378 44.250 44.018 40.626 38.834 43.407 41.454 37.756 44.490 48.135 39.733 59.729 61.239

Oves 5.161 6.420 4.458 4.555 4.546 4.683 5.646 5.346 4.950 5.885 3.647 5.296 7.629

Koruza za zrnje 238.256 311.949 296.302 296.875 355.285 333.456 308.000 282.393 257.546 371.365 224.223 357.621 351.168

Tritikala : : 1.367 1.172 1.530 1.638 2.543 2.890 4.282 6.567 5.501 8.893 7.846

Proso 165 915 505 366 257 299 296 268 151 509 586 580 898

- glavni posevek 79 450 192 164 49 91 144 165 55 120 165 506 456

Ajda 303 1.091 856 665 498 471 686 683 802 1.264 560 528 1.453

- glavni posevek 53 358 247 173 52 56 95 116 235 291 114 211 242

- strniščni posevek 250 733 609 492 446 415 592 567 567 973 446 317 1.211

Drugo žito 114 60 199 271 135 150 131 142 395 95 210 211 669

Vir: SURS

Pridelava žita za seme

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

14

(15)

POTRJENA POVRŠINA (ha)

Žito skupaj 35 - 2.179 2.060 2.400 2.699 1.901 2.150 2.180 2.033 2.083 2.007 1.690

Pšenica - - 1.616 1.709 1.908 2.192 1.462 1.679 1.597 1.404 1.275 1.065 1.038

Rž - - 50 36 26 16 12 14 24 15 0 11 19

Ječmen - - 336 164 313 307 251 237 278 320 451 472 385

Oves - - 35 33 23 44 32 37 37 27 30 55 23

Koruza - - 110 84 87 107 99 108 186 195 223 299 143

Tritikala - - - 9 23 18 26 38 48 59 85 90 71

Proso - - 4 - - - 11 4 - 5 3 0 0

Ajda 35 - 28 25 20 15 8 33 10 8 17 15 10

POTRJEN PRIDELEK (t)

Žito skupaj 22 - 11.846 9.630 11.621 13.570 9.202 10.170 10.680 10.152 8.371 8.584 7.841

Pšenica - - 9.599 8.454 9.491 11.426 7.583 8.610 8.536 7.640 5.653 5.176 5.255

Rž - - 172 114 76 57 28 32 94 49 0 34 68

Ječmen - - 1.639 709 1.643 1.589 1.148 1.039 1.357 1.581 2.029 2.004 1.836

Oves - - 141 129 97 148 111 133 152 108 95 212 93

Koruza - - 275 181 198 275 225 176 315 503 286 770 272

Tritikala - - - 26 100 61 76 151 217 250 289 379 310

Proso - - 7 - - - 25 4 - 10 4 0 0

Ajda 22 - 13 17 16 14 6 25 9 11 15 9 7

Vir: Semenarske informacije, KIS

Odkup žita (t)

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Pšenica 84.047 98.624 99.095 86.537 90.485 133.912 63.429 106.199 108.529 116.244 89.640 77.084 68.422

- pšenica, brez semenske 80.674 92.785 91.268 79.289 84.383 130.946 59.877 101.510 104.024 111.935 86.648 74.267 65.852

- pšenica za seme 3.373 5.839 7.827 7.248 6.102 2.966 3.552 4.689 4.505 4.309 2.992 2.817 2.570

Rž 902 1.206 967 736 1.913 2.456 579 315 450 340 640 631 307

Ječmen 3.657 2.093 2.004 1.169 1.765 753 513 654 266 1.114 672 3.938 2.476

- krmni ječmen 2.365 293 410 284 461 83 511 654 266 1.114 672 3.747 2.476

- pivovarniški ječmen 1.292 1.800 1.594 885 1.304 670 2 : : : : 191 0

Oves 547 763 39 49 64 619 42 249 127 73 97 218 93

Koruza v zrnu, brez semenske 28.579 39.077 25.348 27.603 63.742 52.387 23.618 20.711 11.355 28.367 22.110 39.485 31.598

Drugo žito, brez semenskega 102 154 113 35 23 6 179 147 108 347 397 763 132

- tritikala : : : : : : : : 94 268 144 488 85

- proso : : : : : : : : 13 59 223 230 0

- ajda : : : : : : : : 1 20 30 45 47

Vir: SURS

(16)

Bilanca proizvodnje in porabe žita (ekvivalent zrnja; 000 t)

Koledarsko leto 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Pridelano 419,0 526,2 509,1 487,2 543,5 557,1 478,6 493,8 496,0 610,7 398,7 583,2 576,3

Začetne zaloge 333,8 253,2 444,4 520,3 505,3 607,7 714,3 679,2 616,4 537,8 587,8 394,4 530,5

Uvoz 762,4 694,5 554,2 493,2 520,5 462,5 449,5 496,2 554,1 457,0 465,8 557,7 444,1

- zrnje 639,7 594,3 452,3 392,6 430,7 369,8 343,7 381,8 436,1 341,7 355,0 458,8 332,0

- I stopnja predelave 110,6 85,2 87,8 92,0 80,2 83,4 92,3 95,0 105,9 99,9 94,6 82,1 90,3

- II stopnja predelave 12,1 15,1 14,2 8,6 9,5 9,2 13,5 19,3 12,1 15,4 16,2 16,8 21,4

Izvoz 12,2 22,3 10,1 33,5 25,7 19,1 22,5 16,6 10,1 10,7 8,8 12,8 31,5

Končne zaloge 253,2 444,4 520,3 505,3 607,7 714,3 679,2 616,4 537,8 587,8 394,4 530,5 622,1

Domača poraba 1.249,9 1.007,2 977,3 961,9 935,9 893,8 940,6 1.036,2 1.118,6 1.007,0 1.049,2 992,0 897,4

- krma 887,5 640,2 613,2 599,3 575,7 543,1 588,1 669,7 739,5 641,8 702,1 641,1 536,3

- seme 17,0 17,5 17,5 17,0 15,9 16,3 15,4 17,5 18,2 17,1 17,6 17,0 16,7

- industrijski nameni 63,9 64,1 67,6 63,1 58,2 51,6 53,0 62,6 62,4 62,7 60,5 52,5 50,2

- izgube 36,8 40,1 35,3 32,7 35,9 34,1 31,3 32,5 34,0 36,5 27,4 38,8 34,4

- poraba za prehrano 244,7 245,4 243,7 249,8 250,3 248,8 252,9 253,9 264,5 248,9 241,6 242,6 259,8

Poraba za prehrano* 181,9 182,7 181,5 186,4 186,4 185,1 188,0 188,9 196,3 184,5 179,4 180,0 193,1

Poraba na prebivalca (kg) 91,4 91,8 91,3 93,6 93,8 93,4 94,7 94,9 98,5 92,4 89,9 90,1 96,5

Stopnja samooskrbe (%) 33,5 52,2 52,1 50,7 58,1 62,3 50,9 47,7 44,3 60,6 38,0 58,8 64,2

* v ekvivalentu moke Vir : KIS

Bilanca proizvodnje in porabe pšenice (ekvivalent zrnja; 000 t)

Koledarsko leto 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Pridelano 142,9 155,3 155,6 137,1 138,9 169,1 117,3 162,6 181,1 174,9 122,9 146,8 141,3

Začetne zaloge 79,8 69,2 163,1 214,4 160,7 185,6 209,3 153,4 160,7 158,8 150,1 110,3 130,8

Uvoz 353,3 263,0 171,4 87,5 187,4 145,3 86,3 115,9 144,7 97,1 104,1 172,6 160,9

- zrnje 304,2 240,0 152,1 64,7 167,9 120,4 52,2 88,4 110,2 66,0 72,2 143,4 118,7

Izvoz 9,9 19,7 7,2 30,8 23,3 14,8 19,9 12,1 5,5 6,8 5,8 8,3 6,1

Končne zaloge 69,2 163,1 214,4 160,7 185,6 209,3 153,4 160,7 158,8 150,1 110,3 130,8 151,1

Domača poraba 496,9 304,7 268,5 247,5 278,1 275,9 239,5 259,1 322,2 273,8 261,1 290,6 275,8

- krma 271,2 85,3 52,1 31,0 55,6 56,0 23,6 42,2 79,9 49,1 47,1 72,3 46,8

- seme 11,2 10,8 11,0 10,5 10,0 10,5 9,5 11,5 11,8 10,7 10,7 9,7 9,0

- izgube 14,0 12,4 9,8 6,5 9,7 8,9 5,6 8,1 9,4 7,8 6,1 9,3 8,5

* v ekvivalentu moke Vir : KIS

16

(17)

Bilanca proizvodnje in porabe koruze (ekvivalent zrnja; 000 t)

Koledarsko leto 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Pridelano 238,3 311,9 296,3 296,9 355,3 333,5 308,0 282,4 257,5 371,4 224,2 357,6 351,2

Začetne zaloge 175,8 162,1 234,8 248,5 266,4 337,6 376,8 389,8 323,3 261,8 314,0 186,8 290,9

Uvoz 244,0 247,2 232,9 265,8 240,4 149,5 232,1 256,3 273,0 217,6 235,2 263,4 169,8

- zrnje 205,5 203,5 188,4 212,7 198,3 107,7 189,1 205,2 229,5 174,2 193,8 225,4 134,0

Izvoz 1,7 1,3 2,4 2,0 1,7 2,5 1,9 3,9 3,3 2,4 2,5 4,0 23,3

Končne zaloge 162,1 234,8 248,5 266,4 337,6 376,8 389,8 323,3 261,8 314,0 186,8 290,9 357,4

Domača poraba 494,3 485,1 513,1 542,7 522,7 441,2 525,2 601,2 588,8 534,3 584,2 512,9 431,2

- krma 419,2 401,9 431,4 453,4 437,0 360,4 440,9 511,8 507,1 449,4 507,2 432,2 355,5

- seme 2,6 2,4 2,3 2,3 2,3 2,2 2,2 2,2 2,2 2,1 2,2 2,2 2,2

- izgube 17,5 20,9 19,9 20,6 22,4 18,8 20,6 19,8 19,5 23,2 16,6 23,8 20,3

** v ekvivalentu moke Vir : KIS

Bilanca proizvodnje in porabe ječmena (ekvivalent zrnja; 000 t)

Koledarsko leto 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Pridelano 26,4 44,3 44,0 40,6 38,8 43,4 41,5 37,8 44,5 48,1 39,7 59,7 61,2

Začetne zaloge 66,3 14,0 35,1 45,2 65,3 72,7 102,5 111,9 109,0 95,7 98,9 75,2 83,5

Uvoz 144,3 157,6 128,4 101,7 74,6 114,5 89,5 82,1 89,3 96,2 100,7 84.1 73,2

- zrnje 109,3 124,1 90,2 77,3 46,9 89,1 61,5 47,1 50,9 57,8 64,5 54,5 45,0

Izvoz 0,3 1,1 0,4 0,3 0,3 1,2 0,3 0,2 0,1 1,3 0,3 0,3 2,0

Končne zaloge 14,0 35,1 45,2 65,3 72,7 102,5 111,9 109,0 95,7 98,9 75,2 83,5 90,1

Domača poraba 222,7 179,6 162,0 121,8 105,8 126,9 121,2 122,5 147,0 139,9 163,9 135,1 125,9

- krma 172,2 127,4 108,2 80,3 64,7 90,4 84,5 80,0 100,7 93,5 119,8 96,6 89,2

- seme 2,3 3,2 3,2 3,1 2,7 2,7 2,7 2,9 3,2 3,1 3,4 3,8 3,9

- izgube 4,3 5,4 4,4 3,9 2,9 4,4 3,5 2,9 3,3 3,6 3,5 4,0 3,7

Poraba za prehrano** 1,3 2,5 1,7 1,6 1,2 1,3 1,5 1,2 1,1 1,0 0,8 0,9 0,9

(18)

Odkupne cene žita

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Povprečne letne odkupne cene SIT/kg

Pšenica, brez semenske 23,20 24,96 26,62 32,53 33,01 32,23 23,99 31,13 28,51 30,84 32,80 28,41 25,39

Pšenica za seme 37,75 41,47 41,43 54,63 60,60 62,91 53,06 53,10 45,37 45,30 52,64 51,47 41,41

Rž 21,93 25,64 22,16 26,91 30,53 23,46 16,28 24,27 27,40 30,47 30,67 29,32 22,17

Ječmen, krmni 19,57 28,20 18,81 28,27 31,17 22,11 23,76 27,25 36,10 34,52 28,04 23,45 24,02

Ječmen, pivovarniški 21,82 21,84 19,02 31,28 29,88 29,82 22,66 - - - - 23,00 -

Oves 16,59 21,01 17,91 27,42 34,21 17,68 27,26 28,54 33,59 35,42 37,77 29,42 29,06

Koruza v zrnu, brez semenske 17,09 18,55 17,83 26,26 19,01 18,32 20,42 25,17 24,38 22,85 28,12 27,92 21,99

Tritikala : : : : : : : : 25,95 26,57 29,86 25,89 28,36

Proso : : : : : : : : 51,60 41,82 30,41 27,60 -

Ajda : : : : : : : : 41,67 76,45 91,47 93,65 83,70

EUR/ t

Pšenica, brez semenske 175,3 163,8 173,8 191,9 183,0 173,0 123,9 151,8 131,3 136,3 140,3 119,0 105,9

Pšenica za seme 285,4 272,2 270,6 322,3 335,9 337,8 274,1 259,0 208,9 200,3 225,3 215,5 172,8

Rž 165,8 168,3 144,7 158,7 169,2 126,0 84,1 118,4 126,2 134,7 131,2 122,8 92,5

Ječmen, krmni 147,9 185,1 122,8 166,8 172,8 118,7 122,7 132,9 166,2 152,6 120,0 98,2 100,2

Ječmen, pivovarniški 165,0 143,3 124,2 184,5 165,7 160,1 117,0 - - - - 96,3 -

Oves 125,4 137,9 117,0 161,7 189,6 94,9 140,8 139,2 154,7 156,6 161,6 123,2 121,3

Koruza v zrnu, brez semenske 129,2 121,8 116,5 154,9 105,4 98,4 105,5 122,8 112,3 101,0 120,3 116,9 91,8

Tritikala : : : : : : : : 119,5 117,5 127,8 108,4 118,4

Proso : : : : : : : : 237,6 184,8 130,1 115,5 -

Ajda : : : : : : : : 191,8 338,0 391,4 392,1 349,3

Sezonske odkupne cene SIT/kg

Pšenica* 23,20 24,96 26,63 32,53 33,07 32,30 24,11 31,25 28,13 30,22 32,32 27,52 24,41

Koruza v zrnju** 17,09 18,54 17,85 26,26 16,78 17,38 19,39 25,94 21,21 22,28 28,62 23,41 21,14

EUR/t

Pšenica* 175,4 163,8 173,9 191,9 183,3 173,4 124,5 152,4 129,5 133,6 138,3 103,5 101,86

Koruza v zrnju** 129,2 121,7 116,6 154,9 93,0 93,3 100,1 126,5 97,7 98,5 122,5 124,3 88,2

* Tehtano povprečje odkupnih cen v juliju in avgustu.

** Tehtano povprečje odkupnih cen v oktobru, novembru in decembru.

Vir: SURS

18

(19)

Institucionalne cene in neposredne proračunske podpore pri pridelavi žita (SIT)

EM 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Predpisana odkupna cena*

Pšenica kg 23,00 25,90 26,50 29,21 31,80 29,80 23,00 - - - -

Rž kg - - - 27,26 29,69 23,00 15,00 - - - -

Intervencijska cena

Pšenica kg - - - 22,00 21,50 22,00 23,00 24,20 24,28

Rž kg - - - 15,00 17,00 17,50 18,50 24,20 24,28

Ječmen, koruza kg - - - 17,00 17,50 18,50 24,20 24,28

Dodatek k odkupni ceni

Pšenica kg - - - 3,00 - 2,70 3,00 - - - -

Rž kg - - - 7,00 3,00 - - - -

Koruza kg - - - - 3,00 3,00 - - - -

Neposredna plačila - - - -

Pšenica, rž, pira, ajda** ha - - - 54.000 54.000 54.000 61.000 57.500 67.275 71.342

Koruza, tritikala, oves, ječmen, proso ha - - - 27.000 30.000 42.000 57.500 67.275 71.342

Podpora za semensko pridelavo Pšenica, rž

- pridelava iz E ha - - - 20.000 21.000 - - - -

- pridelava iz Or ha - - - 10.000 10.500 - - - -

Pira kg - - - 29,31 20,66

Krmno strno žito

- pridelava iz SE ha - - - 30.000 - - - -

- pridelava iz E ha - - - 20.000 21.000 - - - -

- pridelava iz Or ha - - - 10.000 10.500 - - - -

Koruza ha - - - 27.000 45.000 60.000 60.000 - - - -

Ajda ha - - - 40.000 40.000 - - - -

Regres za seme

Seme pšenice in rži kg 10,0 12,0 12,00 12,50 12,50 12,50 - - - -

* za standardno kakovost

** v letu 1999 le za tržno pridelavo pšenice in rži Vir: MKGP

(20)

Institucionalne cene in neposredne proračunske podpore pri pridelavi žita (EUR)

EM 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Predpisana odkupna cena*

Pšenica t 173,9 170,0 173,1 172,3 176,3 160,0 118,8 - - - -

Rž t - - - 160,8 164,6 123,5 77,5 - - - -

Intervencijska cena

Pšenica t - - - 107,3 99,0 97,2 98,4 101,3 101,3

Rž t - - - 73,2 78,3 77,4 79,2 101,3 101,3

Ječmen, koruza t - - - 78,3 77,4 79,2 101,3 101,3

Dodatek k odkupni ceni

Pšenica t - - - 17,7 - 14,5 15,5 - - - -

Rž t - - - 37,6 15,5 - - - -

Koruza t - - - - 16,6 16,1 - - - -

Neposredna plačila - - - -

Pšenica, rž, pira, ajda** ha - - - 278,9 263,4 248,6 269,6 246,0 281,6 297,7

Koruza, tritikala, oves, ječmen, proso ha - - - 131,7 138,1 185,7 246,0 281,6 297,7

Podpora za semensko pridelavo Pšenica, rž

- pridelava iz E ha - - - 118,0 116,4 - - - -

- pridelava iz Or ha - - - 59,0 58,2 - - - -

Pira t - - - -

Krmno strno žito 122,7 86,2

- pridelava iz SE ha - - - 177,0 - - - -

- pridelava iz E ha - - - 118,0 116,4 - - - -

- pridelava iz Or ha - - - 59,0 58,2 - - - -

Koruza ha - - - 159,3 249,4 322,1 309,9 - - - -

Ajda ha - - - 214,7 206,6 - - - -

Regres za seme

Seme pšenice in rži t 75,6 78,8 78,4 73,7 69,3 67,1 - - - -

* za standardno kakovost

** v letu 1999 le za tržno pridelavo pšenice in rži Vir: MKGP

20

(21)

2.2 Oljnice

Delež oljnic na njivah se je po izrazitem zmanjšanju v sredini 1990-ih, ko je pridelava oljne ogrščice skoraj usahnila, v zadnjih treh letih povečal na okoli 4%. Kljub ponovnem širjenju oljne ogrščice, ki je v letu 2005 zavzemala 34% vseh površin oljnic, v setveni strukturi še vedno prevladujejo oljne buče (v letu 2005 62%). Pridelava drugih oljnic (sončnice, soja) ostaja vseskozi zanemarljivo nizka. Oljnice k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje prispevajo manj kot odstotek vrednosti.

V letu 2005 je bila površina namenjena oljnicam največja doslej. V primerjavi z letom 2004 se je povečala za slabih 15%. Povečanje gre predvsem na račun povečanja površin buč in oljne ogrščice. Precej se je povečala tudi površina soje, vendar je njen delež v skupni površini oljnic še vedno samo 3%. Površina sončnic se je v primerjavi z letom 2004 opazno zmanjšala.

Slika 4: Površina in pridelek oljnic; 1994-2005

Rezultat povečanja površin je bil tudi velik skupni pridelek oljnic v letu 2005. Skupni pridelki posameznih oljnic so se v primerjavi z letom prej povečali, izjema je le skupni pridelek oljne ogrščice, ki se je zmanjšal za dober odstotek. Povečanje hektarskih pridelkov je opazno predvsem pri sončnicah, kjer je doseženi hektarski pridelek najvišji doslej. Hektarski pridelek buč je bil tudi v letu 2005 razmeroma skromen. V letu 2005 sta se precej zmanjšala hektarska pridelka oljne ogrščice (-15%) in soje (-33%).

Preglednica 4: Pridelava oljnic; 2004 in 2005

Površina (ha) Indeks Pridelek (t/ha) Indeks Skupni pridelek (t) Indeks

2004 2005 2005/04 2004 2005 2005/04 2004 2005 2005/04

Oljnice skupaj 5.772 6.580 114,0 1,4 1,3 94,0 8.144 8.730 107,2

Oljna ogrščica 1.945 2.260 116,2 2,8 2,4 85,0 5.418 5.352 98,8

Sončnice 56 40 71,4 1,4 2,2 157,7 79 89 112,7

Soja 78 172 220,5 2,9 1,9 66,8 226 333 147,3

Oljne buče 3.693 4.108 111,2 0,6 0,7 109,8 2.422 2.957 122,1

Vir: SURS

Odkupne cene obeh pomembnejših oljnic so bile v letu 2005 nižje kot v predhodnem letu (-

10%) in najnižje po letu 2001.

(22)

Preglednica 5: Odkupne cene in neposredna plačila za oljnice; 2001-2005

2001 2002 2003 2004 2005 2001 2002 2003 2004 2005

Odkupne cene SIT/kg EUR/t

Oljna ogrščica 38,56 44,82 50,86 46,98 42,12 177,6 198,1 217,6 196,9 175,8

Oljne buče 351,56 465,08 485,84 391,94 357,66 1.618,7 2.055,8 2.078,8 1.640,9 1.492,5

Neposredna plačila SIT/ha EUR/ha

Oljna ogrščica 70.500 70.500 57.500 67.275 71.342 325 312 246 282 298

Sončnice, soja 30.000 42.000 57.500 67.275 71.342 138 186 246 282 298

Oljne buče 30.000 42.000 57.500 57.500 57.681 138 186 246 241 241

Pomoč za energetske rastline - - - 5.901 6.470 - - - 25 27

Vir: SURS, MKGP

Pridelovalci oljnic so tudi v letu 2005 v okviru ukrepov skupne kmetijske politike lahko uveljavljali pravico do neposrednih plačil na površino in sicer v enaki višini in pod enakimi pogoji (praha) kot za žito. Izjema je le neposredno plačilo za oljne buče, ki ga sicer skupna tržna ureditev za oljnice ne dovoljuje, se pa v Sloveniji v prehodnem obdobju petih let po vstopu v EU še lahko izplačuje kot državna pomoč. Višina tega plačila je tudi v letu 2005 ostala enaka kot v predhodnih dveh letih. Po vstopu v EU so pridelovalci za oljno ogrščico, ki je namenjena proizvodnji bio goriva, poleg neposrednega plačila za oljnice lahko pridobili tudi posebno plačilo za energetske rastline, razen v primeru, če so ogrščico za ta namen pridelovali na površinah v obvezni prahi.

22

(23)

Pridelava in odkup oljnic

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

POVRŠINA (ha)

Oljnice skupaj 3.116 4.383 2.248 2.858 2.316 2.416 2.401 2.321 2.577 5.757 6.559 5.772 6.580

Oljna ogrščica 1.654 2.278 296 149 54 77 173 122 398 2.433 2.705 1.945 2.260

Sončnice 125 134 123 109 9 24 24 24 20 25 107 56 40

Soja 42 10 14 4 4 4 28 28 37 67 40 78 172

Buče za olje 1.295 1.961 1.815 2.596 2.249 2.311 2.176 2.147 2.122 3.232 3.707 3.693 4.108

HEKTARSKI PRIDELEK (t/ha)

Oljnice skupaj 1,71 1,90 1,27 1,23 0,81 1,09 1,05 0,80 1,18 1,48 1,23 1,41 1,33

Oljna ogrščica 2,37 2,28 2,47 2,19 2,25 2,02 2,60 2,50 2,90 2,13 1,79 2,79 2,37

Sončnice 0,92 1,31 1,66 1,72 1,70 1,88 1,43 1,08 1,11 1,44 1,14 1,41 2,23

Soja 1,36 1,10 2,79 2,75 2,50 2,30 2,53 2,46 2,81 2,40 1,70 2,90 1,94

Buče za olje 0,95 1,50 1,03 1,15 0,77 1,05 0,90 0,67 0,83 0,98 0,82 0,66 0,72

PRIDELEK (t)

Oljnice skupaj 5.324 8.341 2.853 3.517 1.885 2.625 2.513 1.847 3.039 8.535 8.052 8.144 8.730

Oljna ogrščica 3.926 5.203 732 327 121 155 450 305 1.156 5.179 4.831 5.418 5.352

Sončnice 115 176 204 188 15 45 34 26 22 36 122 79 89

Soja 57 11 39 11 10 9 71 69 104 161 68 226 333

Buče za olje 1.226 2.951 1.878 2.991 1.738 2.416 1.957 1.447 1.757 3.159 3.031 2.422 2.957

ODKUP (t)

Oljnice skupaj 4.166 4.311 388 192 213 283 124 273 1.081 5.296 4.026 3.801 4.865

Oljna ogrščica 3.939 4.165 120 64 101 112 35 196 985 5.028 3.589 3.596 4.639

Buče za olje : : : : : : : : 96 241 432 203 225

Vir: SURS

(24)

2.3 Sladkorna pesa in sladkor

Površine sladkorne pese so se po letu 1999, ko je širjenje pridelave v Sloveniji doseglo svoj vrh (skoraj 11 tisoč ha), v zadnjih petih letih ustalile na ravni okoli 5 tisoč ha, delež sladkorne pese v setveni strukturi njiv pa je padel pod 3%. V strukturi skupne kmetijske proizvodnje sladkorna pesa predstavlja okoli 1% vrednosti.

Slika 5: Pospravljene površine in hektarski pridelki sladkorne pese; 1994-2005

Tudi leto 2005 je bilo za pridelavo sladkorne pese dobro, tako količinsko, kot kakovostno.

Zaradi povečanja površin (+9%) ter visokih hektarskih pridelkov (+12%) se je skupni pridelek sladkorne pese v primerjavi z letom poprej povečal za dobro petino (+22,1%). Po podatkih Tovarne sladkorja Ormož (TSO) je povprečna polarizacija znašala 15,2%, kar je več kot v letu 2004 (15%) ter nad povprečjem zadnjega petletnega obdobja (14,9%). Proizvodnja sladkorja iz domače pridelave se je zato tudi v letu 2005 povečala bolj kot skupni pridelek sladkorne pese.

Preglednica 6: Proizvodnja sladkorne pese in sladkorja iz domače pese; 2004 in 2005

Površina (ha) Indeks Pridelek (t/ha) Indeks Skupni pridelek (t) Indeks 2004 2005 2005/04 2004 2005 2005/04 2004 2005 2005/04

Sladkorna pesa 4.658 5.057 108,6 45,7 51,4 112,4 213.092 260.095 122,1

Beli sladkor 6,27 8,13 129,7 29.212 41.129 140,8

Vir: SURS, TSO

Poleg domače sladkorne pese je v letu 2005 TSO predelala tudi 149.472 ton uvožene pese.

Skupna proizvodnja belega sladkorja iz sladkorne pese je tako v letu 2005 znašala 60,4 tisoč ton, kar je 60% več kot v predhodnem letu.

V Sloveniji je proizvodnja sladkorja iz domače sladkorne pese manjša od domače porabe. V letu 2005 se je poraba sladkorja povečala za 9% in dosegla 80,4 tisoč ton.

24

(25)

Slika 6: Proizvodnja sladkorja iz domače sladkorne pese ter domača poraba sladkorja (ekvivalent belega sladkorja); 1994-2005

Slovenija je v povprečju zadnjih petih let letno uvozila okoli 63 tisoč ton sladkorja, od tega tretjino v predelanih proizvodih. V letu 2005 je bil skupni uvoz za 24% večji kot v letu prej, pri čemer se je najbolj povečal uvoz belega sladkorja (+206%). V obliki belega sladkorja je bilo uvoženo skoraj 34 tisoč ton sladkorja (v letu 2004 11 tisoč ton), kar je največ v zadnjih desetih letih, medtem ko je bil uvoz surovega sladkorja manjši kot v letu 2004 (-32%). Drugo leto zapored je bil precejšen delež sladkorja uvožen v obliki sladkorne pese (24%). V primerjavi z letom 2004 se je povečal tudi uvoz sladkorja v predelanih proizvodih, kar pomeni nadaljevanje trenda povečevanja, opaznega od leta 1996.

Preglednica 7: Struktura uvoza in izvoza sladkorja; 2001-2005

UVOZ IZVOZ

2001 2002 2003 2004 2005 2001 2002 2003 2004 2005

Skupaj sladkor (000 t)* 38,2 63,2 68,3 64,6 80,1 21,0 22,9 19,2 21,3 50,6

Struktura (%): 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

- v obliki sladkorne pese 0,0 0,0 0,0 13,3 24,1

- v naravni obliki 48,2 66,9 68,1 51,0 44,0 0,6 0,5 0,8 30,3 70,1

surovi sladkor 0,8 36,7 38,2 34,0 1,8 0,0 0,0 0,0 0,1 0,3

beli sladkor 47,4 30,2 29,9 17,0 42,2 0,6 0,5 0,8 30,2 69,8

- v predelanih proizvodih 51,8 33,1 31,9 35,7 31,9 99,4 99,5 99,2 69,7 29,9

* v ekvivalentu belega sladkorja Vir: SURS, TSO, preračuni KIS

Izvoz sladkorja, ki se je v zadnjih letih giblal okoli 20 tisoč ton, v glavnem v predelanih proizvodih, se je v letu 2005 povečal kar za 137% glede na leto poprej in je znašal več kot 50 tisoč ton. Povečanje je predvsem rezultat povečanega izvoza belega sladkorja (35,5 tisoč ton), malenkostno pa se je povečal tudi izvoz v predelanih proizvodih (15 tisoč ton).

Stopnja samooskrbe s sladkorjem se je v letu 2005 zaradi povečanja proizvodnje precej povečala in je dosegla 51% (v letu 2004 40%). V letu 2005 je bila dosežena tudi najvišja poraba na prebivalca (40 kg). V primerjavi s povprečno porabo sladkorja v zadnjih petih letih se je povečala za slabo desetino.

Povprečna letna odkupna cena sladkorne pese je bila v letu 2005 za dobrih 11% nižja kot v

letu prej. Razlog za znižanje cene je predvsem presežena kvota in z njo povezano

obračunavanje dela pese po ceni za C kvoto (pesa nad vsoto količin A in B). V

predpristopnih pogajanjih je namreč Slovenija dosegla kvoto za pridelavo sladkorja iz

sladkorne pese v višini 52.937 ton (90% kvote A in 10% kvote B). Z uredbo EU pa so bile v

letu 2005 vsem državam pridelovalkam sladkorja znižane kvote. V Sloveniji se je kvota

znižala za 7,14% in je znašala 49.191 tone. Zaradi velikih hektarskih pridelkov in znižane

kvote je bila nacionalna kvota za beli ali pesni sladkor presežena za 11.241 ton. Sladkorna

pesa letine 2005 je bila zato obračunana po ceni za mešeno kvoto (A in B) ter tudi po nizki

ceni za peso v okviru kvote C.

(26)

Preglednica 8: Cene sladkorne pese ter neposredna plačila za pridelavo; 2001-2005

2001 2002 2003 2004 2005 2001 2002 2003 2004 2005

Institucionalne cene (EUR/t) SIT/kg EUR/t

Minimalna cena sladkorne pese* 7,60 8,30 9,00 10,85 10,7 35,0 36,7 38,5 45,4 44,7

- A kvota - - - 11,16 11,2 - - - 46,7 46,7

- B kvota - - - 7,74 - - - - 32,4 -

Odkupne cene SIT/kg EUR/t

Povprečna odkupna cena pese 6,76 8,04 8,20 10,55 9,37 31,1 35,5 35,1 44,2 39,1 Povprečna polarizacija (%) 14,3 15,4 14,5 15,0 15,2

Neposredna plačila SIT/ha EUR/ha

Plačilo za sladkorno peso 42.000 56.000 56.000 - - 193,4 247,5 239,6 - -

* standardna kakovost (16% polarizacija); za leto 2004 in 2005 povprečna cena izračunana iz količin in cen kvote A in B Vir: MKGP, Evropska komisija, SURS, TSO

Cena za peso kvote A, ki je enaka za vse članice EU, je v letu 2005 ostala nespremenjena (46,7 EUR/t). Cena za mešano peso (A in B), ki je odvisna od razmerja med A- in B- sladkorjem v skupni nacionalni kvoti, je znašala 44,67 EUR/t in se je v primerjavi z letom 2004 zmanjšala za slaba 2%. Ceno za peso C (sladkor iz C-pese mora biti prodan izven EU) pa določi vsaka tovarna sama in se giblje med 3 in 10 EUR/t.

Ob koncu leta 2005 je bila po dolgotrajnih pogajanjih sprejeta reforma trga sladkorja v EU, ki bo precej radikalno vplivala tudi na pridelovanje sladkorne pese ter proizvodnjo sladkorja v Sloveniji. Reforma vključuje znižanje cene belega sladkorja v skupni višini 36% v štirih letih, nadomestilo izpada dohodka pridelovalcem v višini 64,5% v obliki neposrednega plačila na hektar sladkorne pese, prostovoljno shemo za prestrukturiranje in odpravo intervencij. Zaradi pričakovanega poslabšanja ekonomskega položaja TSO po reformi je bil po enomesečnih pogajanjih sprejet dogovor med lastniki tovarne, pridelovalci sladkorne pese in MKGP o ukinitvi predelave pese s tržnim letom 2007/08. Hkrati se iščejo možnosti za prestrukturiranje tovarne v proizvodnjo bioetanola.

Nizka odkupna cena sladkorne pese ter povečanje stroškov inputov v letu 2005 so povzročili precejšnje poslabšanje cenovno-stroškovnega razmerja, ki je bilo eno izmed najslabših v zadnjih letih. Enako lahko ugotovimo tudi za bruto dodano vrednost, ki se je v primerjavi z ekonomsko zelo ugodnim letom 2004 v letu 2005 precej zmanjšala.

26

(27)

Pridelava sladkorne pese ter proizvodnja belega sladkorja iz domače pese

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Sladkorna pesa

Površina (ha) 3.499 4.910 6.132 6.341 6.370 7.670 10.837 8.116 4.700 4.450 5.359 4.658 5.057

Hektarski pridelek pese (t/ha) 37,91 45,19 43,23 48,57 45,33 49,58 43,11 43,01 39,52 52,18 37,71 45,75 51,4

Pridelek pese (t) 132.636 221.886 265.077 308.005 288.775 380.245 467.137 349.065 185.732 232.209 202.077 213.092 260.095 Beli sladkor

Hektarski pridelek sladkorja (t/ha) 5,49 4,50 6,31 7,54 6,71 6,17 5,92 5,39 4,99 7,34 4,91 6,27 8,13

Pridelek sladkorja (t) 19.215 22.093 38.717 47.824 42.719 47.346 64.181 43.746 23.468 32.648 26.333 29.212 41.129

Razmerje beli sladkor/pesa (%) 14,5 10,0 14,6 15,5 14,8 12,5 13,7 12,5 12,6 14,1 13,0 13,7 15,8

Vir: SURS, TSO

Bilanca proizvodnje in porabe sladkorja (ekvivalent belega sladkorja; 000 t)

Koledarsko leto 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Proizvodnja iz domače pese 19,2 22,1 38,7 47,8 42,7 47,3 64,2 43,7 23,5 32,6 26,3 29,2 41,1

Začetne zaloge 29,4 9,9 2,6 27,5 41,7 55,6 44,8 78,3 82,9 48,7 51,3 59,1 58,2

Uvoz 74,4 71,2 77,3 60,2 51,3 29,1 54,4 57,5 38,2 63,2 68,3 64,8 80,1

- v obliki sladkorne pese 10,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 19,3

- v naravni obliki 46,7 51,7 57,4 45,6 36,2 13,0 37,2 39,6 18,4 42,3 46,5 33,0 35,3

v obliki surovega sladkorja 13,3 24,0 29,3 23,1 23,8 1,3 25,1 23,3 0,3 23,2 26,1 22,0 1,4

v obliki belega sladkorja 33,4 27,7 28,1 22,5 12,4 11,7 12,1 16,3 18,1 19,1 20,4 11,0 33,8

- v predelanih proizvodih 17,5 19,5 20,0 14,6 15,1 16,1 17,1 17,9 19,8 20,9 21,8 23,1 25,5

Izvoz 33,8 24,4 23,1 14,4 12,8 10,8 10,6 19,8 21,0 22,9 19,2 21,3 50,6

- v naravni obliki 3,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,2 0,2 3,1 0,1 0,1 0,2 6,5 35,5

- v predelanih proizvodih 30,5 24,1 22,8 14,1 12,7 10,6 10,4 16,6 20,9 22,8 19,1 14,9 15,2

Končne zaloge 9,9 2,6 27,5 41,7 55,6 44,8 78,3 82,9 48,7 51,3 59,1 58,2 48,4

Domača poraba 79,3 76,2 68,1 79,4 67,3 76,4 74,5 76,8 74,9 70,2 67,6 73,5 80,4

Vir : KIS