Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Kmetijski inštitut Slovenije
Poročilo o stanju kmetijstva,
živilstva in gozdarstva v letu 2004
P r e g l e d p o k m e t i j s k i h t r g i h
Ljubljana, december 2005
KAZALO VSEBINE
1 Uvod... 5
2 Rastlinski pridelki...6
2.1 Žito... 6
2.2 Oljnice... 9
2.3 Sladkorna pesa in sladkor... 10
2.4 Krompir... 12
2.5 Hmelj... 14
2.6 Zelenjadnice... 14
2.7 Sadje... 16
2.8 Oljke... 17
2.9 Grozdje in vino... 18
3 Živalski proizvodi...20
3.1 Meso govedi... 20
3.2 Meso prašičev... 22
3.3 Perutninsko meso... 23
3.4 Ovčje in kozje meso... 25
3.5 Mleko... 26
3.6 Jajca... 29
PRILOGE... 31
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Pridelava žita; 2003 in 2004...6
Preglednica 2: Parametri kakovosti pšenice; 2000-2004...8
Preglednica 3: Neposredna plačila za žito; 2000-2004...8
Preglednica 4: Pridelava oljnic; 2003 in 2004...9
Preglednica 5: Odkupne cene in neposredna plačila za oljnice; 2000-2005...10
Preglednica 6: Proizvodnja sladkorne pese in sladkorja iz domače pese; 2003 in 2004...10
Preglednica 7: Struktura uvoza in izvoza sladkorja; 2000-2004...11
Preglednica 8: Cene sladkorne pese ter neposredna plačila za pridelavo; 2000-2004...12
Preglednica 9: Odkupne cene in neposredna plačila za hmelj; 2000-2004...14
Preglednica 10: Pridelava zelenjadnic; 2003 in 2004...15
Preglednica 11: Uvoz in izvoz zelenjadnic; 2000-2004...15
Preglednica 12: Pridelek sadja; 2003 in 2004...16
Preglednica 13: Uvoz in izvoz svežega sadja; 2000-2004...17
Preglednica 14: Pridelek grozdja in vina; 2003 in 2004...18
Preglednica 15: Struktura uvoza in izvoza vina; 2000-2004...19
Preglednica 16: Struktura uvoza in izvoza govedi; 2000-2004...21
Preglednica 17: Neposredna plačila za govedo; 2000-2004...21
Preglednica 18: Struktura uvoza in izvoza prašičev; 2000-2004...23
Preglednica 19: Struktura uvoza in izvoza perutnine; 2000-2004...24
Preglednica 20: Neposredna plačila za drobnico; 2000-2004...26
Preglednica 21: Uvoz in izvoz mleka in mlečnih izdelkov; 2000-2004...28
Preglednica 22: Kvote in neposredna plačila za mleko ter intervencijske cene; 2004-2007...28
KAZALO SLIK
Slika 1: Pospravljene površine in hektarski pridelki žita; 1993-2004...6
Slika 2: Pridelava in poraba žita (ekvivalent zrnja); 1993-2004...7
Slika 3: Odkupne cene pšenice in koruze; 1993-2004...8
Slika 4: Površina in pridelek oljnic; 1993-2004...9
Slika 5: Pospravljene površine in hektarski pridelki sladkorne pese; 1993-2004...10
Slika 6: Proizvodnja sladkorja iz domače sladkorne pese ter domača poraba sladkorja (ekvivalent belega sladkorja); 1993-2004...11
Slika 7: Pospravljena površina in povprečni hektarski pridelki krompirja; 1993-2004...12
Slika 8: Pridelava in poraba krompirja (ekvivalent svežega krompirja); 1993-2004...13
Slika 9: Odkupne cene jedilnega krompirja; 1993-2004...13
Slika 10: Pridelava hmelja; 1993-2004...14
Slika 11: Površina in pridelek zelenjadnic; 1993-2004...15
Slika 12: Površina in pridelek sadja; 1993-2003...16
Slika 13: Odkupne cene sadja; 1993-2004...17
Slika 14: Površina oljčnikov in pridelek oljk; 1993-2004...17
Slika 15: Površina vinogradov in pridelek grozdja; 1993-2004...18
Slika 16: Odkupne cene grozdja in vina; 1993-2004...19
Slika 17: Število in prirast govedi; 1993-2004...20
Slika 18: Prireja in poraba mesa govedi (ekvivalent klavne mase); 1993-2004...20
Slika 19: Odkupne cene klavne govedi v Sloveniji (1993-2004) in primerjava tržnih cen s povprečjem EU-15 v letu 2004...21
Slika 20: Število in prirast prašičev; 1993-2004...22
Slika 21: Prireja in poraba mesa prašičev (ekvivalent klavne mase); 1993-2004...22
Slika 22: Odkupne cene pitanih prašičev za zakol v Sloveniji (1993-2004) in primerjava tržnih cen s povprečjem EU-15 (2002-2004)...23
Slika 23: Prireja in poraba perutninskega mesa (ekvivalent klavne mase); 1993-2004...24
Slika 24: Odkupne cene pitane perutnine za zakol v Sloveniji (1993-2004) in primerjava tržnih cen piščancev s povprečjem EU-15 (2002-2004)...25
Slika 25: Število drobnice, prirast in prireja mesa; 1993-2004...25
Slika 26: Odkupne cene jagnjet za zakol v Sloveniji (1993-2004) in primerjava tržnih cen s povprečjem EU-15 (2002-2004)...26
Slika 27: Število molznih krav in povprečna mlečnost; 1993-2004...27
Slika 28: Proizvodnja in poraba mleka (ekvivalent surovega mleka); 1993-2004...27
Slika 29: Odkupne cene mleka (1993-2004) in cene mleka na vratih mlekarne (2001-2004)...28
Slika 30: Število kokoši in povprečna nesnost; 1993-2004...29
Slika 31: Proizvodnja in poraba jajc (ekvivalent svežih jajc); 1993-2004...29
Slika 32: Odkupne cene jajc v Sloveniji (1993-2004) in primerjava tržnih cen s povprečjem EU-15
(2002-2004)... 30
2 Uvod
Pregled po kmetijskih trgih predstavlja del poročila o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2004, ki obravnava kmetijstvo kot celoto. Pričujoči del problematiko zaokroža na ravni posameznega kmetijskega trga. V obeh delih so obravnavana podobna vsebinska področja, pomemben del obeh poročil pa so tudi podatkovne priloge. Pregled po kmetijskih trgih je torej nekakšna separatna oblika celotnega poročila o stanju kmetijstva v Sloveniji. V primerjavi s splošnim delom poročila so tu za posamezen trg na enem mestu zbrane obširnejše in podrobnejše informacije. Zaradi zaokroževanja se nekatera področja v prvem in tem drugem delu prekrivajo, kljub temu pa je za celovit vpogled v stanje kmetijstva Slovenije potrebno obravnavati oba dela skupaj.
Poročilo ločeno obravnava 15 pomembnejših kmetijskih trgov. V okviru vsakega trga so prikazani proizvodnja, odkup in zunanja trgovina, poraba (bilance proizvodnje in porabe za trge, kjer so te izdelane), cene in neposredni ukrepi kmetijske politike (večinoma v okviru veljavnih tržnih ureditev). V tekstovnem delu je dan poudarek na primerjavi leta 2004 s predhodnim letom. Spremembe v daljšem časovnem obdobju so večinoma prikazane grafično. Podatkovna priloga praviloma vsebuje podatke za obdobje od leta 1992 do 2004, poleg podatkov za obravnavane trge pa vsebuje podatke še za nekatere druge proizvode, ki v tekstovnem delu niso posebej obravnavani.
Poročilo je pripravljeno na osnovi podatkov Statističnega urada RS, podatkov Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov. Bilance proizvodnje in porabe
kmetijskih proizvodov ter nekateri preračuni so pripravljeni na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
2 Rastlinski pridelki
2.1 Žito
Žito v Slovenji zavzema več kot polovico vseh njiv v rabi (v povprečju 2000-2004 58%).
Skupna pospravljena površina je v zadnjih letih razmeroma stabilna in obsega okoli 100 tisoč ha. Največ površin je namenjeno pridelavi koruze za zrnje (v povprečju 2000-2004 46%) in pšenice (36%), med preostalim žitom pa prevladuje pridelava ječmena (13%).
Površina (000 ha) Hektarski pridelek (t/ha)
Vir: SURS 0 20 40 60 80 100 120
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Drugo žito Koruza Pšenica
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Drugo žito Koruza Pšenica
Slika 1: Pospravljene površine in hektarski pridelki žita; 1993-2004
V letu 2004 se je ob podobni skupni pospravljeni površini žita kot v predhodnem letu površina pšenice, ovsa ter drugega žita (proso, ajda, drugo) zmanjšala, površina koruze za zrnje, ječmena, tritikale in rži pa povečala. Spremembe v setveni strukturi žita v letu 2004 v glavnem sledijo trende, ki so opazni že od leta 2000. Izjema je le koruza, kjer je bil sicer v zadnjih letih opazen trend zmanjševanja površine ter rž, kjer se je površina prvič močno povečala in tako vrnila na raven leta 1998.
Preglednica 1: Pridelava žita; 2003 in 2004
Površina (ha) Indeks Pridelek (t/ha) Indeks Skupni pridelek (t) Indeks
2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03
Žito skupaj 99.305 99.775 100,5 4,0 5,8 145,4 398.747 582.679 146,1
Pšenica 35.585 32.385 91,0 3,5 4,5 131,3 122.919 146.829 119,5
Koruza za zrnje 44.137 45.996 104,2 5,1 7,8 153,0 224.223 357.621 159,5
Ječmen 13.789 15.324 111,1 2,9 3,9 135,3 39.733 59.729 150,3
Rž 630 1.109 176,0 2,2 3,1 144,8 1.368 3.486 254,8
Oves 1.964 1.854 94,4 1,9 2,9 153,8 3.647 5.296 145,2
Tritikala 1.820 2.124 116,7 3,0 4,2 138,5 5.501 8.893 161,7
Drugo žito 1.380 983 71,2 1,0 : : 1.356 : :
Vir: SURS
Letina 2004 je bila za pridelavo žita med najugodnejšimi v zadnjem desetletju. Hektarski
pridelki so se v primerjavi z letom 2003, ko so bili pridelki zaradi slabih vremenskih razmer
izjemno nizki, povečali med 31% in 54%. Hektarski pridelek pšenice je bil na ravni povprečja
zadnjih let, medtem ko so bili pri koruzi, ječmenu, rži, ovsu in tritikali hektarski pridelki med
najvišjimi. Skupni pridelek žita (583 tisoč ton) je bil glede na leto 2003 večji za 46% in je le
malo zaostal za rekordnim pridelkom, doseženim v letu 2002 (611 tisoč ton). Najbolj so se
povečali skupni pridelki rži, tritikale in koruze (večje površine, visoki hektarski pridelki),
najmanj pa skupni pridelek pšenice, ki je predvsem zaradi manjših površin ostal pod
povprečjem zadnjega petletnega obdobja. Po podatkih tržnega poročila ARSKTRP je bilo v
času žetve skupaj prevzeto (odkupljeno) 81 tisoč ton pšenice letine 2004, kar predstavlja
55% celotnega pridelka. Odkup koruze za zrnje in ječmena je ostal tudi v letu 2004 v primerjavi s skupnim pridelkom zanemarljivo nizek.
Večina žita se v Sloveniji porabi za krmo (v povprečju 2000-2004 65%). V letu 2004 je domača poraba žita znašala 992 tisoč ton, kar je 6% manj kot v letu 2003 in najmanj v zadnjih petih letih. Zmanjšanje skupne porabe je rezultat manjše porabe žita za krmo (641 tisoč ton, -9%), kjer večino predstavlja koruza (okoli 70%). Poraba koruze za krmo (432 tisoč ton) je bila za 15% manjša kot v letu prej, kar lahko deloma pripišemo tudi dobri letini 2004 pri voluminozni krmi. Podobne ugotovitve veljajo tudi za ječmen, medtem ko se je poraba pšenice za krmo povečala za več kot polovico, pri čemer se je njen delež v strukturi porabe za krmo povečal nad 10%. Poraba pšenice za prehrano se v primerjavi s predhodnim letom ni pomembneje spremenila.
Domača poraba žita močno presega domačo pridelavo. Slovenija je v povprečju zadnjih petih let v obliki zrnja, moke in predelanih proizvodov letno uvozila 506 tisoč ton žita, od tega okoli 80% v obliki zrnja. Izvoz žita je majhen in je v enakem obdobju v povprečju dosegel 12 tisoč ton. V letu 2004 je bilo uvoženega 558 tisoč ton žita, od tega 173 tisoč ton pšenice, 263 tisoč ton koruze in 84 tisoč ton ječmena. Uvoz žita se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 20%, pri čemer je bil uvoz pšenice za 66%, uvoz koruze pa za 12% večji kot v letu prej. Zmanjšal se je le uvoz ječmena (-17%).
Izvoz žita je v letu 2004 dosegel 13 tisoč ton, kar je 45% več kot v letu 2003. Večino izvoza je, podobno kot v predhodnih letih, predstavljala pšenica (64%).
ŽITO skupaj (000 t) Pšenica (000 t)
Koruza (000 t) Ječmen (000 t)
Vir: KIS 0 200 400 600 800 1000 1200
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
0 100 200 300 400 500 600 700
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
0 100 200 300 400 500 600 700
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Pridelano Domača poraba Poraba za prehrano
0 100 200 300 400 500 600 700
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Slika 2: Pridelava in poraba žita (ekvivalent zrnja); 1993-2004
Stopnja samooskrbe z žitom je v povprečju zadnjih petih let znašala 50%. Zaradi dobre letine
in manjše porabe krmnega žita je bila stopnja samooskrbe v letu 2004 razmeroma visoka
(59%). Stopnja samooskrbe se je v primerjavi z letom prej močno povečala pri vseh vrstah
žita, pri čemer je bilo povečanje pri pšenici manjše kot pri drugem žitu. Poraba pšenice za
prehrano na prebivalca je v letu 2004 ostala znotraj okvirov porabe zadnjih let (148 kg v
ekvivalentu moke).
Dobra letina žita doma, še bolj pa količinsko nadpovprečna letina v Evropi, ki je dosegla rekordno raven zadnjega desetletnega obdobja, je močno vplivala na raven odkupnih cen žita v letu 2004. Večja ponudba in odprtje trga po vstopu v EU sta pomenila dodatni pritisk na cene na domačem trgu. Odkupne cene žita so bile tako v povprečju leta 2004 za 12% nižje kot v letu 2003, odkupne cene pšenice, koruze in ječmena v času spravila pa so se v primerjavi z letom prej, ko je bila letina skromnejša, znižale za okoli 15%. Odkupne cene letine 2004 so bile praktično pri vseh vrstah žita pod povprečjem zadnjih petih let, pri pšenici pa so padle celo na rekordno nizko raven.
Pšenica (EUR/t) Koruza v zrnu (EUR/t)
Vir: SURS 40 60 80 100 120 140 160 180 200
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
40 60 80 100 120 140 160 180 200
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Sezonske cene Povprečne letne cene
Slika 3: Odkupne cene pšenice in koruze; 1993-2004
Po končanih pogajanjih z žitno predelovalno industrijo so pri odkupu pšenice veljali enaki kakovostni parametri po razredih, odkupne cene pa so bile za 11,4% (A razred) oziroma za 15,6% (B razred) nižje kot v letu prej. V času žetve se je odkupna cena pšenice gibala med 27,00 in 27,70 SIT/kg (115 EUR/t) kar kaže na to, da je bila tudi v letu 2004 večina pšenice odkupljene po ceni za kakovostni razred B.
Preglednica 2: Parametri kakovosti pšenice; 2000-2004
Dejanska kakovost Razredi (2004)
2000 2001 2002 2003 2004 A B C
Vlaga (%) 13,0 13,2 12,5 12,8 13,7 14,0 14,0 14,0
Surove beljakovine (%) 13,2 12,2 13,5 14,4 13,5 14,0 12,0 10,3
Hektoliterska masa (kg/100 l) 81,6 79,9 78,3 78,1 78,1 78,0 76,0 74,0
Število padanja (FN) 317 317 360 344 318 280 260 220
Primesi (%) 3,4 4,3 4,0 4,0 4,1 2,0 2,0 2,0
Vir: MKGP/ARSKTRP
Kljub padcu so bile odkupne cene pšenice letine 2004 precej nad intervencijsko ceno, ki jo določa skupna tržna ureditev za žito (101,3 EUR/t oziroma 24,20 SIT/kg), tako da intervencijskega odkupa tudi v letu 2004 ni bilo.
Del izpada dohodka zaradi nižjih odkupnih cen so tudi v letu 2004 nadomestila neposredna plačila na površino, ki so že od leta 2000 sestavni del tržne ureditve za žito. V letu 2004 so se neposredna plačila za žito povečala za 17% in tako dosegla 85% višine teh plačil v EU-15 (v letu 2003 75%).
Preglednica 3: Neposredna plačila za žito; 2000-2004
SIT/ha EUR/ha
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004 EU-15*
Pšenica, pira, rž in ajda 54.000 54.000 61.000 57.500 67.275 263 249 270 246 282 332
Koruza ter ostalo žito 27.000 30.000 42.000 132 138 186
Praha - - - - 67.275 - - - - 282 332
Z vstopom v EU in prevzemom skupne tržne ureditve za žito so tudi v Sloveniji začela veljati določila glede obvezne prahe, ki je pogoj za uveljavljanje pravice do neposrednih plačil.
Obveznost prahe v višini 5% površin iz zahtevka za neposredna plačila (za žito, oljnice in suhe stročnice) je veljala za vse pridelovalce, ki so vložili zahtevke za površine, večje ali enake 17,45 ha.
Do spremembe tržne ureditve v primerjavi z letom prej je prišlo tudi pri plačilih analiz kakovosti pšenice v odkupu. Stroške analiz so v letu 2004 morali pridelovalci prvič v celoti nositi sami, medtem ko je pred vstopom v EU del teh stroškov sofinanciral državni proračun.
2.2 Oljnice
Delež oljnic na njivah se je po izrazitem zmanjšanju v sredini 1990-ih, ko je pridelava oljne ogrščice skoraj usahnila, v zadnjih treh letih povečal na okoli 3,5%. Kljub ponovnem širjenju oljne ogrščice, ki je v letu 2004 zavzemala 33% vseh površin oljnic, v setveni strukturi še vedno prevladujejo oljne buče (v letu 2004 64%). Pridelava drugih oljnic (sončnice, soja) ostaja vseskozi zanemarljivo nizka.
V letu 2004 se je površina oljnic zmanjšala za več kot desetino in se tako vrnila na raven leta 2002. Zmanjšanje gre v celoti na račun manjših površin oljne ogrščice, medtem ko je površina oljnih buč v primerjavi s predhodnim letom ostala praktično nespremenjena.
Površina (000 ha) Pridelek (000 t)
Vir: SURS 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Druge oljnice Oljna ogrščica Buče za olje
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Druge oljnice Oljna ogrščica Buče za olje
Slika 4: Površina in pridelek oljnic; 1993-2004
Kljub manjšim površinam je skupni pridelek oljnic zaradi izjemno ugodne letine oljne ogrščice ostal na ravni predhodnega leta. Povprečni hektarski pridelek oljne ogrščice je bil drugi najvišji doslej. Hektarski pridelek oljnih buč je bil skromen, tako v primerjavi z letom prej, kot tudi v primerjavi s povprečnim pridelkom zadnjih let.
Preglednica 4: Pridelava oljnic; 2003 in 2004
Površina (ha) Indeks Pridelek (t/ha) Indeks Skupni pridelek (t) Indeks 2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03 Oljnice skupaj 6.559 5.826 88,8 1,2 1,4 113,9 8.052 8.145 101,2
Oljna ogrščica 2.705 1.945 71,9 1,8 2,8 156,0 4.831 5.418 112,2
Sončnice 107 56 52,3 1,1 1,4 123,7 122 79 64,8
Soja 40 78 195,0 1,7 2,9 170,4 68 226 332,4
Oljne buče 3.707 3.747 101,1 0,8 0,6 79,1 3.031 2.422 79,9
Vir: SURS
Odkupne cene obeh pomembnejših oljnic so bile v letu 2004 nižji kot v predhodnem letu, pri
čemer je odkupna cena oljne ogrščice kljub znižanju za 8% ostala med višjimi v zadnjem
petletnem obdobju. Odkupna cena semena oljnih buč je bila v povprečju lata 2004 skoraj za
20% nižja kot v letu 2003 in pod povprečjem zadnjih let.
Preglednica 5: Odkupne cene in neposredna plačila za oljnice; 2000-2005
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004
Odkupne cene SIT/kg EUR/t
Oljna ogrščica 31,98 38,56 44,82 50,86 46,98 156,0 177,6 198,1 217,6 196,9
Oljne buče : 351,56 465,08 485,84 391,94 : 1.618,7 2.055,8 2.078,8 1.640,9
Neposredna plačila SIT/ha EUR/ha
Oljna ogrščica 27.000 70.500 70.500 57.500 67.275 132 325 312 246 282
Sončnice, soja 27.000 30.000 42.000 57.500 67.275 132 138 186 246 282
Oljne buče 27.000 30.000 42.000 57.500 57.500 132 138 186 246 241
Pomoč za energetske rastline - - - - 5.901 - - - - 25
Vir: SURS, MKGP
Pridelovalci oljnic so tudi v letu 2004 v okviru ukrepov kmetijske politike lahko uveljavljali pravico do neposrednih plačil na površino in sicer v enaki višini in pod enakimi pogoji (praha) kot za žito. Izjema je le neposredno plačilo za oljne buče, ki ga sicer skupna tržna ureditev za oljnice ne dovoljuje, se pa v Sloveniji v prehodnem obdobju petih let po vstopu v EU še lahko izplačuje kot državna pomoč. Višina tega plačila je v letu 2004 ostala enaka kot v letu 2003.
Po vstopu v EU so pridelovalci za oljno ogrščico, ki je namenjena proizvodnji bio goriva, poleg neposrednega plačila za oljnice lahko pridobili tudi posebno plačilo za energetske rastline, razen v primeru, če so ogrščico za ta namen pridelovali na površinah v obvezni prahi. Pri tem so bila ta plačila v Sloveniji postavljena na raven 55% polne višine teh plačil v EU-15 (45 EUR/ha).
2.3 Sladkorna pesa in sladkor
Površine sladkorne pese so se po letu 1999, ko je širjenje pridelave v Sloveniji doseglo svoj vrh (skoraj 11 tisoč ha), v zadnjih štirih letih ustalile na ravni okoli 5 tisoč ha, delež sladkorne pese v setveni strukturi njiv pa je padel pod 3%.
Površina (000 ha) Hektarski pridelek (t/ha)
Vir: SURS 0 2 4 6 8 10 12
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
30 35 40 45 50 55
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
(
Slika 5: Pospravljene površine in hektarski pridelki sladkorne pese; 1993-2004
Leto 2004 je bilo za pridelavo sladkorne pese dobro, tako količinsko, kot kakovostno. Kljub precej manjši površini (-13%) je bil zaradi razmeroma visokega hektarskega pridelka, skupni pridelek sladkorne pese večji kot v letu prej (+6%). Po podatkih Tovarne sladkorja Ormož (TSO) je povprečna polarizacija znašala 15%, kar je več kot v letu 2003 (14,5%) ter nad povprečjem zadnjega petletnega obdobja (14,7%). Proizvodnja sladkorja iz domače pridelave se je zato v letu 2004 povečala bolj kot skupni pridelek sladkorne pese.
Preglednica 6: Proizvodnja sladkorne pese in sladkorja iz domače pese; 2003 in 2004
Površina (ha) Indeks Pridelek (t/ha) Indeks Skupni pridelek (t) Indeks 2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03
Sladkorna pesa 5.359 4.658 86,9 37,7 45,7 121,3 202.077 213.092 105,5
Beli sladkor 4,91 6,27 127,6 26.333 29.212 110,9
Poleg domače sladkorne pese je v letu 2004 TSO predelala tudi 57.741 ton uvožene pese in iz nje proizvedla 8,6 tisoč ton belega sladkorja. Skupna proizvodnja belega sladkorja iz sladkorne pese je tako v letu 2004 znašala 37,8 tisoč ton.
V Sloveniji je proizvodnja sladkorja iz domače sladkorne pese manjša od domače porabe. V letu 2004 se je poraba sladkorja po treh letih zmanjševanja povečala za 8% in dosegla 73,3 tisoč ton.
Vir: KIS 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
000 t
Proizvodnja iz pese Domača poraba
Slika 6: Proizvodnja sladkorja iz domače sladkorne pese ter domača poraba sladkorja (ekvivalent belega sladkorja); 1993-2004
Slovenija je v povprečju zadnjih petih let letno uvozila okoli 58 tisoč ton sladkorja, od tega dobro tretjino v predelanih proizvodih. V letu 2004 je bil skupni uvoz za 5% manjši kot v letu prej, pri čemer se je delež belega sladkorja skoraj razpolovil. V obliki belega sladkorja je bilo uvoženo le 11 tisoč ton sladkorja (v letu 2003 20 tisoč ton), kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Manjši kot v letu prej je bil tudi uvoz surovega sladkorja (-16%), prvič po letu 1993 pa je bil precejšen delež sladkorja uvožen v obliki sladkorne pese (13%). V primerjavi z letom 2003 se je povečal uvoz sladkorja v predelanih proizvodih, kar pomeni nadaljevanje trenda, opaznega od leta 1996.
Preglednica 7: Struktura uvoza in izvoza sladkorja; 2000-2004
UVOZ IZVOZ
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004
Skupaj sladkor (000 t) 57,5 38,2 63,2 68,3 64,6 19,8 21,0 22,9 19,2 21,3
Struktura (%): 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
- v obliki sladkorne pese 0,0 0,0 0,0 0,0 13,3
- v naravni obliki 68,8 48,2 66,9 68,1 51,0 15,9 0,6 0,5 0,8 30,3
surovi sladkor 40,5 0,8 36,7 38,2 34,0
beli sladkor 28,3 47,4 30,2 29,9 17,0
- v predelanih proizvodih 31,2 51,8 33,1 31,9 35,7 84,1 99,4 99,5 99,2 69,7
* v ekvivalentu belega sladkorja Vir: SURS, TSO, preračuni KIS
Izvoz sladkorja se v zadnjih letih giblje okoli 20 tisoč ton, v glavnem v predelanih proizvodih.
V letu 2004 je bil skupni izvoz sladkorja za 11% večji kot v letu prej. Prvič je bila izvožena večja količina sladkorja v naravni obliki (6,5 tisoč ton), medtem ko je bil izvoz v predelanih proizvodih najmanjši v zadnjih petih letih (pod 15 tisoč ton) in 22% manjši kot v letu 2003 (manjši izvoz pijač).
Stopnja samooskrbe s sladkorjem se v letu 2004 zaradi povečanja tako proizvodnje, kot porabe ni pomembneje spremenila in je dosegla 40%. Poraba na prebivalca (37 kg) je nekoliko porasla, vendar je ostala znotraj razpona porabe zadnjih let (34-39 kg).
Povprečna letna odkupna cena sladkorne pese je bila v letu 2004 za 29% višja kot v letu
prej. Tolikšno povečanje je predvsem rezultat višje minimalne cene sladkorne pese za
standardno kakovost, deloma pa tudi boljše kakovosti pridelka letine 2004 (višja polarizacija).
Z vstopom v EU in prevzemom skupne ureditve trga sladkorja je bila namreč tudi v Sloveniji uveljavljena enotna minimalna cena sladkorne pese, ki je pomembno višja od minimalne cene, ki je bila v okviru nacionalne tržne ureditve v veljavi v letu 2003. Minimalna cena za sladkorno peso kvote A, kamor se je uvrstil celotni pridelek letine 2004, je bila tako za 21% (v evrih) oziroma 24% (v tolarjih) višja kot v letu prej. Ob tem pridelovalci niso bili več upravičeni do neposrednih plačil na površino, ki so zadnja leta dopolnjevala prihodek od prodaje sladkorne pese.
Preglednica 8: Cene sladkorne pese ter neposredna plačila za pridelavo; 2000-2004
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004
Institucionalne cene (EUR/t) SIT/kg EUR/t
Minimalna cena sladkorne pese* - 7,60 8,30 9,00 10,85 - 35,0 36,7 38,5 45,4
- A kvota (48.157 t sladkorja) - - - - 11,16 - - - - 46,7
- B kvota (4.816 t sladkorja) - - - - 7,74 - - - - 32,4
Odkupne cene SIT/kg EUR/t
Povprečna odkupna cena pese 6,20 6,76 8,04 8,20 10,55 30,2 31,1 35,5 35,1 44,2 Povprečna polarizacija (%) 14,1 14,3 15,4 14,5 15,0
Neposredna plačila SIT/ha EUR/ha
Plačilo za sladkorno peso 42.000 42.000 56.000 56.000 - 204,8 193,4 247,5 239,6 -
* standardna kakovost (16% polarizacija); za leto 2004 povprečna cena izračunana iz količin in cen kvote A in B Vir: MKGP, Evropska komisija, SURS, TSO
Uveljavitev skupne tržne ureditve je prinesla tudi dvig intervencijske cene za beli sladkor ter precejšnje spremembe v zunanjetrgovinskem režimu, ki so vplivale na porast cen sladkorja na domačem trgu.
2.4 Krompir
Krompir v zadnjih letih zaseda okoli 4% njiv. Opazen je izrazit trend zmanjševanja površine na eni strani, in rasti hektarskih pridelkov na drugi strani, kar kaže na proces specializacije pridelovalcev krompirja. V strukturi pridelave prevladuje pozni jedilni krompir.
Površina (000 ha) Hektarski pridelek (t/ha)
Vir: SURS 0 2 4 6 8 10 12 14
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
zgodnji krompir pozni krompir
5 10 15 20 25 30
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Slika 7: Pospravljena površina in povprečni hektarski pridelki krompirja; 1993-2004 V letu 2004 je bil hektarski pridelek krompirja najvišji doslej. V primerjavi z letom 2003, ko je bila letina zaradi neugodnih vremenskih razmer izjemno slaba, se je povečal skoraj za 60%.
Skupno je bilo tako na enaki površini kot v letu prej pridelano skoraj 172 tisoč ton krompirja (v letu 2003 108 tisoč ton). Od tega je bil, podobno kot v preteklih letih, le manjši del (pod 10%) prodan po evidentiranih tržnih poteh (odkup, prodaja na tržnicah).
V letu 2004 je bilo v sveži in predelani obliki porabljeno 199 tisoč ton krompirja (brez škroba),
kar je 19% več kot v letu prej, ko je bila poraba najmanjša v zadnjem desetletju. Močno se je
povečala predvsem poraba za krmo (dobra letina), medtem ko je bilo povečanje porabe za prehrano zmerno (+5%).
Vir: KIS 0 50 100 150 200 250
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
000 t
Pridelano Domača poraba Poraba za prehrano
Slika 8: Pridelava in poraba krompirja (ekvivalent svežega krompirja); 1993-2004 Domača tržna pridelava tudi v letu 2004, kljub obilnejšem pridelku, ni v celoti pokrila domače porabe (nizek odkup). V letu 2004 je bilo uvoženo 56 tisoč ton krompirja (največ doslej;
verjetno tudi kot posledica slabe letine 2003), od tega več kot polovico v obliki predelanih proizvodov. V primerjavi z letom prej je skupni uvoz porasel za 35%, samo uvoz svežega krompirja (brez semenskega) pa za 64%. Izvoz, ki se v nekoliko večjih količinah pojavlja le občasno, je tudi v letu 2004 ostal nizek (3 tisoč ton) in je bil kljub obilnejši letini manjši kot v letu prej.
Stopnja samooskrbe s krompirjem, ki je v letu 2003 zaradi izjemno nizke domače pridelave padla na 65%, je v letu 2004 dosegla 86%, kar je največ v zadnjih petih letih. Poraba na prebivalca je znašala 75 kg (v letu 2003 72 kg).
Na odkupne cene krompirja močno vpliva letina. V letu 2003 so bile zaradi majhne ponudbe odkupne cene krompirja rekordno visoke, v letu 2004 pa so močno padle. V času največjega odkupa (praviloma od septembra do novembra) je bila tako odkupna cena jedilnega krompirja le okoli 20 SIT/kg, medtem ko je v enakem obdobju leta 2003 znašala več kot 60 SIT/kg. Odkupna cena je bila nizka tudi v primerjavi z letom 2002 (okoli 27 SIT/kg), ko je bila letina krompirja podobna kot v letu 2004.
Vir: SURS 0 50 100 150 200 250 300
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
EUR/t
Sezonska cena Povprečna letna cena
Slika 9: Odkupne cene jedilnega krompirja; 1993-2004
Trg krompirja v EU ni enotno urejen s tržnim redom. Izjema je pridelava krompirja za
predelavo v škrob, ki pa v Sloveniji ni razširjena. V okviru nacionalne kmetijske politike so v
letu 2004, podobno kot v predhodnih letih, pridelovalci lahko uveljavljali neposredna plačila za semensko pridelavo krompirja, medtem ko drugih neposrednih ukrepov ni bilo.
2.5 Hmelj
Hmelj v Sloveniji zaseda okoli 1% njivskih površin. Opazen je trend zmanjševanja površin, ki se je nadaljeval tudi v letu 2004. Po podatkih statistike so v letu 2004 hmelj pridelovali na 1.524 hektarih, kar je 8% manj kot v letu prej.
Vir: SURS 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Površina (ha) Pridelek (t)
0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Hektarski pridelek (t/ha)
Slika 10: Pridelava hmelja; 1993-2004
Podobno kot v drugi rastlinski pridelavi, je bil tudi pri hmelju hektarski pridelek v letu 2004 zaradi ugodnih vremenskih razmer razmeroma visok (najvišji po letu 1998), tako da se je kljub manjšim površinam skupni pridelek v primerjavi z letom 2003 močno povečal (+61%).
Znašal je skoraj 2.400 ton, kar je največ v zadnjih petih letih. Večina hmelja je bila, podobno kot v predhodnih letih, namenjena izvozu.
Odkupne cene hmelja so praktično v celoti odvisne od razmer na svetovnem trgu. V letu 2004 so cene glede na leto prej nekoliko porasle, vendar so ostale pod ravnijo cen predhodnih let.
Preglednica 9: Odkupne cene in neposredna plačila za hmelj; 2000-2004
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004
Odkupne cene SIT/kg EUR/t
Povprečna letna cena 650,89 700,07 723,25 657,77 693,99 3.174,6 3.223,4 3.197,1 2.814,5 2.905,4
Neposredna plačila SIT/ha EUR/ha
Pridelava 118.000 118.000 75.600 83.500 97.642 576 543 334 357 409
Nasadi v mirovanju in krčitev - - - - 97.642 - - - - 409
Obnova hmeljišč 800.000 800.000 693.945 693.945 - 6.921 3.902 3.683 3.068 - Vir: SURS, MKGP
Pridelovalci hmelja so tudi v letu 2004 lahko uveljavljali pravico do neposrednih plačil na površino. Plačila za pridelavo so se, podobno kot pri žitu, glede na leto 2003 povečala za 17% in dosegla 85% višine primerljivih plačil v EU-15 (480 EUR/ha). Po vstopu v EU je bilo plačilo v enaki višini mogoče uveljavljati tudi za površine v mirovanju in za izkrčene nasade (prehoden ukrep), hkrati pa so bile ukinjene podpore za obnovo hmeljišč, ki so bile do vstopa v EU stalen ukrep nacionalne kmetijske politike.
2.6 Zelenjadnice
Osnovne površine zelenjadnic v strukturi rabe njiv in vrtov zavzemajo manj kot 2%. Skupne
pridelovalne površine se od sredine 1990-ih let gibljejo okoli 3.500 hektarov. Od tega je
površina pri tržnih pridelovalcih v povprečju zadnjih petih let obsegala okoli 1.700 hektarov ali
slabo polovico. Zaradi večje intenzivnosti pridelave je delež tržnih pridelovalcev v skupnem pridelku zelenjadnic nekoliko večji in v povprečju znaša preko 60%.
Pridelovalna površina (ha) Pridelek (000 t)
Vir: SURS 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Tržni pridelovalci
Slika 11: Površina in pridelek zelenjadnic; 1993-2004
Podobno kot v ostali rastlinski pridelavi, imajo tudi v zelenjadarstvu na višino pridelka velik vpliv vremenski dejavniki. V primerjavi z letom 2003, ki ga je zaznamovala suša in nizki pridelki, so bili v letu 2004 zaradi ugodnejših razmer hektarski pridelki pri večini pomembnejših zelenjadnic za 20 do 60% večji. Ob manjši pridelovalni površini (-9%) je tako skupni pridelek porasel na 82 tisoč ton (+28%) in dosegel najvišjo raven v zadnjih petih letih.
Porasla je tudi prodaja zelenjadnic po evidentiranih tržnih poteh (odkup, prodaja na tržnicah), vendar je ponovno zajela le okoli 20% skupnega pridelka oziroma 30% pridelka tržnih pridelovalcev zelenjadnic.
Preglednica 10: Pridelava zelenjadnic; 2003 in 2004
Površina (ha) Indeks Pridelek (t/ha) Indeks Skupni pridelek (t) Indeks 2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03 Zelenjadnice skupaj 3.982 3.631 91,2 16,1 22,6 140,0 64.311 82.063 127,6
Belo zelje 829 699 84,4 21,5 34,9 162,4 17.826 24.422 137,0
Solata 342 353 103,3 15,9 20,9 131,6 5.420 7.368 135,9
Paprika 237 203 85,6 20,5 30,2 147,5 4.862 6.140 126,3
Čebula 357 286 80,0 15,7 25,7 163,6 5.619 7.360 131,0
Fižol v strokih 350 490 139,8 3,1 5,6 183,1 1.069 2.736 255,9
Korenček 168 125 74,3 17,3 21,0 121,9 2.905 2.632 90,6
Paradižnik 218 165 75,4 19,2 33,0 171,8 4.191 5.431 129,6
Kumare 202 135 67,0 13,7 23,3 170,1 2.759 3.145 114,0
Druge zelenjadnice 1.279 1.175 91,9 15,4 19,4 126,4 19.660 22.830 116,1 Vir: SURS
Slovenija je neto uvoznica zelenjadnic. Letni uvoz znaša okoli 100 tisoč ton, od tega dobrih 60% v sveži obliki. Kljub večji domači pridelavi se je v letu 2004 povečal tudi uvoz glede na leto prej (+2%). Izvoz zelenjadnic, v katerem prevladujejo predelani proizvodi (več kot 70%), se je nekoliko povečal (+14%), vendar je ostal pod 4 tisoč ton.
Preglednica 11: Uvoz in izvoz zelenjadnic; 2000-2004
UVOZ (000 t) IZVOZ (000 t)
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004 Zelenjadnice skupaj 92,4 93,5 95,3 107,4 109,5 5,5 4,1 3,1 3,3 3,8
- sveže 58,7 58,7 57,3 68,0 70,7 1,0 0,7 0,6 0,7 1,0
- I stopnja predelave 12,3 13,2 13,4 12,9 14,3 1,6 1,1 0,3 0,2 0,6 - II stopnja predelave 21,4 21,7 24,6 26,5 24,5 2,9 2,3 2,3 2,3 2,1
* v ekvivalentu svežih zelenjadnic Vir: SURS, preračuni KIS
Za razliko od leta 2003, ko so bile ob manjši ponudbi odkupne cene zelenjadnic izjemno visoke, je v letu 2004 solidna letina in s tem večja ponudba na domačem trgu povzročila precejšen padec cen. Cene zelenjadnic so se glede na leto prej v povprečju znižale skoraj za tretjino. Pri večini pomembnejših zelenjadnic je bila ob tem raven cen med najnižjimi v zadnjem obdobju (glej prilogo).
2.7 Sadje
Pridelavi sadja (skupaj z jagodami) je bilo v letu 2004 namenjeno nekaj več kot 11 tisoč hektarov oziroma dobra 2% kmetijske zemlje v rabi. V strukturi površin še vedno prevladujejo ekstenzivni nasadi (okoli 60%), se pa njihov delež zaradi stalnega zmanjševanja površin postopoma znižuje. Obseg intenzivnih nasadov je razmeroma stabilen in se giblje med 4.500 in 4.800 hektarov.
Pridelek sadja je še vedno močno odvisen od vremenskih razmer, kar se odraža v velikih nihanjih pridelka med leti. Leto 2004 je bilo za pridelavo sadja izjemno ugodno. Pridelano je bilo preko 190 tisoč ton sadja, kar je 40% več kot v predhodnem letu in največ doslej. Sadje je dobro obrodilo tako v intenzivnih, kot v ekstenzivnih nasadih. Delež sadja iz intenzivnih nasadov je znašal 61% (v letu 2003 60%).
Površina (000 ha) Pridelek (000 t)
Vir: SURS 0 2 4 6 8 10 12 14 16
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Ekstenzivni nasadi Intenzivni nasadi
Slika 12: Površina in pridelek sadja; 1993-2003
Letina 2004 je bila rekordna za večino sadnih vrst, pri čemer je imela največji vpliv na skupni pridelek sadja izjemna letina jabolk, ki so najpomembnejša sadna vrsta pri nas. Rekordni ali visoko nadpovprečni so bili tudi pridelki breskev, hrušk, sliv in še nekaterega sadja. V letu 2004 se je nekoliko povečala tudi prodaja sadja po evidentiranih tržnih poteh (odkup, tržnice), ki pa običajno zajame le dobro polovico sadja iz intenzivnih nasadov oziroma okoli tretjino skupnega pridelka sadja.
Preglednica 12: Pridelek sadja; 2003 in 2004
Pridelek (t) Vsi nasadi Indeks Intenzivni nasadi Indeks Ekstenzivni nasadi Indeks 2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03 Sadje skupaj 135.983 190.401 140,0 81.830 116.569 142,5 54.154 73.832 136,3 Jabolka 101.641 139.917 137,7 70.154 92.942 132,5 31.487 46.975 149,2
Hruške 11.326 14.216 125,5 3.636 5.274 145,0 7.690 8.942 116,3
Breskve 6.048 14.418 238,4 5.358 13.317 248,5 690 1.101 159,6
Drugo sadje 16.968 21.850 128,8 2.682 5.036 187,8 14.287 16.814 117,7 Vir: SURS
Nadpovprečen pridelek sadja se v letu 2004 ni odrazil na obsegu zunanje trgovine (CNCT 08
– užitno sadje), kjer se je trend rasti uvoza nadaljeval. V primerjavi z letom prej se je uvoz
povečal za 14%, medtem ko je bil izvoz manjši in nekoliko pod povprečjem zadnjih let. V
strukturi uvoza več kot polovico predstavljajo citrusi, banane in drugo južno sadje, v izvozu
Preglednica 13: Uvoz in izvoz svežega sadja; 2000-2004
CNCT 08 UVOZ (000 t) IZVOZ (000 t)
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004 Užitno sadje 100.679 104.777 109.899 111.902 128.110 21.530 21.670 14.373 27.083 19.613 - od tega jabolka in hruške (0808) 6.356 5.905 10.489 4.899 7.711 18.965 21.082 13.907 21.575 13.956 Vir: SURS
Dobra letina sadja je močno vplivala na raven odkupnih cen, ki so bile v letu 2004 za 20 do 50% nižje kot v letu 2003, ko je bil pridelek razmeroma skromen. Cene so se oblikovale bliže ravni odkupnih cen iz let 2002 in 2000, ki sta bili tudi po pridelku bolj primerljivi z letom 2004.
Namizna jabolka (EUR/t) Hruške in breskve (EUR/t)
Vir: SURS 150 200 250 300 350 400 450
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Sezonska cena Povprečna letna cena
300 400 500 600 700 800 900
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Namizne breskve Namizne hruške
Slika 13: Odkupne cene sadja; 1993-2004
Do vstopa v EU za sadje niso bili predvideni neposredni ukrepi podpore pridelavi, v okviru skupne tržne ureditve pa lahko pridelovalci po novem uveljavljajo pravico do neposrednih plačil na površino za lupinasto sadje. V letu 2004 je to plačilo znašalo 7.198 SIT/ha (30,1 EUR/ha) oziroma 25% polne višine plačila v EU-15 (120,75 EUR/ha). Na drugi strani pa pridelovalci z vstopom v EU izgubljajo podpore obnovi sadovnjakov, ki so bile pomemben ukrep za sadjarstvo v okviru nacionalne kmetijske politike.
2.8 Oljke
V letu 2004 je bilo po podatkih statistike v Sloveniji 814 ha oljčnikov, od tega 781 ha intenzivnih. Pri popisu sadovnjakov in oljčnikov v letu 2002, je SURS razširil enote opazovanja tudi na pridelovalce, ki imajo vsaj 20 oljk (prej meja najmanj 10 arov), s čemer se je zajem pridelave precej povečal.
Površina (ha) Pridelek (t)
Vir: SURS 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
0 500 1000 1500 2000 2500 3000
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Ekstenzivni nasadi Intenzivni nasadi
Slika 14: Površina oljčnikov in pridelek oljk; 1993-2004
Skupni pridelki oljk med leti močno nihajo. V letu 2004 je bil pridelek 2,5 krat večji kot v sušnem letu 2003 in je znašal 2.145 ton (v letu 2003 861 ton). Pri izkoristku 100 kg oljk za 18 kg olja to pomeni 386 ton oljčnega olja, kar je drugi največji pridelek doslej. Večina pridelka oljčnega olja se proda mimo evidentiranih tržnih poti. Odkup in prodaja na tržnicah praviloma zajameta manj kot 5% skupnega pridelka. Povprečna cena oljčnega olja v odkupu je v letu 2004 znašala 2.502 SIT/l, povprečna cena pri prodaji na tržnicah pa 2.318 SIT/l.
Z uveljavitvijo skupne tržne ureditve za oljčno olje bodo pridelovalci oljčnega olja preko svojih organizacij proizvajalcev lahko začeli uveljavljati tudi pravico do proizvodne pomoči.
Neposredno plačilo za oljčno olje iz pridelka oljk 2004/2005, ki se bo začelo izplačevati v letu 2005, znaša 793,5 EUR/t oziroma 60% polne višine tovrstnega plačila v EU-15 (1.322,5 EUR/t). Proizvodna pomoč se lahko v Sloveniji uveljavlja za največ 400 ton oljčnega olja.
2.9 Grozdje in vino
Vinogradom je v Sloveniji v zadnjih letih namenjeno 16,6 tisoč hektarov oziroma nekaj več kot 3% kmetijske zemlje v rabi na kmetijskih gospodarstvih. V vinogradih prevladujejo bele sorte vinske trte (preko 70%). Po podatkih registra pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) pri MKGP se 44% vinogradov nahaja v podravski vinorodni deželi, 17% v posavski ter 39% v primorski vinorodni deželi. Pridelki grozdja so zaradi razmeroma majhnih sprememb v površini odvisni predvsem od letine.
Površina (000 ha) Pridelek grozdja (000 t)
Vir: SURS 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
0 20 40 60 80 100 120 140 160
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Rdeče sorte Bele sorte
Slika 15: Površina vinogradov in pridelek grozdja; 1993-2004
Letina 2004 je bila po količinsko skromnejšem letu 2003 ponovno obilna. Po podatkih statistike je bilo skupaj pridelano 135 tisoč ton grozdja (največ doslej). V register so vinogradniki skupno prijavili 86 tisoč ton grozdja oziroma 62 milijonov litrov vina, kar predstavlja blizu 2/3 skupnega pridelka.
Preglednica 14: Pridelek grozdja in vina; 2003 in 2004
Pridelek skupaj Indeks Prijavljen pridelek Indeks 2003 2004 2004/03 2003 2004 2004/03 Grozdje (t) 104.394 134.792 129,1 75.340 86.325 114,6 Vino (000 l) 73.076 94.354 129,1 51.976 61.849 119,0 Vir: SURS, MKGP/RPGV
Preko evidentiranega odkupa in prodaje (SURS) je bilo v letu 2004 prevzeto 35 tisoč ton grozdja (+28%), od tega 70% belega (v letu 2003 80%).
Obseg zunanje trgovine z vinom, ki se zmanjšuje že od leta 2000, je v letu 2004 prvič padel
pod 10 milijonov litrov. Zmanjšala sta se tako uvoz (-19%), kot izvoz vina (-18%). Pri tem se
je uvoz zmanjšal predvsem na račun bistveno manjšega uvoza namiznega vina (-39%),
medtem ko je bil uvoz kakovostnega vina 2-krat večji kot v zadnjih letih. Delež kakovostnega
podobno kot v preteklih letih, z več kot 90% prevladovalo kakovostno vino, se je pa njegov delež v primerjavi z letom prej nekoliko zmanjšal zaradi večjega izvoza namiznega vina.
Preglednica 15: Struktura uvoza in izvoza vina; 2000-2004
UVOZ IZVOZ
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004 Vino skupaj (000 l) 11.955 5.598 3.430 4.805 3.891 6.980 13.321 11.188 5.972 4.922 Struktura (%): 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
- kakovostno 4,4 12,0 24,0 13,3 33,5 95,4 97,2 99,5 95,3 92,6
- namizno 93,6 83,6 70,0 81,9 62,0 2,0 2,4 0,1 3,3 5,8
- drugo 2,0 4,4 6,0 4,7 4,5 2,6 0,4 0,5 1,5 1,6
Vir: SURS
Odkupne cene grozdja in vina so v letu 2004, kljub obilnejši letini, ostale na podobni ravni kot v predhodnih letih.
Grozdje (EUR/t) Vino (EUR/l)
Vir: SURS 0 100 200 300 400 500 600 700 800
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Belo Rdeče
0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Belo, namizno in deželno Belo, kakovostno in vrhunsko Rdeče, namizno in deželno Rdeče, kakovostno in vrhunsko
Slika 16: Odkupne cene grozdja in vina; 1993-2004
Z vstopom v EU in prevzemom skupne tržne ureditve za vino so vinogradniki izgubili
možnost uveljavljanja podpore za obnovo vinogradov v sedanji obliki, ki jo bo zamenjalo
sofinanciranje določenih operativnih programov organizacij proizvajalcev, zlasti na področju
promocije vina.
3 Živalski proizvodi
3.1 Meso govedi
Prireja mesa govedi v povprečju zadnjega petletnega obdobja prispeva okoli 33% skupnega prirasta v živinoreji. Skupno število govedi v zadnjem desetletju niha med 450 in 500 tisoč glav, število krav pa med 180 in 195 tisoč. V letu 2004 je bilo število govedi še vedno na dnu cikla (451 tisoč glav, od tega 182 tisoč krav) in se v primerjavi z letom 2003 ni pomembneje spremenilo. Prirast govedi se je ob podobnem staležu in večjem uvozu živih živali kot v letu prej zmanjšal za slab odstotek (od 81 na 80 tisoč ton).
Število (000 glav) Prirast v živi masi (000 t)
Vir: SURS
Vir: SURS 0 100 200 300 400 500 600
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Drugo govedo Krave
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Slika 17: Število in prirast govedi; 1993-2004
Domača prireja mesa (45 tisoč ton) je bila v letu 2004 sicer na ravni povprečja zadnjih petih let, v primerjavi z letom 2003, ko je bila domača prireja najvišja po letu 1997, pa se je zmanjšala za 10%. Ob tem je ostala skupna poraba mesa govedi na podobno visoki ravni kot v letu poprej (47 tisoč ton; -1%) in tako presegla raven domače prireje. Slovenija je bila v letu 2004 prvič po treh letih zopet neto uvoznica mesa govedi. Stopnja samooskrbe je znašala 96% (v letu 2003 107%).
Vir: KIS 0 10 20 30 40 50 60
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
000 ton
Domača prireja mesa Domača poraba
Slika 18: Prireja in poraba mesa govedi (ekvivalent klavne mase); 1993-2004
Skupni obseg zunanje trgovine z govedom je v letu 2004 obsegal 10 tisoč ton, kar je znotraj
okvira zadnjih let in za tretjino več kot v letu 2003, ko je bil obseg zunanje trgovine
razmeroma skromen (pod 8 tisoč ton). Ob tem je bil uvoz skoraj 3-krat večji, izvoz pa za
dobro petino manjši kot v letu 2003. Najbolj se je v primerjavi z letom prej povečal uvoz mesa
izdelkov precej manjše (+26%). Zmanjšanje izvoza v letu 2004 je rezultat manjšega izvoza v vseh skupinah, pri čemer se je izvoz mesa, kot najpomembnejše izvozne kategorije, zmanjšal za 10%, izvoz živih živali in mesnih izdelkov pa sta se praktično razpolovila.
Preglednica 16: Struktura uvoza in izvoza govedi; 2000-2004
Uvoz Izvoz
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004 Govedo skupaj (t)* 5.112 2.322 1.997 2.270 6.143 3.910 9.973 8.443 5.531 4.336 Struktura (%) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
- žive živali 79,6 67,4 49,5 42,1 45,1 0,0 4,4 35,6 22,2 16,0
- meso 12,9 26,5 39,9 29,3 41,6 93,6 94,3 59,5 70,1 79,6
- izdelki 7,5 6,1 10,7 28,7 13,3 6,3 1,3 4,8 7,8 4,4
* v ekvivalentu mesa Vir: KIS
Poraba mesa govedi na prebivalca se v primerjavi z letom prej ni pomembneje spremenila in je znašala 23 kg.
V letu 2004 so bile cene klavne govedi, tako po podatkih statistike, kot po podatkih tržno- informacijskega sistema (TIS) v povprečju za slabe 3% višje kot v letu prej, preračunano v evre pa so ostale praktično nespremenjene. Najbolj so v primerjavi z letom 2003 porasle cene krav, ki pa so kljub temu v razmerju do drugih kategorij klavne govedi ostale nizke in so bile v Sloveniji po podatkih Evropske komisije (cene na reprezentativnih trgih) najnižje znotraj celotne EU-25. Tudi cene ostalih kategorij klavne govedi so bile, podobno kot v letu prej, pod povprečjem EU-15 (pri bikih do 24 mesecev za okoli 10%), hkrati pa precej višje kot v drugih novih članicah (z izjemo Malte).
Odkupne cene za rejce Cene na reprezentativnih trgih (klavnice)
Vir: SURS, EC 2004
0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
EUR/t žive mase
Mlado govedo Krave Teleta
0 500 1000 1500 2000 2500 3000
Biki (R3) Telice (R3) Krave (O3)
EUR/t klavne mase
SLO EU-15
Slika 19: Odkupne cene klavne govedi v Sloveniji (1993-2004) in primerjava tržnih cen s povprečjem EU-15 v letu 2004
Pomemben ukrep za kompenzacijo dohodkov zaradi realnega zniževanja cen klavne govedi so bila tudi v letu 2004 neposredna plačila na glavo živali, ki so se v zadnjih letih povečevala tako po številu, kot po višini.
Preglednica 17: Neposredna plačila za govedo; 2000-2004
SIT /glavo EUR /glavo
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004 EU-15 Premija za bike 18.000 25.000 35.000 36.000 42.328 87,8 115,1 154,7 154,0 177,2 210 Premija za vole 18.000 25.000 25.000 26.000 30.401 87,8 115,1 110,5 111,3 127,3 150 Klavna premija za odraslo govedo - - 13.500 13.800 16.214 - - 59,7 59,0 67,9 80
Klavna premija za teleta - - - 8.600 10.107 - - - 36,8 42,3 50
Dodatno plačilo (odraslo govedo) - - - 5.100 5.301 - - - 21,8 22,2 :
Premija za krave dojilje 18.000 25.000 33.500 34.500 40.534 87,8 115,1 148,1 147,6 169,7 200
Dodatna premija za krave dojilje - - - - 4.893 - - - - 20,5 24
Premija za ekstenzivno rejo - - - 17.300 20.267 - - - 74,0 84,8 100
Vir: MKGP
V letu 2004 so se vsa neposredna plačila glede na leto 2003 povečala za 17% in tako dosegla 85% višine teh plačil v EU-15 (v letu 2003 75%). Poleg tega je bila z vstopom v EU in v skladu s skupno tržno ureditvijo v letu 2004 na novo uvedena še dodatna (nacionalna) premija za krave dojilje.
Intervencijski ukrepi, ki jih v primeru večjih motenj na trgu govedi omogoča skupna tržna ureditev, v letu 2004 niso bili uporabljeni.
3.2 Meso prašičev
Prireja prašičjega mesa v strukturi skupnega prirasta v povprečju zadnjih petih let zavzema 39-odstotni delež. Število prašičev, ki ciklično niha, se je po izrazitem povečanju v obdobju 1999-2002, v zadnjih dveh letih zopet zmanjšalo. Po podatkih statistike je bilo konec leta 2004 v hlevih 534 tisoč prašičev ali 14% manj kot v letu prej. Ob tem je prirast v živi masi (85 tisoč ton) ostal na ravni povprečja zadnjih let, glede na leto 2003 pa se je zmanjšal za 3%.
Število (000 glav) Prirast v živi masi (000 t)
Vir: SURS
Vir: SURS 0 100 200 300 400 500 600 700
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Slika 20: Število in prirast prašičev; 1993-2004
Ob manjšem zakolu prašičev v klavnicah (-7%) in večjem zakolu na gospodarstvih (+11%) se je domača prireja mesa povečala za dober odstotek in dosegla 71 tisoč ton, kar je največ doslej. Kljub temu je domača prireja ostala tudi v letu 2004 precej pod ravnijo porabe. Poraba mesa prašičev je bila v letu 2004 nadpovprečno visoka in je prvič dosegla 90 tisoč ton. V primerjavi z letom 2003 je bila poraba večja za dobrih 9%.
Vir: KIS 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
000 ton
Domača prireja mesa Domača poraba
