Zoja Skušek
RITUALNE OBLIKE OČETOVSKEGA VEDENJA
ANTROPOLOGIJA IN KUVADA
Ko je Marcela Maussa nadlegoval - t e d a j še njegov študent - L. D u m o n t glede kuvade in povezave te institucije z m a t r i a r h a t o m in pa- triarhatom, je Mauss odgovoril zelo preprosto:
"Rojstvo ni m a j h n a stvar, čisto naravno, da sta udeležena oba starša" ( D U M O N T 1972).
Besede kuvada ni ne v Verbinčevem Slo- varju tujk, n e v Pravopisu, ne v Slovarju sloven- skega knjižnega jezika. Ni je tudi v francoskih slovarjih, četudi n a j bi - tako pravi Encyclopae- dia Britannica - prišla iz francoščine, in sicer iz glagola couver, valiti {couve = kokoš). Pač pa j e beseda kuvada v angleških {The Concise Ox- ford Dictionary) in ameriških slovarjih. En- cyclopaedia Britannica ji celo posveča rubriko.
Novejša antropološka literatura obravnava kuvado na splošno kot "očetovo vedenje, po- vezano z otrokovim rojstvom, ko se oče odpo- ve svojim običajnim vsakdanjim aktivnostim"
( R I V I E R E 1 9 7 4 ) .
Z a raziskovanje očetovstva je kuvada iz- j e m n o zanimiva institucija. Vprašanja, koga in k a t e r o naravo {imitatio naturae) posnema oče, ki se ob rojevanju o t r o k a uleže na ležišče ali v posteljo (ženske pri teh ljudstvih rojevajo čepe ali sede) in trpi ali p o s n e m a p o r o d n e bolečine (ki jih porodnica navadne ne kaže ali ne trpi), in zakaj se podreja prehranjevalnim ali dru- gačnim prepovedim (se ne izpostavlja nevar- nim opravilom, ne pleza po drevju ipd.), so bila poleg totemizma in tabujev ena izmed tra- dicionalnih tem, s katero se je antropologija rada in veliko ukvarjala.^
Kuvada j e na vsem svetu izjemno razšir- jena, vsakdanja in je del večine ritualov, ki
spremljajo rojstvo otroka. Kot kaže, je edina izjema Afrika. Lévi-Strauss je leta 1949 v od- govor nekemu drugemu antropologu naštel ev- ropske dežele, kjer p o z n a j o kuvado; njegova hipoteza je, da jo prakticirajo v geografsko ob- robnih deželah: Albanija, Tracija, Korzika, Ciper, Irska, Nizozemska, M e n d a jo p o z n a j o tudi v baltskih deželah, na d a l j n e m Vzhodu, na severu Japonske, p o Marcu Polu v kitajskem T u r k e s t a n u , pa tudi v Indoneziji, Maleziji, M e - laneziji in na vsem A m e r i š k e m kontinentu, od Grenlandije do Južne Amerike.^
Tudi antični avtorji kot Apolonij z R o d o s a , D i o d o r Sicilski in Plutarh p o r o č a j o o t e m ri- tualu.
Ko pogledamo, kako zgodovinsko in geo- grafsko r a z š i r j e n j e ta ritual, n e m o r e m o , da ne bi bili presenečeni nad tem, kako velika je razlika med p o m e m b n i h molkom, ki v naši kulturi spremlja očetovsko vedenje, in jasno ri- tualizacijo očetovstva v tradicionalnih družbah.
Ker so bile pojavne oblike tako različne, je bil izraz kuvada kot analitična kategorija neu- poraben: bilo je veliko poskusov, kako razločiti različne tipe kuvade; u p o r a b l j e n a so bila naj- različnejša merila. Če pogledamo besedila, ki so se ukvarjala z interpretacijo te institucije, kot že tolikokrat p r e j ugotovimo, da odkrivajo vsaj toliko o razvoju antropološke misli, koli- kor o instituciji sami.
Čeprav se izraz pojavlja že v zgodnejši li- teraturi ( B A C I I O F E N 1861), p a velja, da ga je prvi v antropologiji uporabil Tylor v knjigi o zgodnji zgodovini človeštva ( T Y L O R 1865:
287-297). Izraz si je verjetno sposodil pri
č l a n e k je del daljše razprave, ki j o delno financira C E U , Research Support Scheme, Praga.
' "Običaj kuvade, eden najnenavadnejših, kar jih je, je zaradi svoje izjemnosti stoletja vznemirjal raziskovalce in jih sprav- ljal v zagato, ker ga niso znali pojasniti" (DAWSON 1929: vii).
^ P o d r o b n e j e o t e m v DELAISI DE PARSEVAL 1 9 8 1 .
f r a n c o s k i h chroniqueurs, ki so bili - zlasti tisti, ki so potovali p o K a r i b i h - p r e s e n e č e n i n a d t e m , da se t a m k a j š n j i o č e t j e o b p o r o d u p o d o b - n o v e d e j o kot baskovski. V Baskiji t e m u ve- d e n j u (oče v postelji z a m e n j a p o r o d n i c o , se pusti streči različno dolgo) pravijo "couvade"
ali "covada". V n a s p r o t j u s Karibi pa P.
M e n g e t (1979: 245-264) - pri t e m n a v a j a A l f r e - d a Metrauxa^ - trdi, da je ta simbolična sub- stitucija m a t e r e z o č e t o m , ki je značilna za E v r o p o , v A m e r i k a h r e d k a ali pa j e s p l o h ni."
Ž e dve leti p o izidu T y l o r j e v e knjige j e F . M a x M u l l e r (1867: 274 ss.) v d r u g e m delu svoje Chips from a German Workshop d e f i n i r a l k u v a d o kot z n a m e n j e ženske tiranije:
"Ubogega soproga so kajpada sprva tiranizirale ženske sorodnice /ob porodu/, pozneje pa so ga tako prestrašile, da je postal praznoveren. Začel se je pretvarjati, da je mučenik, dokler ni zares zbolel ali se samozaščitno zatekel v posteljo.
Naj je kuvada na prvi pogled videti še tako ne- navadna in nesmiselna, je v njej nekaj, s Čimer - tako menim - lahko sočustvuje večina tašč /.../"
L e t a 1889 je C. T o m l i n s o n (1889: 442) povezal k u v a d o z a n d r o g i n i j o , ideja, ki jo je za n j i m imel tudi A. H . Kean^:
"Sodobnejši pogled, ki temelji na tem, da ima samec nepopolne, toda včasih delujoče dojke, da so bili prastarši androgini in daje običaj ku- vade prežitek iz Časov, ko sta oba spola proizva- jala mleko in tako hranila mladiče."
Ž e Zgodaj se pojavijo tudi psihološke raz- lage:
"Običaj /kuvade/ poznajo v različnih krajih, celo v Evropi /,../. Ker ta ljudstva ženskam na- lagajo težja opravila, se tukaj tu in tam kaže v pretirani obliki /.../. Običaj kuvade je kajpada rezultat idealne zveze moža in žene - zveze, ki je popolnoma analogna zvezi med obema mate- rama zakoncev. Otrok dolguje življenje obema, očetu in materi. Oba se morata potemtakem po- drejati zakonom, ki urejajo rojstvo /.../" (WUNDT
1916: 198).
D o s t i avtorjev je z a g o v a r j a l o tezo, d a m o š k i s k u v a d n i m v e d e n j e m - n a v a d n o s p o m o č j o magije ali čarovništva - p r e v z a m e j o p o r o d n e bolečine nase (MooNEvn. d.).
D r . T a u t a i n ( 1 8 9 6 : 1 1 8 - 1 1 9 ) j e zavrnil vse t e o r i j e v zvezi s k u v a d o in zagovarjal stališče, d a je k u v a d a posvojitveni ritual, s k a t e r i m o t r o k o v oče p o t r d i očetovstvo. T o stališče ni izvirno, saj ga je že p r e d leti naznačil B a c h o f e n - p o d p i r a l pa p o z n e j e Tylor -, ko j e z n j i m u t e - meljeval svojo tezo o p r v o t n e m m a t r i a r h a t u . K u v a d a n a j bi p r i p a d a l a tistemu o b r a t u v družbi, ko m a t r i a r h a t p r e h a j a v p a t r i a r h a t : o č e n a j bi s tem, ko " i g r a " d r u g o m a t e r , z a h t e v a l svoje očetovske pravice. Tylor, ki j e s i s t e m a - tično pregledal p o r o č n e in z njimi p o v e z a n e n a v a d e - m e d njimi k u v a d o - k a k š n i h 350 ljudstev, j e n a z a d n j e prišel d o sklepa, d a j e m a t r i a r h a t starejši od p a t r i a r h a t a in d a k u v a d a o z n a č u j e p r e h o d od e n e oblike v d r u g o :
"/Bachofen/ meni, da /kuvada/ sodi k družbene- mu obratu, ko se je starševska vez, ki je dotlej potekala po materi, razširila na očeta, tako d a j e oče postal druga mati. Kuvado primerja s sim- bolnimi zahtevami rojstva, ki so jih v klasičnem svetu uprizarjali kot posvojitvene obrede. K nje- govim pomembnim zgledom lahko dodamo to, da je pri nekaterih plemenih kuvada legalna oblika, s katero oČe prizna otroka za svojega.
Tako ta očitno nesmiselni običaj, kateremu s e j e človeštvo smejalo dva tisoč let, ne kaže zgolj na prehod materinske družbe k očetovski, paČ pa je znamenje te elike spremembe in poročilo o njej" (TYLOR 1889).
P o z n e j š a literatura j e to tezo o b r a v n a v a l a kot B a c h o f e n - T y l o r j e v o t e o r i j o in j o ovrgla
( R O T H 1 8 9 3 ) . Šele z a d n j e čase j o j e s p e t povze- la M a r y D o u g l a s (n.d.). N j e n a teza j e , d a kuva- da izraža o d n o s m e d o č e t o m in o t r o k o m v tistih d r u ž b a h , kjer so p o r o č n e zveze šibke in n e g o t o v e . T a s t r u k t u r n o - f u n k c i o n a l n a pozicija v s e b u j e i n s t r u m e n t a l n o i n t e r p r e t a c i j o , s a j im- plicira, da ritual ("ki je izraz p o m e m b n e g a o d - n o s a " ) vzdržuje ta o d n o s . P r o b l e m z e k s p r e - sivnimi i n t e r p r e t a c i j a m i , k j e r n a j bi k u v a d a
' A. METRAUX (1949), The Couvade. V: J. Steward (ur.). Handbook of South American Indians 5. Washington. Str. 369.
* Menget kot že pred njim Riviere pravi, da vse prepogosto pozabljamo, da Indijanec, ki leži v viseči mreži, ni nujno bolan, pa naj gre za psihosomatsko ali simbolno bolezen, pač pa gre za čisto navaden počitek, po navadi povezan s slabo prehrano, včasih celo stradanjem. Poleg tega je mreža edini kraj v koči, kjer lahko počiva.
' CasseWs Encyclopaedia Hi (n. d.). London. Geslo "couvade".
n e k a j izražala, je, d a n i k a k o r n e izraža vselej istega o d n o s a . T u d i ni čisto j a s n o , z a k a j bi zveza d v e h odraslih pri kreaciji novega bitja in ritualni izraz te k o o p o r a c i j e v o m e j e n e m času n u j n o u t r d i l a in p o d a l j š a l a legitimne zveze.
( P o l e g tega pri veliko ljudstvih kuvada z a d e n e veliko širši krog s o r o d n i k o v in ne le o č e t a ali o č e t a in m a t e r e . )
P r e d e n j e Tylor povzel B a c h o f e n o v o teori- j o , j e zagovarjal tezo, da je k u v a d a t e h n i k a , p o v e z a n a z zaščito vseh, ki so n a p o s r e d n i za- p l e t e n i v rojstvo o t r o k a ( T Y L O R 1865: 287-297).
P r e d p o s t a v k a je, d a o b s t a j a d u h o v n a zveza m e d starši in o t r o k o m , k u v a d a p a zagotavlja zaščito o t r o k a p r e d škodljivimi vplivi. T e z o , ki so j o povzeli mnogi, m e d drugimi tudi J a m e s F r a z e r in I I . L i n g R o t h . F r a z e r (1910: 254- -255) razdeli k u v a d o v dve različni seriji obi- čajev, e n o , k j e r se o č e p o d r e d i p o s e b n e m u re- ž i m u v d o b r o o t r o k a , s k a t e r i m j e t e s n o p o v e z a n , in d r u g o , k j e r simulira p o r o d in s t e m o l a j š a m a t e r i p o r o d n e m u k e . O b a običaja p o n j e m t e m e l j i t a na s i m p a t e t i č n i magiji. P o p o - r o d n a k u v a d a je nalezljiva magija, p r e d p o r o d - n a p a h o m e o p a t s k a ali imitativna.^
T u d i A . V a n G e n n e p (1943: 121) m e n i , d a j e veliko praks, ki so p o v e z a n e z rojstvom, na-
m e n j e n i h t e m u , da o l a j š a j o p o r o d ali z a v a r u j e - j o vse, ki so v a n j vpleteni, v e n d a r k u v a d e nima za pravi o b r e d p r e h o d a , rite de passage, ki n a j bi p o s a m e z n i k o m omogočil r i t u a l e n p r e h o d iz e n e g a statusa v d r u g e g a . G o v o r i o s e k u n d a r - n e m o b r e d u p r e h o d a .
I z j e m n o zanimiv, že zaradi p r e d s o d k o v , ne- p o j a s n j e n i h aluzij in t e o r e t s k i h p r e d p o s t a v k , j e o d l o m e k - edini, ki se u k v a r j a s k u v a d o - iz M a l i n o w s k e g a , k a t e r e g a teza je, da gre pri ku- vadi za legitimizacijo d r u ž b e n e vloge o č e t a .
"Kullurni elementi, ki oblikujejo razmerje med očetom in otrokom, so tesno povezani z elemen- ti, ki določajo materinstvo. Oče navadno z ma- terjo deli tabuje ali se vsaj mora skupaj z njo podrejati nekaterim med njimi /.../. Najbolj zna- menit med njimi je kuvada, običaj, pri katerem mora mož prevzeti simptome poporodne izčrpa- nosti in nezmožnosti, medtem ko žena opravlja naprej vsakdanja opravila. A četudi je to najbolj ekstremna oblika priznavanja očetovstva, v vseh družbah obstajajo podobni aranžmaji, s katerimi moški delno deli poporodno breme z ženo ali pa se mora vsaj iz sočutja do nje lotiti nekaterih dejanj. Te vrste običaja ni težko uvrstiti v našo shemo. Celo na videz nesmiselna ideja kuvade ima za nas globok pomen in nujno funkcijo. Če je za Človeško družino biološko nujno, daje ses- tavljena tako iz očeta kot matere; Če obstajajo tradicionalni običaji in pravila, ki vzpostavljajo družbeni položaj, kjer sta otrok in oče tesno mo- ralno povezana; Če naj bi vsi ti običaji obrnili človekovo zanimanje k njegovemu potomcu, ima kuvada, po kateri moški simulira porodne krče in druga porodna vedenja, veliko vrednost in daje nujen stimulus za očetovske težnje. Kuva- da in vsi običaji te vrste poudarjajo princip legi- timitete, otrokovo potrebo po očetu" (MALINOWSKI
1927:215-216; podč. Z. S.).
V e n d a r pa a n t r o p o l o š k a l i t e r a t u r a ugotav- lja, da j e očetova legitimiteta d a n a s p o r o k o , n e pa s fiziološko t e o r i j o s p o č e t j a ali s p r a k s a - mi, k i j i h opravlja p r e d rojstvom ali p o n j e m .
C l a u d e Lévi-Strauss se j e v diskusijo o ku- vadi vmešal vsaj dvakrat: pri ljudstvu N a m b i k - w a r a ( L É V I - S T R A U S S 1948: 106 ss.) n a t a n č n o p o p i š e p r e p o v e d i ( d r u ž a b n i stiki, k o p a n j e , pri- p r a v a h r a n e , nakit, uživanje d o l o č e n e h r a n e ) , ki se jih m o r a t a držati oba, o č e in mati, \ Divji
" Warren R. Dawson {op. cit.: 80) delno zavrača to teorijo; navaja, da za večino žensk pri "primitive peoples" porod navadno ni tako "prostrating and anxious crisis" kot za njihove "civilized sisters"; rojevajo hitreje, z manj bolečinami in takoj po porodu nadaljujejo z običajnim delom. Zakaj naj bi torej oče otroka prevzemal materi bolečino, ki je ta ne občuti, in zahteval pozor- nost in pomilovanje, ki ju mati ne zahteva zase? Še več: kuvado prakticirajo moški, ki se v svojem življenju večkrat podredijo ritualom, povezanim z neverjetno fizično bolečino, in vendar ni znano, da bi jim kdo poskušal olajšati trpljenje s simpate- tično magijo ali kako drugače.
Tudi glede intimnega odnosa med o č e t o m in otrokom kot ene izmed možnih razlag za kuvado Dawson opozaija na pre- vidnost in citira Rafaela Karstena. Primer sicer ni povezan s kuvado, vendar pa ilustrira metodološke težave in previdnost, ki je potrebna pri interpretaciji gradiva. Nič kaj zadržan glede interpretacije kuvade kot znamenja intimnega o č e t o v e g a od- nosa d o otroka je E Westermark (1921); vendar opozarja, da morajo tisti, ki j o prakticirajo, poznati povezavo m e d spolnim aktom in spočetjem oz. nosečnostjo. Problematika "virgin birth", domnevnega nepoznavanja povezave med spolnim aktom in prokreacijo, je tema, ki je strastno zanimala antropologe v e č desetletij, zadnjič se je polemika razplamtela na straneh re- vije Man v 80-tih letih. Gl. zlasti zanimiv strupen napad na antropološki konstrukt nevednega divjaka-primitivca spod peresa E. Leacha (1966).
misli ( L É V I - S T R A U S S 1 9 6 2 : 2 5 8 - 5 9 ) pa p o u d a r i t e s n o vez m e d starši in otroki:
"Ne bi bilo prav, če bi rekli, da moški prevzme mesto porodnice. Včasih se mož in žena podre- jata istim omejitvam, ker se poosebljata z otro- kom, na katerega v tednih ali mesecih po rojstvu prežijo hude nevarnosti. Včasih pa se mora moški - še zlasti v Južni Ameriki - podre- jati še hujšim omejitvam kot njegova žena, saj je
v skladu z domačinskimi teorijami o spočetju in nosečnosti prav njegova oseba bolj povezana z otrokovo. Niti po prvi niti po drugi hipotezi oČe ne igra materine vloge: igra vlogo otroka. Etno- logi so se redko zmotili glede prve točke; še redkeje pa so razumeli drugo."
V z a d n j e m času velja o m e n i t i dve teoriji o kuvadi a v t o r j e v P. Riviera in P. M e n g e t a , ki si o b e p r i z a d e v a t a p o k a z a t i , da k u v a d a ni zbirka pravil, ki zadeva s a m o s t a t u s p o s a m e z n i k a , p a č p a sistem tabujev, ki zadeva d r u ž b e n o celoto,
P . R I V I E R E :
T E L E S N O ( M A T I ) I N D U H O V N O ( O Č E ) R O J S T V O
Oxfordski a n t r o p o l o g P e t e r Riviere ( 1 9 7 4 : 4 2 3 - 4 3 5 ) na podlagi p r e j š n j i h tipologij n a r e d i m e t o d o l o š k o distinkcijo m e d k u v a d o kot ritu- a l o m in k u v a d o kot p s i h o s o m a t s k o težavo ( s i n d r o m k u v a d e ) . O b s t a j a j o n a m r e č dejstva, ki govorijo, d a ima v n e k a t e r i h z a h o d n i h d r u ž b a h , ki n e p r a k t i c i r a j o r i t u a l n e k u v a d e , p o m e m b e n o d s t o t e k moških p s i h o s o m a t s k e težave v času p a r t n e r k i n e n o s e č n o s t i (TRE-
T H O W A N , C O N L O N 1 9 6 5 ) .
Riviere ( 1 9 7 4 : 4 2 5 ) d e f i n i r a r i t u a l n o kuva- d o k o t "niz idej in z njimi p o v e z a n e g a kon- v e n c i o n a l n e g a v e d e n j a , ki i n t i m n o p o v e z u j e m o š k e g a z rojstvo njegovega o t r o k a " . Po nje- g o v e m so vsi d o s e d a n j i poskusi, da bi pojasnili pojav, p r o p a d l i , ker so o b i č a j obravnavali izoli- r a n o , n e pa kot p o s e b n o obliko veliko širšega p o j a v a . V s e razlage so z a t o le d e l n e in lahko
p o j a s n j u j e j o k u v a d o v k o n k r e t n i družbi, nika- kor pa ne o b č e za vse d r u ž b e . N j e g o v n a m e n ni p o p o l n o m a zanikati ekspresivnih in instru- m e n t a l n i h pristopov, v e n d a r p a so p o n j e g o - v e m značilni za p o s a m e z n e k u l t u r e . N j e g o v cilj j e širši, č e p r a v n i k a k o r ni n j e g o v n a m e n defini-
rati k u v a d e ali najti u n i v e r z a l n e razlage za in- stitucijo per se. Njegov n a m e n j e p o j a s n i t i o b č e p o t e z e k u v a d e , t a k o d a se b o v številnih in raz- ličnih oblikah p o k a z a l a kot p o s e b e n a s p e k t bolj splošnega pojava.
R i v i e r e ' se pri razvijanju teze o p r e na d e l o Nielsa Focka®, ki j e p r e u č e v a l brazilsko ljudst- vo Waiwai. K u v a d a pri Waiwaijih v s e b u j e t a k o p r e d - kot p o p o r o d n e o m e j i t v e (opravila, h r a - n a ) t a k o o č e t a kot m a t e r e . Waiwaiji živijo v s k u p n i h hišah in ko se p o r o d približa, o č e postavi p o r o d n o k o č o ( p o r o d n a kri bi okužila s k u p n o hišo). P o k a k š n i h d v e h t e d n i h p o p o r o - d u se mati in o t r o k v r n e t a v s k u p n o hišo, o č e p a lahko hodi naokoli, k a k o r h o č e , edini p o g o j je, da s p o š t u j e p r e p o v e d i kuvade.^ M e d t e m k o sta mati in o t r o k v koči, p o t e k a i m e n o v a n j e o t r o k a . O t r o k dobi dve i m e n i : d r u ž i n s k o i m e - ki j e ime p o k o j n e g a s o r o d n i k a - in i m e d u h a {spirit name). S t e m o b r e d o m p a k u v a d a ni k o n č a n a ( t r a j a lahko tudi tri leta). W a i w a i n a m r e č pravijo: n o v o r j e n č k o v a d u š a j e šibka in ne zadosti z a s i d r a n a v o t r o k u . V e č k r a t z a p u s t i o t r o k a in hodi n a o k o l i z o t r o k o v i m i starši. N a t e h p o h o d i h je zelo ranljiva. K e r j e o t r o k d u - h o v n o p o v e z a n s starši, d u h o v n e n e v a r n o s t i , ki p r e t i j o njim, p r e t i j o tudi n j e m u ( z a t o se m o r a - j o starši o m e j e v a t i pri d e j a v n o s t i h in h r a n i ) . K o j e o t r o k star okoli tri leta, j e n j e g o v a d u š a zadosti odrasla in n e o d v i s n a , d a ji ni t r e b a v e č hoditi za starši in g r e l a h k o v o t r o k o v o telo.
O t r o k je t e d a j očitno d o k o n č n o f o r m i r a n in ima svoje telo in d u š o .
D r u g i p r i m e r , ki ga n a v a j a Riviere, so Uburuji.''^
Z a n i m i v o je, da U b u r u j i m e n i j o , d a k u v a d a ni p o v e z a n a zgolj z zaščito o t r o k a , a m p a k j e v
' Sicer je razisicoval južnoameriške Indijance Trio.
* Waiwai- Religion and society of an Amazonian tribe. National Museum of Denmark Ethnographical Series 8.
' Waiwaijski očetje ne simulirajo poroda; Riviere tudi omenja, da številni antropologi poročajo o tem, da ameriški Indijanci sicer res veliko svojega časa preživijo v visečih mrežah, vendar pa to ni nujno del kakšnega rituala. Vsak ameriški Indijanec, ki nima ravno kaj početi, pravi, preživi dan tako, da lenari v viseči mreži. Navaja P. Kloosa (1971), The Maroni River Caribs of Surinam. Assen: Van Gorcum, ki poroča o jezikovnih zagatah, ki so botrovale napakam v antropoloških interpretacijah raznih pojavov.
Njegov vir je F. HUXLEY (1963), Affable savages. London: Rupert Ilart-Davis: 184-87.
n e v a r n o s t i tudi o č e t o v a duša, če se n e drži p r e d p i s a n i h o m e j i t e v . K u v a d a p r i njih traja šest mesecev, konča jo o b r e d i m e n o v a n j a {na- ming ceremony). V n j e m so u d e l e ž e n i " b o t e r " , ki p r e d s t a v i o t r o k a in n j e g o v o ime s o d e l u j o č i m v o b r e d u (prebivalci okoliških vasi). Iz opisa j e j a s n o , d a j e k u v a d a del o b r e d a p r e h o d a .
"Dokler Urubu Indijanec ni oče, je njegova duša kot duh in kot duh večno tava naokoli /.../
in išče materialni predmet, v katerega naj bi se utelesila /.../. Napor duhovne kreacije traja šest mesecev, dokler otroku ne dajo imena in se ne 'zbudi'; dotlej zanj pravijo, da 'spi', to je, da je duhovno še neoblikovan" (Riviere 1974:
185-186).
v večini d r u ž b , pravi Riviere, velja, da je p o s a m e z n i k " s e s t a v l j e n " in d u š e in telesa,'^
Starši so t a k o soočeni z d v o j n o kreacijo, in d u - h o v n a u t e g n e biti celo težja od telesne. T o še zlasti velja za d r u ž b e , ki d u š o p r e d s t a v l j a j o kot n e k a j n e j a s n e g a , k a r tava naokoli. Večina an- t r o p o l o g o v se je o s r e d o t o č i l a (tudi Malinow- ski) na fizični a s p e k t rituala in so k u v a d o razlagali kot p o s k u s očeta, d a zaigra biološke d o g o d k e p o r o d a , ki je ženski prerogativ. Ri- viere p a meni, da o č e t o v o v e d e n j e nima nič opraviti s fizičnim rojstvom, p a č pa z duhov- nim; p r o b l e m človekove dualnosti j e univer- zalen: o b s t a j a j o d r u ž b e , v k a t e r i h v p r a š a n j u , k a k o se telo in d u š a združita v o t r o k u , ne p o s v e č a j o n o b e n e p o z o r n o s t i , so p a tudi take, ki tega n e izražajo v kakšni institucionalizirani obliki. R a z l i č n e d r u ž b e p o z n a j o veliko m o ž n o - sti, k d a j d u š a in telo z a č n e t a p r i h a j a t i s k u p a j ( p r e d p o r o d n a k u v a d a n a j bi sugerirala, da se p r o c e s z a č n e že p r e d rojstvom). Riviere navaja avstralske a b o r i g e n e , kjer s p o č e t j e zahteva p o l e g s p o l n e g a a k t a tudi d e l o v a n j e mističnih sil. In p o t e m z n e k a j o m e j i t v a m i p r i m e r j a k u v a d o s compadrazgom, krščanskim krstom, - p r i t e m se opira na članek S t e p h e n a G u d e -
m a n a (1972) -, in h G u d e m a n o v i m d u a l i z m o m rojstvo/krst, n a r a v n o / d u h o v n o , n a r a v n i starši ( d r u ž i n a ) / d u h o v n i starši {compadrazgo) p o n u d i še svoja - rojstvo/kuvada, t e l e s n o / d u h o v n o .
P . I M E N C E T :
K U V A D A L \ S O R O D S T V E N A P . A Z I M E R J A
P a t r i c k M e n g e t (op. c i f . 185-186) je razis- koval s k u p i n o Txikao iz N a c i o n a l n e g a p a r k a Xingu ( M a t o Grosso, Brazilija); s p o č e t j e je za Txikao izključno m o š k a stvar. E m b r i o j e na- r e j e n zgolj iz s p e r m e . D a bi lepo rastel, ga j e t r e b a n e n e h n o hraniti z novo s p e r m o , t o r e j občevati, in r e d k o je, d a t e m u lahko z a d o s t i e n moški, četudi legitimen mož. Ž e n s k a ima t o r e j m e d n o s e č n o s t j o številne ilegitimne s p o l n e stike. Z a ljudstvo Txikao t o r e j g e n i t o r ni e n sam, p a č p a s k u p i n a genitorjev, v k a t e r i j e sko- r a j z m e r o m tudi u r a d n i s o p r o g . P r a v t a k o m e n i j o , d a j e o t r o k pri rojstvu n e p o p o l n , n a m r e č : " N e m o r e držati glave p o k o n c i . "
M e d rojstvom o č e sicer ne občuti bolečin ali u t r u j e n o s t i , v e n d a r o s t a j a v koči, p o g o s t o se u k v a r j a z drugimi otroci. D o k l e r p o p k o v i n a n e o d p a d e , se m o r a t a o b a , o č e in mati, držati zelo strogih pravil. I s t e p r e p o v e d i , v e n d a r v milejši obliki, v e l j a j o za vso s k u p i n o g e n i t o r j e v - se pravi vseh, ki so s s p e r m o hranili otroka^^ -: ne s m e j o ubiti n e v a r n i h živali, ne s m e j o se u t r u j a - ti z d e l o m (lov, s e č n j a dreves, v o j n a ) , ne s m e j o se kopati.^^ P o s e b n o z a p l e t e n e so p r e h r a n j e - valne p r e p o v e d i : r a v n a j o se p o logiki škodljivo- sti, ki loči dve načeli, i n e r t n o s t in aktivnost.
P r e p o v e d spolnega o b č e v a n j a ne zadeva s a m o m a t e r e in genitorjev, p a č p a z a d e v a s l e h e r n o s p o l n o aktivnost genitorjev, tudi z drugimi že- n a m i (tudi tu o č e n e m o r e "izprazniti, odliti"
t e k o č i n e , ki je a n a l o g n a tej, s k a t e r o se h r a n i otrok, ne da bi o t r o k izgubil svojo s u b s t a n c o .
Č e p r a v je v a n t r o p o l o š k i misli p r e v l a d u j e j o teksti, ki k u v a d o p o j a s n j u j e j o kot očetovski
" T o je še zlasti opazno pri smrti, ko ima večina družb obrede, ki urejajo ločevanje duše od telesa.
Menget obnavlja tale mit: V času velikega deževja je vaški poglavar Opote ujel ribo. Prinesel jo je domov in jo položil pred Tubio, enega od štirih družinskih poglavarjev v njegovi hiši. Vendar pa jo je kljub splošnemu pomanjkanju in lakoti Tubia pojedel sam: poglavar-ribič je ni mogel, ker bi s tem ogrozil svojo magično ribiško moč; drugi trije družinski poglavar- ji je niso mogli, ker bi s tem ogrozili življenje svojih majhnih otrok in svoje življenje; njihove žene, ki so te otroke dojile, so se morale odpovedati ribi iz istih razlogov; otroci bi použili duh te ribe, ki je zanje posebej nevaren; pet samcev, samih adoles- centov, je molčalo (naslednji dan so v zadregi priznali, da imajo spolne odnose z materami v hiši in da nočejo škoditi njiho- vim otrokom); skratka, med dvajsetimi ljudmi, ki so živeli v tej hiši, je ribo lahko pojedel samo eden, vsem drugim so jo prepovedovala pravila kuvade.
" O tem je pisal tudi C. Lévi-Strauss (1948) v zvezi z Nambikwari.
ritual (Malinowski, D o u g l a s o v a ) , p a M e n g e t z a g o v a r j a tezo, d a k u v a d a ni ritual legalizacije o č e t a in ne sredstvo za u t r d i t e v " z a k o n s k e zveze v d r u ž b a h , k j e r j e p o r o k a k r h k a ali nes- t a b i l n a " ( M a r y D o u g l a s ) , saj je očetovska legi- t i m n o s t , ki n a v a d n o izhaja iz p o r o k e , zago- tovljena že p r e d r o j s t v o m in ne izvira iz njega.
Še več: k u v a d a ne pokriva n u k l e a r n e družine, p a č p a širši krog s o r o d n i k o v (Txikao, G e , Xik- rin, A p i n a y e ) . T i p r i m e r i , in še veliko več j i h je, kažejo, da se d r u ž b e n e funkcije kuvade n e o m e j u j e j o na v e r t i k a l n o zvezo oče, m a t i / o t r o k .
"/Kuvada/ je javno sredstvo, kako potrditi, zani- kati ali ustvariti klasifikacijska razmerja, na novo uredili hognatsko vesolje /.../. Jezik, ki ga lahko ustvarjamo s klasifikacijo sorodstva ali pa ga tej klasifikaciji postavljmo nasproti, je njen prvi pogoj: ni sorodstvenega razmerja brez teo- rije spočetja, prav tako kot ni sorodstvenega sistema brez prepovedi incesta" ( M E N C E T , op.
cit.: 260; podČ. Z. S.)
M e n g e t pri Txiao n a j d e tri vrste p r e p o v e d i incesta:
1. m e d (biološkimi) starši in otroki;
2. m e d t a s t o m / t a š č o in s n a h o / z e t o m ; 3. m e d b r a t i in s e s t r a m i .
Č e k u v a d a izraža p o s t o p n o ločevanje sub- stance, ki j e bila izvirno s k u p n a , p o t e m bi incest mati-sin in o č e - s n a h a n a novo povezo- val, kar je bilo ireverzibilno ločeno. Incest m e d b r a t o m in sestro j e m a n j sankcioniran, ker
kljub s k u p n i m p r e d n i k o m nista p o v e z a n a z ri- t u a l o m kuvade. T u k a j se zadeva z a k o m p l i c i r a s s k u p i n o g e n i t o r j e v (tistih, ki so s s p e r m o hranili e m b r i o ) . Brž ko k u v a d a p o t r d i n j i h o v o u d e l e ž b o , otroci, ki jih i m a j o s svojo legalno ž e n o , p o s t a n e j o klasifikatorni b r a t j e in s e s t r e n o v o r o j e n c a (ki so ga hranili, ko j e bil še v t r e b u h u ženske, ki ni njihova ž e n a ) - in s t e m p o d r e j e n i t a b u j u incesta, č e p r a v v u b l a ž e n i verziji. Z d i se, d a m n o ž i n a s u b s t a n c e , ki j e bila vložena, vpliva na stopnjo p r e p o v e d i . T a k o kot j e k u v a d a s t o p e n j s k a in se p r i l a g a j a individual-
n i m r a z m e r a m , p r e p o v e d incesta vzpostavlja s t o p n j e , ki g r e d o od p o p o l n e p r e p o v e d i d o to- l e r a n c e .
"Med kuvado in prepovedjo incesta je hkrati razmerje kontinuitete (kar je kuvada ločila od skupne substance, prepoved ohranja ločeno) in funkcionalne komplementarnosti: kuvada nam- reč ureja notranjo komunikacijo skupine, komu- nikacijo, ki omogoča njeno diverzifikacijo, pre- poved incesta pa vzpostavlja njeno zunanjo komunikacijo" ( M E N G E T , op. cit.: 263).
P o M e n g e t u p o t e m t a k e m k u v a d a sodi v u r e j e n in k o h e r e n t e n niz tabujev, ki zagotav- ljajo razvoj individualnih bioloških u s o d , h k r a - ti p a iniciirajo v d r u ž b o s k u p n o s t i s u b s t a n c - n u k l e a r n i h d r u ž i n ali pa ne -, ki j i h p r e p o v e d incesta razbija. K u v a d a je h k r a t i artikulacija logike n a r a v n i h kvalitet b i t j a in p r o b l e m a t i k e nasledstva.
L i t e r a t u r a
J . J. BACHOFEN ( 1 8 6 1 ) , Das Mutierrecht. Stuttgart: Krais & Hofmann.
W. R. DAWSON ( 1 9 2 9 ) , The custom of couvade. Manchester: University Press.
C. DEI^ISI DE PARSEVAI, ( 1 9 8 1 ) , La p a r i d e père. Pariz: Seuil.
M. DOUGLAS (n. d.). The relevance of tribal studies. Journal for psychosom. Res. 12: 2 1 - 2 8 . L. DUMONT ( 1 9 7 2 ) , Une s c i e n c e en devenir. L'Archéologie 48: 8 - 2 1 .
J . FRAZER ( 1 9 1 0 ) , Totemísm and Exogamy IV, London: MacMillan.
A. VAN GENNEP (19'1-3), Manuel de folklore française contemporain I. Pariz: Picard.
S. GUDEMAN ( 1 9 7 2 ) , The compadrazgo as a reflection of the natural and spiritual person. Proc. R. anthrop. Inst.
1971/1972: 4 5 - 7 1 .
F . HUXLEY (1963), Affable savages. London: Rupert Hart-Davis.
E. LEACH ( 1 9 6 6 ) , Virgin Birth. Proceedings of the Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland for 1966: 3 9 - 4 9 .
C . LÉVI-STRAUSS ( 1 9 4 8 ) , La vie familiale et sociale des Indiens Namòihivara. Société des Americanistes.
( 1 9 6 2 ) , La pensée sauvage. Pariz: Pion.
B. MAUNOWSKI ( 1 9 2 7 ) , Sex and Repression in Primitive Society. London: Kegan Paul, Trench, Trubner & Co.
P. MENGET ( 1 9 7 9 ) , T e m p s de naître, temps d'être: la couvade. V: La fonction symbolique. Essais d'anthropologie réu- nis par Michel Izard et Pierre Smith. Pariz: N R F , Gallimard.
J . M O O N E Y (n. d.), The Medical Mythology of Ireland. Proceedings of the American Philosophical Society xxiv.
F. M . MULLER ( 1 8 6 7 ) : Chips from a German Workshop II, London.
P . G . R I V I E R E ( 1 9 7 4 ) , The couvade: a problem reborn. Man 9, 3 : 4 2 3 - 4 3 5 .
H . L. ROTH ( 1 8 9 3 ) , On the signification of couvade. JoumaZ of Anthropological Institute 22: 2 0 4 - 2 4 3 . Z . SKUŠEK ( 1 9 9 4 ) , Očetje: pravica do nosečnosti. Socialno delo 33, 3: 2 3 5 - 2 3 7 .
Dr. TAUTAIN ( 1 8 9 6 ) , La Couvade. V Anthropologie vii (Pariz): 1 1 8 - 1 1 9 . C. TOMLINSON ( 1 8 8 9 ) , Notes and Queries viii. 7th series, London.
W . N. TRETIIOWAN, M. F . CONLON ( 1 9 6 5 ) , Tiie couvade syndrome. British Journal of Psychiatry III: 5 7 - 6 6 .
E. B. TYLOR ( 1 8 6 5 ) , Researches into the early history of mankind and the development of civilization. London: John Murray.
( 1 8 8 9 ) , On a Method of Investigating the Development of Institutions applied to Laws of Marriage and D e - scent. Journal of Anthropological Institute xviii (London): 2 5 4 - 2 5 6 .
E. WESTERMARK ( 1 9 2 1 ) , History of Human Marriage. London.
W. WUNDT ( 1 9 1 6 ) , Elements of Folk Psychology. London.
