Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013

Izdajatelj:

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: publicistika.umar@gov.si

Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v publikaciji Delovni zvezki UMAR, ne odražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.

http://www.gov.si/umar/public/dz.php

Odgovorna urednica: Eva ZVER Prevod povzetka: Tina POTRATO Lektoriranje povzetka: Dean JESSON

Lektoriranje: Služba za prevajanje in lektoriranje Generalnega sekretariata Vlade RS Tehnična urednica, prelom: Ema Bertina KOPITAR

Distribucija: Katja FERFOLJA Tisk: SOLOS, Ljubljana

Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Naklada: 200

Ljubljana, 2006

©

Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013

Delovni zvezek 6 / 2006

* Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana.

Povzetek 7

Summary 8

1 Uvod 9

2 Spodbujanje skladnega regionalnega razvoja v obdobju od 1999 do 2005 10 3 Potreba po oblikovanju novega indeksa razvojne ogroženosti 12 4 Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013 in njegova primerjava z indeksom razvojne ogroženosti iz leta

2001 13

4.1 Nabor kazalnikov 13

4.2 Izbira kazalnikov 14

4.3 Teža kazalnikov 14

4.4 Èasovno obdobje 14

4.5 Metoda izraèuna indeksa razvojne ogroženosti 15

5 Podrobnejša predstavitev izbranih kazalnikov 16

5.1 Bruto domaèi proizvod na prebivalca 16

5.2 Osnova za dohodnino na prebivalca 17

5.3 Bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega 18

5.4 Stopnja (formalne) registrirane zaposlenosti 19

5.5 Stopnja registrirane brezposelnosti 20

5.6 Indeks staranja prebivalstva 21

5.7 Delež prebivalstva, prikljuèenega na javno kanalizacijo 22

5.8 Povpreèno število let šolanja prebivalstva 22

5.9 Delež površine obmoèij Natura 2000 24

5.10 Delovna mesta na delovno aktivno prebivalstvo 25

5.11 Poseljenost obmoèja 26

6 Rezultati izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007

do 2013 27

7 Razvrstitev razvojnih regij po stopnji razvojne ogroženosti za programsko

obdobje od 2007 do 2013 29

8 Indeks razvojne ogroženosti na ravni občin 31

9 Sklepne ugotovitve 32

Literatura in viri 33

Podatkovna priloga 35

Seznam uporabljenih kratic:

AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje

BDP – bruto domaèi proizvod BDV – bruto dodana vrednost

DURS – Davèni urad Republike Slovenije DZ – delovni zvezek

EU – Evropska unija

GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije

HDI – Human development indeks – indeks èlovekovega razvoja

ILO – International labour organisation, MOD – Mednarodna organizacija dela IRO – indeks razvojne ogroženosti

MOP – Ministrstvo za okolje in prostor

OPRP – obmoèja s posebnimi razvojnimi problemi ORM – ocena razvojnih možnosti

PKM – pariteta kupne moèi

SRRS – Strategija regionalnega razvoja Slovenije SURS – Statistièni urad Republike Slovenije

SVLR – Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko UMAR – Urad za makroekonomske analize in razvoj

ZSRR – Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Slovenije

Povzetek

Delovni zvezek predstavlja metodologijo za izraèun indeksa razvojne ogroženosti statistiènih regij. To je sestavljen indeks, ki je bil v regionalno politiko Slovenije uveden s Strategijo regionalnega razvoja leta 2001 in je postal osnova za dodeljevanje neposrednih in posrednih regionalnih spodbud. Metodologija izraèuna tega indeksa je bila precej zapletena, poleg tega pa so v letu 2005 nastale še sistemske spremembe pri spodbujanju regionalnega razvoja. Zaradi tega je bilo potrebno oblikovati nov indeks, katerega izraèun naj bi bil preprostejši. V okviru raziskovalnega projekta Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja in njegovega podprojekta Indeks razvojne ogroženosti so strokovnjaki z Inštituta za ekonomska raziskovanja, Urada za makroekonomske analize in razvoj, Oddelka za geografijo Filozofske fakultete iz Ljubljane ter ob sodelovanju Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ministrstev in regionalnih razvojnih agencij zasnovali novo metodologijo za izraèun indeksa razvojne ogroženosti. Na podlagi te metodologije je vlada sprejela sklep, s katerim je razvrstila regije po stopnji razvojne ogroženosti za programsko obdobje od 2007 do 2013. Tudi v tem programskem obdobju bo namreè indeks razvojne ogroženosti eno od meril za dodeljevanje regionalnih spodbud.

Zaradi vloge, ki jo ima indeks razvojne ogroženosti, je pomembno, da je metodologija njegovega izraèuna poznana vsem, ki ga bodo v prihodnje uporabljali. S tem delovnim zvezkom smo poskušali prispevati k temu tako, da smo predstavili vzroke za oblikovanje nove metodologije, ki smo jo primerjali tudi s staro, razložili smo kazalnike, ki so bili upoštevani pri izraèunu, in objavili tudi podatke, potrebne za sam izraèun kazalnikov. V delovnem zvezku je v celoti objavljen tudi sklep vlade o razvrstitvi regij po stopnji razvojne ogroženosti. Na koncu je dodano še poglavje, v katerem ugotavljamo, kako bi bilo mogoèe metodologijo indeksa razvojne ogroženosti uporabiti tudi na teritorialni ravni obèin. V prilogi so predstavljeni ustrezni podatki za ta izraèun na ravni obèin. Za prostorsko predstavitev izraèunanih podatkov je na koncu predstavljena še karta indeksa razvojne ogroženosti statistiènih regij.

Kljuène besede: indeks razvojne ogroženosti, metodologija, razvrstitev regij, stopnja razvitosti, stopnja razvojne ogroženosti, kazalniki, sintezni kazalnik, regionalni razvoj, spodbujanje regionalnega razvoja, razvojne spodbude

Summary

This Working Paper presents the methodology for the calculation of development deficiency indices for statistical regions of Slovenia. The development deficiency index is a composite index that was introduced into Slovenia’s regional policy as part of the National Regional Development Strategy adopted in 2001, and has been used as the basis for allocating direct and indirect regional incentives. The calculation of the index is relatively complex, and the regulations on the promotion of regional development were changed in 2005, which necessitated the construction of a new, simpler index. A new methodology for the calculation of the development deficiency index was conceived within the research project entitled ‘Development of Tools for Determining and Monitoring Regional Development Policy’ and its subproject entitled ‘Development Deficiency Index’ by experts from the Institute for Economic Research, Institute of Macroeconomic Development and Analysis, and Department of Geography at the Faculty of Arts in Ljubljana, in co-operation with the Government Office for Local Self-Government and Regional Policy. On the basis of this methodology, the Slovenian government adopted a decision on the classification of regions according to the level of their development deficiency for the programming period 2007-2013. The development deficiency index will remain one of the criteria applied in allocating regional incentives in this programming period.

Because of the significance of this index it is essential that everyone who will use it in the future should be familiar with its calculation methodology. This working paper attempts to contribute to this aim by presenting the reasons for the construction of the new index calculation method, comparing it with the old one, explaining the indicators that were included in the calculation and publishing the raw data used in the calculation of indicators. The paper also includes the full text of the government’s decision on the classification of regions according to their development deficiency levels. In the final chapter we examine the possibilities of applying the development deficiency index methodology to the territorial level of municipalities and present the relevant data for municipalities. Finally, the calculated data are presented graphically in a map showing the development deficiency indices of Slovenia’s statistical regions.

Key words: development deficiency index, methodology, classification of regions, level of development, development deficiency rate, indicators, composite indicator, regional development, promotion of regional development, developmental incentives._.

1 Uvod

Indeks razvojne ogroženosti je sestavljen kazalnik, ki je bil v regionalno politiko Slovenije uveden s Strategijo regionalnega razvoja leta 2001 kot osnova za dodeljevanje neposrednih in posrednih regionalnih spodbud. Z indeksom razvojne ogroženosti se je namreè izraèunala stopnja razvojne ogroženosti posamezne regije, ki je osnova za teritorialno diferenciacijo regionalnih spodbud. Zaradi zapletenosti izraèunavanja indeksa razvojne ogroženosti iz leta 2001 in sistemskih sprememb, ki jih je v regionalno politiko v letu 2005 uvedel nov Zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, se je v letu 2005 oblikoval nov indeks razvojne ogroženosti. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je to nalogo zaupala Inštitutu za ekonomska raziskovanja, ki je v okviru raziskovalnega projekta Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja in njegovega podprojekta Indeks razvojne ogroženosti oblikoval nov indeks razvojne ogroženosti. Vodja projekta je bil mag, Damjan Kavaš. Ker se bo indeks razvojne ogroženosti v programskem obdobju od 2007 do 2013 uporabljal za razvrstitev regij po stopnji razvojne ogroženosti, smo v tem delovnem zvezku prikazali podrobnejšo metodologijo izraèuna novega indeksa razvojne ogroženosti z vsemi ustreznimi podatki in njegovo primerjavo z indeksom iz leta 2001.

2 Spodbujanje skladnega regionalnega razvoja v obdobju od 1999 do 2005

Od leta 1999 do 2005 se je politika skladnega regionalnega razvoja v Sloveniji uresnièevala na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 60/99), podzakonskih aktov, ki so izhajali iz tega zakona, in Strategije regionalnega razvoja Slovenije, sprejete leta 2001, kot temeljnega strateškega dokumenta regionalne politike.

Temeljna usmeritev Strategije regionalne politike Slovenije je uèinkovito izkorišèanje razvojnih možnosti regij, razpoložljivih finanènih virov (javnih, zasebnih, mednarodnih), namenjenih spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ter usklajevanje podroènih politik. V skladu s tako strategijo, ki še vedno velja, so pomemben dejavnik regionalnega razvoja spodbude, pomembne za skladen regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: spodbude). To so nepovratna in povratna sredstva ministrstev ter sredstva javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, in so namenjena sofinanciranju izvedbenih delov regionalnih razvojnih programov.

Dajalci spodbud jih teritorialno razlikujejo na podlagi stopnje razvojne ogroženosti posamezne regije, pri èemer upoštevajo indeks razvojne ogroženosti, katerega metodologijo je uvedla Strategija regionalnega razvoja Slovenije. Izraèun indeksa razvojne ogroženosti iz leta 2001 temelji na uporabi dveh kazalnikov: deleža prebivalstva v obmoèjih s posebnimi razvojnimi problemi (OPRP) v regiji in sintezne ocene razvojnih možnosti regije (ORM).

En del sestavljenega indeksa razvojne ogroženosti so torej podatki o obmoèjih s posebnimi razvojnimi problemi. Doloèeni so na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list. RS, št. 60/99), ki je doloèil tri vrste obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi: (i) ekonomsko šibka obmoèja; (ii) obmoèja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo; (iii) razvojno omejevana obmejna obmoèja in obmoèja z omejenimi dejavniki. Vrednosti meril za obmoèja s posebnimi razvojnimi problemi in seznam obèin, ki jih izpolnjujejo, je bil objavljen v Uredbi o vrednosti meril za doloèitev obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi in doloèitvi obèin, ki izpolnjujejo ta merila (Uradni list RS, št. 59/00), in veljajo za obdobje od 2000 do 2006.

Drugi del indeksa razvojne ogroženosti je sintezna ocena razvojnih možnosti. Pri izraèunu te ocene se je izhajalo iz naèela celovitosti slovenske regionalne strukturne politike, ki pravi, da se izvaja na celotnem ozemlju RS, vendar z razlièno intenzivnostjo. Tako so poleg regij z nižjo stopnjo razvitosti in obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi (19. in 23. èlen ZSRR, Uradni list RS, št. 60/99) pomembne tudi razlike med regijami. Te so statiène kakor tudi dinamiène (razvojna zmogljivost in razvojne možnosti). Za oceno teh razlik je bilo razvito orodje Ocena razvojnih možnosti slovenskih regij¹. Njegova osnovna predpostavka je bila, da razvitosti regije ni mogoèe meriti le na podlagi sedanjega stanja, temveè so pomembne tudi razvojne možnosti, ki temeljijo predvsem na endogenih zmožnostih regij, saj je razvoj v zadnjem desetletju pokazal, da so mnogi pomembni dejavniki, ki vplivajo na regionalni razvoj, nemobilni: fizièna infrastruktura, lokalna gospodarska struktura,

1 Razvili so ga strokovnjaki Inštituta za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane s pomoèjo strokovnjakov Urbanistiènega inštituta RS in Ekonomske fakultete Ljubljana. Ocena razvojnih možnosti slovenskih regij na podlagi omenjenega orodja je bila opravljena v letih 1997, 1998 in 2000. Ker je prvotno orodje vsebovalo preveè kvalitativnih kazalnikov, so ga na Inštitutu za ekonomska raziskovanja (mag. Damjan Kavaš) v letu 2000 preoblikovali in v letu 2003 izpopolnili.

Indeks razvojne ogroženosti je bil prviè vklju- èen v regional- no politiko leta 2001

Stari indeks je

sestavljen iz

deleža obmoèij

OPRP in ORM

sposobnost in pripravljenost zaposlenih, lokalno tehnièno in organizacijsko znanje, socialne in institucionalne strukture, neformalne in formalne povezave, zdravstveno stanje.

Razvojne možnosti so bile ocenjene na podlagi kazalnikov, ki so veèinoma kvantitativni, kar pomeni, da obstajajo zanje uradni statistièni podatki. Združeni so v

šest skupin:

1. Splošno družbenopolitièno okolje in podoba regije.

2. Obstojeèa gospodarska struktura.

3. Èloveški dejavnik.

4. Kakovost življenja v regiji.

5. Dostop do informacij o trgu in tehnologiji, organizacija in poslovodenje.

6. Možnosti za financiranje investicij.

Uporabljeni kazalniki so temeljili na dejavnikih državne in regionalne konkurenènosti.

To so proizvodno okolje, èloveški viri in infrastruktura (trda, mehka), kar se kaže v podobi posamezne regije in v kakovosti življenja v posamezni regiji, vkljuèujoè okoljsko razsežnost. Za oceno položaja posamezne statistiène regije glede na izbrani kazalnik so bile uporabljene te vrednosti: –2, –1, 1, 2, in sicer glede na aritmetièno povpreèje posameznega kazalnika (aritmetièno povpreèje statistiènih regij). Vrednosti so bile dodeljene s standardnim odklonom. Osnova za oceno statistiènih regij je en standardni odklon (veè o tem v Peèar, Fariè, 2001).

Indeks razvojne ogroženosti je kombinacija stanja trenutne razvojne problematike (OPRP) in ocene razvojnih možnosti regije (ORM). Za doloèitev stopnje razvojne ogroženosti posamezne regije se tako izraèunan indeks razvojne ogroženosti uporablja do konca leta 2006 in je podlaga za dodeljevanje neposrednih regionalnih spodbud.

Poleg tega se uporablja tudi posredno kot regionalno merilo pri dodeljevanju posrednih regionalnih spodbud, pri èemer se upošteva razvrstitev obèin v sezname od A do D. Tudi ta razvrstitev temelji na vrednostih indeksa razvojne ogroženosti.

ORM je vkljuèevala 36 kazalnikov, združenih v šest skupin

IRO se je

uporabljal tudi

za razvrstitev

obèin v sezname

od A do D

3 Potreba po oblikovanju novega indeksa razvojne ogroženosti

V letu 2005 so nastale nekatere sistemske spremembe pri regionalnem razvoju Slovenije. Novembra 2005 je zaèel veljati nov Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/2005), ki je doloèil, da se za razvršèanje regij po stopnji razvitosti uporablja indeks razvojne ogroženosti. 5. èlen tega zakona namreè pravi: »Indeks razvojne ogroženosti je relativni kazalec razvitosti razvojne regije, izraèunan na podlagi ponderacije kazalcev razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti.« V nadaljevanju 28. èlen govori tudi o tem, da se »obseg financiranja iz državnega proraèuna doloèi na podlagi dejanskega obsega programa po merilih in kriterijih, ki jih doloèi minister, pristojen za regionalni razvoj, upoštevaje indeks razvojne ogroženosti ter druge omejitvene dejavnike razvoja«.

Poleg tega zakon predvideva, da »proraèunski uporabniki upoštevajo prednostna obmoèja dodeljevanja spodbud pri pripravi svojih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov. Pri programskem financiranju dodelijo prednostnim obmoèjem ustrezno veèji obseg sredstev oziroma pripravijo posebne ukrepe in sheme državnih pomoèi za posamezna prednostna obmoèja. Pri javnih razpisih doloèijo pri izboru dodatne toèke projektom, ki prihajajo iz prednostnih obmoèij« (34. èlen). Ta èlen pa tudi doloèa, da se »s sklepom vlade na predlog ministra, pristojnega za regionalni razvoj, za programsko obdobje Državnega razvojnega programa sprejme tudi pregled regij, razvršèenih po stopnji razvitosti. Pri razvršèanju regij po stopnji razvitosti se uporablja indeks razvojne ogroženosti«.

Z doloèbami novega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je indeks razvojne ogroženosti postal eno kljuènih meril, po katerem se bodo v prihodnje razdeljevale regionalne spodbude.

Poleg tega je zakon opustil doloèanje obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi. Že v analizi, opravljeni ob pripravi Poroèila o regionalnem razvoju 2003, je bilo ugotovljeno, da ima obstojeèi sistem doloèanja obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi, ki temelji na obèini kot osnovni teritorialni enoti za ugotavljanje obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi, številne pomanjkljivosti. Te so: (i) majhnost in nehomogenost osnovne teritorialne enote za doloèitev obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi; (ii) problematièna mejna vrednost za doloèitev obmoèij s strukturnimi problemi (kmetijstvo); (iii) preveèkrat se kot merilo za doloèitev obmoèij s posebnimi problemi ponavlja indeks rasti prebivalstva, dvakrat pa se kot merilo upošteva “kmetijski kriterij”; (iv) pojem razvojno omejevanih obmoèij je bil opredeljen zelo nejasno in metodologija za doloèitev teh obmoèij ni bila posodobljena. Zaradi teh pomanjkljivosti je Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja opustil kategorijo obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi, kar pa je posledièno vplivalo tudi na izraèun indeksa razvojne ogroženosti, ki je kot enega od kazalnikov za izraèun upošteval delež obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi v regiji.

Poleg tega tudi opisano orodje, ocena razvojnih možnosti statistiènih regij, ni bilo primerno za uporabo pri izraèunu indeksa razvojne ogroženosti. Ta ocena je bila razvita kot analitièno orodje, uporabljala pa se je skupaj z deležem prebivalstva na obmoèjih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah v izraèunu indeksa razvojne ogroženosti. Ta je imel za regije tudi finanène posledice, saj je bil osnova za razdelitev javnih sredstev za regionalni razvoj. Orodje je zelo zapleteno in ne uporablja uteži, zato je bilo zelo ustrezno za analizo in manj kot osnova za razdelitev javnih sredstev.

Iz tega je izhajala potreba po oblikovanju novega indeksa razvojne ogroženosti z novimi kazalniki in poenostavljeno in jasno metodologijo izraèuna.

IRO je v ZSRR iz leta 2005 doloèen kot eno od meril za dodeljevanje regionalnih razvojnih spodbud

Na pomanjklji-

vosti stare

metodologije je

opozorilo že

Poroèilo o

regionalnem

razvoju 2003

4 Metodologija izraèuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013 in njegova primerjava z indeksom razvojne ogroženosti iz leta 2001

Navedeni vzroki, predvsem pa spremembe Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je uvedel indeks razvojne ogroženosti kot eno kljuènih meril za dodeljevanje regionalnih spodbud in opustitve obmoèij s posebnimi razvojnimi problemi, ki so bila po stari metodologiji eden od kazalnikov za izraèun indeksa razvojne ogroženosti, so bili razlog, da je Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) naroèila nalogo pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane, ki bi opredelila novo metodologijo za izraèun indeksa razvojne ogroženosti, ki je bil obravnavan v podprojektu Indeks razvojne ogroženosti in obenem sestavni del raziskovalnega projekta Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje regionalne politike, katerega nosilec je bil mag. Damjan Kavaš. Projekt in podprojekt sta bila konèana konec leta 2005.

Osnovno vodilo pri oblikovanju novega indeksa razvojne ogroženosti je bilo, da se èim bolj poenostavi metodologija, saj je bila dosedanja marsikomu nerazumljiva, kar je tudi onemogoèalo, da bi si lahko vsak sam izraèunal vrednosti indeksa. Delo je potekalo celo leto 2005. Pri tem so izvajalci naloge ves èas sodelovali s SVLR kot naroènikom, ki je v tem èasu pripravljal tudi nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in s katerim je moral biti usklajen indeks razvojne ogroženosti.

Poleg tega so bile k pripombam k delnim rezultatom podprojekta povabljene tudi regionalne razvojne agencije in ministrstva. Njihove pripombe so bile upoštevane v najveèji mogoèi meri.

4.1 Nabor kazalnikov

Pri izbiri kazalnikov novega indeksa razvojne ogroženosti je bilo osnovno vodilo manj kazalnikov kot pri starem indeksu razvojne ogroženosti. K temu so nas vodile slabe izkušnje, ki smo jih imeli s prevelikim številom kazalnikov pri starem indeksu

Metodologija za izraèun IRO je sestavni del raziskovalnega projekta Razvoj orodij za obliko- vanje in sprem- ljanje regio- nalne politike

Novi IRO vkljuèuje 11 kazalnikov

v o k i n l a z a k e n i p u k S

: t s o t i v z a R . 1

zbrutodomačiproizvod(BDP)naprebivalca,2001–2003,

zosnovazadohodninonaprebivalca,2002–2004,

zbrutododanavrednostgospodarskihdružb(BDV)nazaposlenega,2002–2004,

zstopnjaformalne(registirrane)zaposlenost,i2002–2004. :

t s o n e ž o r g O . 2

zstopnjaregistirranebrezposelnost,i2002–2004,

zindeksstaranjaprebivalstva,2003–2005,

zdeležprebivalstva,pirkjlučeneganajavnokanailzacjio,popis2002. :

i t s o n ž o m e n j o v z a R . 3

zpovprečnoštevlioletšolanjaprebivalstva,popis2002,

zdeležpovršinevobmočjuNatura2000odskupnepovršine,2004,

zštevliodelovnihmestnadelovnoakitvnoprebivalstvovregiij(2002–2004),

zposejlenostobmočja-števliokm²naprebivalca(2005).

razvojne ogroženosti, ki je za izraèun ocene razvojnih možnosti vkljuèeval kar 36 razliènih kazalnikov. Zaradi tako velikega števila so se nekateri kazalniki po vsebini podvajali, nekateri pa celo izkljuèevali. Zaradi razliène èasovne razpoložljivosti podatkov je bilo težko zagotavljati tudi njihovo redno letno dopolnjevanje. Zato smo nov nabor zožili na 11 kazalnikov, ki smo jih razdelili na tri skupine: kazalnike razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti.

4.2 Izbira kazalnikov

Pri izbiri novih kazalnikov smo upoštevali njihovo razpoložljivost, sprejemljivost in primerljivost, kar pri stari metodi ni bilo vedno dosledno upoštevano. Izkazalo se je, da je razpoložljivost podatkov eno kljuènih meril pri izbiri kazalnikov, obenem pa je bilo to tudi omejitveno merilo. Marsikateri kazalnik namreè, ki bi ga po vsebinski strani želeli vkljuèiti med kazalnike, ni bil razpoložljiv na ravni regij. To še posebej velja za kazalnike za okolje. Pomembno je namreè, da kazalniki niso toèkovni, kar veèinoma velja za okoljske kazalnike, temveè veljajo za regijo v celoti, in da je zagotovljeno njihovo redno in sistemsko zbiranje (npr. SURS, ARSO …). Pri primerljivosti smo poskušali zagotoviti primerljivost med slovenskimi razvojnimi regijami in mednarodno primerljivost, kar pa tudi ni bilo vedno mogoèe.

4.3 Teža kazalnikov

V stari metodi izraèuna indeksa razvojne ogroženosti teža kazalnikov ni bila posebej omenjena, zato smo jo želeli upoštevati pri novi metodi. Ena od razlièic je bila, da posamezne kazalnike utežimo po skupinah (razvitost, ogroženost, razvojne možnosti) in v njih. Ker bi to moèno zapletlo metodo, ki smo jo vendarle želeli poenostaviti, smo utežili samo skupine kazalnikov. To smo naredili posredno, s številom kazalnikov v posamezni skupini. Pri tem smo dali enako težo skupini regionalne razvitosti in razvojnih možnosti (štirje kazalniki), nekoliko manjšo (trije kazalniki) pa ogroženosti.

Tudi po stari metodi je bilo v okviru posameznih dejavnikov razlièno število kazalnikov, vendar niso bili izbrani zaradi upoštevanja razliène teže, niti niso bili posamièno uteženi.

4.4 Èasovno obdobje

Po stari metodi so se uporabljali zadnji razpoložljivi podatki pri posameznih kazalnikih.

Ker pa so nekateri kazalniki zelo obèutljivi za ciklièna gibanja, je smiselno uporabljati veèletna povpreèja. Evropska unija npr. za doloèitev upravièenosti do sredstev cilja 1 uporablja triletno povpreèje zadnjih razpoložljivih revidiranih podatkov. Zato smo se odloèili, da bomo triletno povpreèje zadnjih razpoložljivih podatkov uporabili tudi pri izraèunu indeksa razvojne ogroženosti. Veèinoma je bilo to obdobje od leta 2002 do 2004, za kazalnik BDP/prebivalca je bil zadnji razpoložljiv podatek na voljo za obdobje od 2001 do 2003, za indeks staranja prebivalstva pa od 2003 do 2005.

Kazalnika povpreèno število let šolanja in delež prebivalstva, prikljuèenega na javno kanalizacijo, se vežeta na popisni podatek, zato ni bilo mogoèe uporabljati veèletnega povpreèja. Podatek o deležu površine regije, ki je v obmoèju Natura 2000, je iz leta 2004, ko so bila na podlagi posebne uredbe (veè pri opisu kazalnika) doloèena obmoèja Natura 2000. Ker kaže na stanje in se ne spreminja, ni bilo mogoèe uporabiti veèletnega povpreèja. Število prebivalstva pri podatku o poseljenosti pa je na stanje 30. 6. 2005.

Razpoložljivost kazalnikov je bila kljuèno merilo pri njihovi izbiri

Kazalniki so uteženi s

številom kazalnikov v posamezni skupini

Veèinoma smo

upoštevali

triletno

povpreèje

zadnjih

razpoložljivih

podatkov

4.5 Metoda izraèuna indeksa razvojne ogroženosti

Kot že reèeno, je stara metoda pri izraèunu indeksa razvojne ogroženosti temeljila na seštevku ocene razvojnih možnosti in deleža prebivalstva v obmoèjih s posebnimi razvojnimi problemi, pri èemer je imel vsak od teh dveh sestavljenih kazalnikov težo 50 odstotkov. Oceno razvojnih možnosti smo dobili s seštevkom toèk, ki smo jih posameznim regijam dodajali na podlagi vrednosti kazalnika, pri èemer so bile te toèke dodeljene v razponu od –2 do +2, odvisno od tega, kako so se vrednosti kazalnika razlikovale od aritmetiènega povpreèja vseh regij. Odmike od povpreèja smo izraèunali na podlagi standardnega odklona. Ta metoda je bila dokaj zapletena, poleg tega pa je bila njena slabost tudi ta, da se pri izraèunu standardnega odklona ni upoštevala velikost posameznih regij in da se je število toèk dodeljevalo le glede na odmike za en ali dva standardna odklona, kar je povzroèilo, da je najveèkrat glavnina regij dobila isto število toèk, èeprav je bila med njimi veèja razlika.

Obstojeèo metodo smo poenostavili tako, da za izraèun indeksa razvojne ogroženosti nismo veè uporabili ocene razvojnih možnosti in deleža prebivalstva v obmoèjih s posebnimi razvojnimi problemi, ampak le enajst izbranih kazalnikov, ki smo jih združili v tri skupine po razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnostih. Ker so to kazalniki za razliène vrednosti (npr. odstotek, sit, leta …), smo vsakega standardizirali, tako da smo doloèili njegovo spodnjo in zgornjo mejo in izraèunali njegovo standardizirano vrednost po formuli:

(dejanska vrednost – minimalna vrednost) vrednost posameznega kazalnika: ––––––––––––––––––––––––––––––––––

(maksimalna vrednost – minimalna vrednost) Zgornja in spodnja mejna vrednost sta minimalni oziroma maksimalni vrednosti kazalnikov po regijah.

Nato smo iz vrednosti za posamezno regijo izraèunali aritmetièno povpreèje iz vseh enajstih kazalnikov in dobili konèno standardizirano vrednost za vsako posamezno regijo, ki se giblje od 0 do 1, pri èemer višja vrednost pomeni ugodnejše kazalnike za regijo. Pri kazalnikih indeks staranja prebivalstva, stopnja registrirane brezposelnosti, delež Nature 2000 in poseljenost prebivalstva smo uporabili njihove inverzne vrednosti, saj so po vsebini kazalniki taki, da je manjša vrednost ugodnejša za regijo. Konèno standardizirano vrednost za posamezno regijo smo nato izrazili v inverzni obliki, zato da je višja vrednost pomenila tudi višji indeks razvojne ogroženosti.

Tako dobljene vrednosti smo nato izrazili v obliki indeksa ravni (Slovenija = 100) in deleža (Slovenija = 100 %).

Tak izraèun sestavljenega indeksa ni nekaj novega, ampak je v uporabi pri podobnih kompleksnih kazalnikih. Tako je npr. sestavljeni indeks tudi indeks èlovekovega razvoja (human development index – HDI), ki ga za merjenje napredka pri razvoju uporabljajo tudi Združeni narodi. Nekoliko prirejen indeks èlovekovega razvoja uporabljamo tudi pri nas (Poroèilo o èlovekovem razvoju, UMAR). Sestavljen je iz treh kazalnikov – prièakovano trajanje življenja, kazalnika izobrazbe, ki je izražen z bruto vpisnim koliènikom, in kazalnika življenjskega standarda, ki je izražen z bruto domaèim proizvodom na prebivalca. Vsak kazalnik je standardiziran tako, da sta doloèeni spodnja in zgornja meja in izraèunan po formuli, ki smo jo uporabili tudi pri izraèunu indeksa razvojne ogroženosti. Nato se iz teh treh indeksov izraèuna indeks èlovekovega razvoja, ki je aritmetièna sredina posameznih indeksov².

2 Glej tudi Hanžek, M., Gregorèiè, M., et al.: Poroèilo o èlovekovem razvoju 2000–2001. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj, UNDP, 2001, str. 23.

Stara metoda izraèuna je bila zapletena

Kazalnike smo standardizirali

IRO je

aritmetièna

sredina iz

standardiziranih

vrednosti

kazalnikov,

izražena v

obliki indeksa

ravni (Slo=100)

5 Podrobnejša predstavitev izbranih kazalnikov

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo posamezne kazalnike, vkljuèene v izbiro za izraèun novega indeksa razvojne ogroženosti.

5.1 Bruto domaèi proizvod na prebivalca

Je najpogostejši kazalnik za merjenje razvitosti. Ima sicer vrsto pomanjkljivosti, vendar boljšega celovitega kazalnika razvitosti za zdaj ni, zato smo ga vkljuèili tudi v nabor za izraèun indeksa razvojne ogroženosti. Izraèun BDP temelji na zasnovi regionalnih raèunov, ki so podsistem nacionalnih raèunov, zato so zasnove, uporabljene v izraèunih regionalnega bruto domaèega proizvoda, iste kakor v nacionalnih raèunih.

Podatek je na voljo od leta 1995 dalje (zadnja sprememba leta 2005), in sicer letno z dveletnim zamikom. Najnižja razpoložljiva teritorialna enota je statistièna regija.

Med pripravo metodologije za izraèun indeksa razvojne ogroženosti je bil zadnji razpoložljivi podatek na voljo za leto 2003.

Po višini bruto domaèega proizvoda na prebivalca je bila v letih od 2001 do 2003 na prvem mestu Osrednjeslovenska regija, ki je vsa ta leta tudi najbolj poveèevala svojo prednost pred slovenskim povpreèjem in ga v letu 2003 presegla že za 44 %.

Nadpovpreèen, vendar bistveno manjši BDP na prebivalca je imela še Obalno- kraška regija (slabe 4 % nad slovenskim povpreèjem), medtem ko so bile druge regije pod slovenskim povpreèjem. Med 88 in 98 % slovenskega povpreèja so dosegale Gorenjska, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija in Goriška regija, med 75 in 85 % pa Zasavska, Notranjsko-kraška, Koroška, Podravska in Spodnjeposavska regija. V vseh treh letih je imela najnižji BDP na prebivalca Pomurska regija – le

BDP na

prebivalca je najpogosteje uporabljen kazalnik za merjenje razvitosti

: 2 a l e b a

T Brutodomačiproizvodnaprebivalca,2001–2003

e ji g e r e n č i t s i t a t S

a c l a v i b e r p a n d o v z i o r p i č a m o d o t u r B t i S 0 0 0 1

v Indeks,RS=100

2 0 0

2 2003 2004 2002–2004 2002 2003 2004 2002–2004 a

k s n e v o l s e j n d e r s

O 3.387 3.782 4.195 3.789 140,6 140,9 144,1 142,0 a

k š a r k - o n l a b

O 2.503 2.785 3.010 2.767 103,9 103,7 103,4 103,7 a

k s j n e r o

G 2.127 2.362 2.530 2.340 88,3 88,0 86,9 87,7

a k š ir o

G 2.378 2.607 2.778 2.587 98,7 97,1 95,4 97,0

a k s j n i v a

S 2.131 2.397 2.585 2.371 88,5 89,3 88,8 88,9

a ji n e v o l S a n d o h z v o g u

J 2.213 2.429 2.625 2.423 91,9 90,5 90,2 90,8

a k s r u m o

P 1.701 1.864 1.994 1.853 70,6 69,5 68,5 69,4

a k š a r k - o k s j n a r t o

N 1.885 2.111 2.225 2.074 78,2 78,6 76,4 77,7

a k s v a r d o

P 1.998 2.257 2.426 2.227 82,9 84,1 83,3 83,4

a k š o r o

K 1.965 2.158 2.272 2.131 81,5 80,4 78,0 79,9

a k s v a s o p e j n d o p

S 2.057 2.266 2.327 2.217 85,4 84,4 79,9 83,1

a k s v a s a

Z 1.809 1.953 2.088 1.950 75,1 72,8 71,7 73,1

a ji n e v o l

S 2.409 2.684 2.911 2.669 100,0 100,0 100,0 100,0 r

i

V :SURS,lastnipreračun.i

BDP na prebivalca je najvišji v

Osrednjeslovenski

regiji

dobrih 69 % slovenskega povpreèja, ki je svoj zaostanek za slovenskim povpreèjem poveèala za 1,2 indeksne toèke. Poleg Pomurske so svoj zaostanek za slovenskim povpreèjem poveèale še druge regije, razen Osrednjeslovenske, Podravske in Savinjske. Najveèji zaostanek je imela Zasavska regija (za 6,6 indeksnih toèk), ki je imela tudi najveèje zmanjšanje delovnih mest med vsemi regijami v tem obdobju (za 8,7 o.t.; Slov. za 0,2 o.t.), kar je vplivalo tudi na strukturo bruto dodane vrednosti Zasavske regije. V letu 2001 je bilo razmerje med najbolj in najmanj uspešno regijo po bruto domaèem proizvodu na prebivalca 2,0 : 1, ki se je do leta 2003 malce poveèalo (na 2,1 : 1). V primerjavi z državami èlanicami Evropske unije je Osrednjeslovenska regija v letu 2003 dosegla 110 % povpreèja Evropske unije, Pomurska regija z najnižjim BDP na prebivalca pa 52 % povpreèja Evropske unije (v PKM).

5.2 Osnova za dohodnino na prebivalca

Je kazalnik, ki temelji na vseh obdavèljivih dohodkih prebivalstva in kaže ekonomsko moè prebivalstva nekega obmoèja, ne pa tudi njegovega gospodarstva. Pretežno je odvisen od registriranih plaè in pokojnin prebivalstva na obravnavanem obmoèju ter drugih obdavèljivih dohodkov, posredno pa je povezan tudi s stopnjo brezposelnosti in z deležem kmeèkega prebivalstva. Nekateri izdatki so izvzeti iz obraèuna dohodnine (npr. denarna pomoè za brezposelnost, denarna pomoè kot edini vir preživljanja in denarni dodatek po Zakonu o socialnem varstvu, enkratna pomoè po posebnih predpisih, otroški dodatek, prispevek za preživljanje otroka, štipendije dijakom in študentom …), zato predvidevamo, da imajo manj razvite regije realno boljši položaj, kakor kaže osnova za dohodnino na prebivalca.

Podatek je na voljo letno. Najnižja razpoložljiva teritorialna enota je obèina. Med pripravo metodologije za izraèun indeksa razvojne ogroženosti je bil zadnji razpoložljivi podatek na voljo za leto 2004.

: 3 a l e b a

T Osnovazadohodninonaprebivalca,2002–2004

e ji g e r e n č i t s i t a t S

a c l a v i b e r p a n o n i n d o h o d a z a v o n s O t i S 0 0 0 1

v Indeks,RS=100

2 0 0

2 2003 2004 2002–2004 2002 2003 2004 2002–2004 a

k s n e v o l s e j n d e r s

O 1.391 1.453 1.612 1.485 122,3 119,1 121,7 121,0 a

k š a r k - o n l a b

O 1.267 1.357 1.445 1.357 111,4 111,3 109,1 110,5 a

k s j n e r o

G 1.158 1.258 1.348 1.255 101,8 103,2 101,7 102,2 a

k š ir o

G 1.238 1.333 1.434 1.335 108,8 109,3 108,2 108,7 a

k s j n i v a

S 1.020 1.112 1.202 1.112 89,7 91,2 90,7 90,6

a ji n e v o l S a n d o h z v o g u

J 1.081 1.170 1.269 1.173 95,0 96,0 95,8 95,6

a k s r u m o

P 847 909 986 914 74,4 74,6 74,4 74,5

a k š a r k - o k s j n a r t o

N 1.145 1.233 1.320 1.233 100,6 101,1 99,7 100,4 a

k s v a r d o

P 973 1.060 1.144 1.059 85,5 86,9 86,4 86,3

a k š o r o

K 973 1.060 1.139 1.057 85,5 86,9 86,0 86,1

a k s v a s o p e j n d o p

S 974 1.047 1.132 1.051 85,6 85,9 85,4 85,6

a k s v a s a

Z 1.042 1.120 1.182 1.115 91,5 91,9 89,2 90,8

a ji n e v o l

S 1.138 1.219 1.325 1.227 100,0 100,0 100,0 100,0 r

i

V :DURS,lastnipreračun.i

Osnova za

dohodnino kaže

ekonomsko moè

prebivalstva