P O V Z E T K I Č L A N K O V
A. Kavar Vidmar: Ugotavljanje socialnih potreb, Socialno delo, let. 25, 1984, št. 2, str.
Na podlagi članka, ki opisuje ugotavljanje notreh po zaščitnih stano- vanjih za starejše osebe v Veliki Britaniji, je prikazana Bradshavrova taksonomija socialnih potreb. Eradshav/ deli socialne potrebe na izra- žene (ljudje jih izrazijo s prijavo, vlogo ipd.), občutene (ugotavlja- jo se s spraševanjem prebivalstva), normativne (opredeljujejo jih stro- kovnjaki) in primerjalne (ugotavljajo se s proučevanjem populacije, ki prejema določene usluge). Taksonomija je ilustrirana s primeri iz na- ših razmer. Navedene so pomanjkljivosti modela in nakaza^ia Torebitr.a uporabnost za ugotavljanje socialnih potreb pri ras. - Avt.
Marija i^adež, Blaž Mesec, Gmotne razmere zakoncev ob razve/i in po njej, Socialno delo, let. i98A, št. 2, str.
Prikazani so izidi raziskave na sistematičnem 2o % vzorcv! 68 zakonskih narov, izbranih iz populaci je parov, razvezanih na ooaroč.iu občiT.e Novo mesto med leti 199o in in še vedr o srrerriljani h v CSD, Porsr:- delitve na indikatorjih .gmotnepa polnžaja kažejo, da r,c no razvezi med ženskami noveča število tistih, ki živn v družbenih stanovari-jih; pove- ča se število nosilk stanovanjske pravice ter število zarioslenižensk, tako da je sestavljeni indeks gmotnega položaja pri ženskah po razvev.i v novprečju višji kot pri njihovih nekdanjih partaeT-jih. Moški na jo višji Oli, več avtomobilov in nepremičnin. Fo razvpzi se ženskam v povprečju izboljšajo gmotne osnove, moška nonulacija pa se razdeli na tiste, ki nazadujejo in one, ki napredujejo v teh gm.otrih predpostav- kah. Te ugotovitve veljajo za populacijo, ki jo obraviiava CBiJ, in jih ni mogoče posplošiti na celotno populacijo razvezanih. - r.vt.
