VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Strahinj 99, 4202 Naklo
T: 04 277 21 45 F: 04 277 21 18 E: www.bc-naklo.si S: info@bc-naklo.si
Višješolski strokovni program: Naravovarstvo
POROČILO PROJEKTNE NALOGE Hotel – zatočišče in domovanje za koristne
organizme na domačem vrtu
Študentke: Perme Alenka, Barbara Leskovar, Magda Božnar Poročilo : Barbara Leskovar
Mentorica: dr. Marija Gregori
Seminarska naloga pri predmetu Praktično izobraževanje - ekosistemi Študijsko leto: 2011/2012
Letnik: 2.
Strahinj, avgust 2012
I
1. POVZETEK ... 4
2. POVEZAVA PROJEKTA Z MODULI ... 5
3. OPIS CILJEV PROJEKTA ... 6
4. AKTIVNOSTI POSAMEZNIH ČALNOV PROJEKTNE SKUPINE ... 7
5. PREDSTAVITEV DELOVIŠČA ... 8
6. GOJENJE IN UPORABA KORISTNIH ORGANIZMOV ... 10
7. PREDSTAVITEV POTEKA PROJEKTA IN REZULTATOV ... 12
8. DOSEŽENI CILJI ... 19
9. SEZNAM SLIK ... 20
10. SEZNAM TABEL ... 20
11. VIRI IN LITERATURA ... 20
12. PRILOGE ... 21
3 ZAHVALA
Ob tej priložnosti bi se zahvalila mentorici dr. Mariji Gregori za strokovno pomoč pri izvedbi projekta Hotel- zatočišče in domovanje za koristne organizme v domačem vrtu.
Zahvalila bi se rada tudi ga. Kaličanin, ki je navdušeno sprejel projekt in nam svetovala pri njegovi prijavi in izpeljavi.
Iskreno se zahvaljujem tudi obema članicama projektne skupine ga. Alenki Perme in ga.
Magdi Božnar za spodbujanje in izvirne ideje, ki so nastajale tekom našega skupnega dela.
4
1. POVZETEK
V okviru projektne naloge Hotel- zatočišče in domovanje za koristne organizme v domačem vrtu, smo se študentke Barbara Leskovar, Magda Božnar in Alenka Perme povezale v projektno skupino.
Namen projekta je bil opraviti obvezno študijsko prakso za 2. Letnik študija Naravovarstvo - modul ekosistemi.
V poročilo bom zajela postavitev hotela na domačem vrtu v Šenčurju pri Kranju.
Sam projekt je zajemal naslednje faze :
- Prijava projekta Hotel - zatočišče in domovanje za koristne organizme v domačem vrtu
- Pregled literature, ki ostaja na temo domovanja za koristne organizme - Izgradnja hotela
- Spremljanje naselitve koristnih organizmov - Izdelati seznam koristnih organizmov
- Spremljanje pojava škodljivcev na domačem vrtu - Sajenje rastlin, ki privabljajo koristne organizme
- Vzgoja in izobraževanje otrok in družinskih članov (sodelovanje pri postavitvi, opazovanje, spremljanje…)
- Spremljanje izdelave hotelov drugih izdelovalcev - Priprava in izdelava poročila
5
2. POVEZAVA PROJEKTA Z MODULI
M4: Podjetništvo z organizacijo
D4: Praktično izobraževanje : Podjetništvo z organizacijo Vsebine in aktivnosti projekta :
- Razvoj podjetnih sposobnosti, proučevanje konkurence, možnosti vstopa na tržišče ob primerni tržni ceni in kvaliteti proizvoda,
- proučiti vpliv na tržne poti in tržno komuniciranje na prodajo in kupce, - raziskati ciljne uporabnike, komunikacija s potencialnim trgom
M2: Ekosistemi
D2: Praktično izobraževanje – ekosistemi Vsebine in aktivnosti projekta:
- Izdelati seznam koristnih organizmov, ki se jih lahko goji in se jim nudi zatočišče, - Načrtovati, vzgajati in izvajati oskrbo koristnega organizma do stopnje razvoja ter mu
omogočiti zadovoljive prehrambne pogoje,
- Načrtovati, izvajati varnostne ukrepe pri gojenju in uporabi,
- Raziskati novosti in pregledati raziskave na področju gojenja koristnih organizmov, - Izvajati ukrepe biotskega varstva v kmetijstvu in vrtičkarstvu ter gozdarstvu s
koristnimi organizmi.
6
3. OPIS CILJEV PROJEKTA
1. Izobraževalni cilj:
– raziskati kateri organizmi so najbolj primerni za posamezne škodljivce, – Kakšne hotele izdeluje konkurenca,
– Kateri koristni organizmi se bodo naselili ,
– Spoznavanje razvojnih stadijev koristnih organizmov.
2. Podpora inovativnosti, ustvarjalnosti:
– Hoteli, preprosti za uporabo (lociranje) na domačih vrtovih, – Uporabiti naravne in reciklirane materiale.
3. Vzgojno, socializacijski cilj:
- Timsko delo, - Organizacija,
- Prenašanje znanja v okolje v katerem živimo,
- Vzgoja otrok in ostalih družinskih članov (ožja in širša družina) ob sodelovanju pri projektu (izdelava, spremljanje naselitve).
4. Podjetniški cilj;
- zasnovati podjetje, ki bo izdelovalo tovrstne hotele
- poiskati potencialne kupce, najprej v vrtičkarskih sredinah nato širše
7
4. AKTIVNOSTI POSAMEZNIH ČALNOV PROJEKTNE SKUPINE
Alenka Perme, vodja projekta:
- Priprava in idejna zasnova projekta,
- Izdelava časovnih smernic in finančna konstrukcija, - Zbiranje materialov, raziskava primernosti uporabe,
- Izdelava in postavitev hotelov (Medvode, Zmninc, Šenčur ), - Spremljanje naselitve koristnih organizmov,
- Dokumentiranje in analiza projekta - Izdelava delnih poročil
- Sodelovanje z mentorjem Magda Božnar, član projektne skupine:
- Finančna konstrukcija projekta, spremljanje ekonomskega vidika in analiza možnosti plasiranja na tržišče,
- Priprava potrebne literature in sodelovanje pri časovnih smernicah projektnega dela, - Zbiranje in dobava materiala potrebnega za izvedbo del
- Izdelava in postavitev hotela (Medvode, Zminc, Šenčur), - Spremljanje naselitve koristnih organizmov,
- Dokumentiranje in analiza projekta - Izdelava poročila za svoj del projekta - Sodelovanje z mentorji projektne skupine.
Barbara Leskovar, koordinator projektne skupine:
- Koordinacija in dogovori s člani in mentorji, spremljanje poteka projekta v rokih, finančna konstrukcija,
- Priprava časovnih smernic,
- Zbiranje materiala, raziskava in možnosti uporabe recikliranih materialov, - Izdelava in postavitev hotela (Medvode, Zminc, Šenčur),
- Spremljanje naselitve koristnih organizmov, analiza vrta in prehrane za koristne organizme
- Dokumentiranje in analiza projekta - Izdelava poročila – za svoj del projekta - Sodelovanje z mentorji projektne skupine
8
5. PREDSTAVITEV DELOVIŠČA
Kot delovišče smo pri projektu izbrale kar sam Biotehniški center Naklo, za katerega podajam osebno izkaznico:
Osebna izkaznica
Naziv podjetja: Biotehniški center Naklo Ulica, hišna številka: Strahinj 99
Poštna številka in kraj: 4202 Naklo Telefonska številka: +386 4 277 21 00 Faks: +386 4 277 21 18
E-naslov: info(at)bc-naklo.si Občina: Naklo
Upravna enota: Kranj
Direktor: mag. Marjan Pogačnik Davčna številka: 66817994
ID zavezanca za DDV: SI66817994 Matična številka: 5088739
IBAN: SI56 0110 0603 0698 292 Pravni status: Javni zavod
Kadri: 99
Poslanstvo centra:
- Izobraževati in usposabljati dijake, študente in odrasle udeležence na biotehniškem področju in z njim povezanimi dejavnostmi (turizem, alternativni viri energije …).
- Razvijati nove programe.
- Z uvedbo biotehniške gimnazije prispevati k razvoju podeželja, ohranjanju poseljenosti in preprečevanju bega možganov s podeželja.
- Vzpostaviti raziskovalne in razvojne dejavnosti v ekološkem kmetijstvu, živilstvu ter naravovarstvu.
- Sodelovati pri različnih slovenskih in mednarodnih projektih oz. jih voditi.
- Povezovati se s podobnimi šolami in centri v tujini ter z njimi aktivno sodelovati.
- Povezovati se z gospodarstvom doma in tujini ter v njem aktivno sodelovati.
9 Vir: http://www.bc-naklo.si/index.php?id=15 17.7.2012)
Projekt (postavitev hotela) se je izvajal na lokaciji Velesovska cesta 91, 4208 Šenčur - na družinskem vrtu.
Predstavitev občine Šenčur:
Ustanovljena: 1994 Občinski praznik: 23. april,
god farnega patrona sv. Jurija Velikost: 40,3 km2
Povprečna nadmorska višina:
399 m
Število prebivalcev: 8.365 (30.06.2009)
Sosednje občine: Zahodno Kranj, severno Preddvor, vzhodno Cerklje, južno Vodice in Medvode
Infrastruktura: Avtocesta Ljubljana-Naklo, regionalni cesti Kranj-Mengeš in Kranj- Zg. Jezersko; letališče Brnik
Vodotoki: Sava, Kokra, Olševnica
Vir: http://www.sencur.si/informacije/informacije-o-obcini-sencur (17.7.2012)
10
6. GOJENJE IN UPORABA KORISTNIH ORGANIZMOV
Koristni organizmi s svojim načinom delovanja na naraven način pomagajo zatirati škodljivce in tako prispevajo k manjši gospodarski škodi oz. pripomorejo pri ohranjanju pridelkov.
Način varstva rastlin, kateri uporablja koristne organizme imenujemo biotično varstvo.Cilj biotičnega varstva je nadzor nad škodljivcem. Je pa opredelitev nekega organizma kot škodljivca zelo subjektiven pojem. V nekaterih primerih lahko enak organizem opredelimo kot koristen organizem ali kot škodljivca (primer harlekinske polonice – Harmonia axyridis).
Slika 1 - harlekinska polonica, dostopno na https://www.google.si/search?q=harlekinska+polonica (17.7.2012)
Cilj biotičnega varstva je tudi uravnavanje oz. kontrola naravne populacije škodljivcev. Po nekaterih ocenah je okrog 60-80% škodljivcev domorodnih vrst, drugo so škodljivci, ki so bili z namenom biotičnega varstva preneseni iz enega območja na drugo območje. Takšne
organizme imenujemo tudi invazivne tujerodne vrste.
Biotično varstvo razdelimo na:
- Klasično biotično varstvo – namenski vnos tujerodne koristne vrste organizma - Augumentacija – masovno namnoževanje in ciljno spuščanje koristnih organizmov z
namenom zatiranja škodljivcev
- Varovalno biotično varstvo – ohranjanje že obstoječih koristnih organizmov v nekem okolju ter obenem spodbujanje naselitve domorodnih koristnih organizmov in njihovo varovanje
Varovalno biotično varstvo se od ostalih dveh razlikuje v tem, da ne vnašamo koristnih organizmov v okolje, vendar spodbujamo k razmnoževanju v naravi že obstoječe koristne organizme. Koristnim organizmom poskušamo ustvariti okolje, v katerem se razmnožujejo in tako ohranjajo ravnovesje med škodljivcem in koristnim organizmom.
Naravne sovražnike oz. koristne organizme, katere uporabljamo pri biotičnem varstvu rastlin, delimo v grobem na tri skupine:
11 - Plenilce (predatorje, roparje): plenilci ubijajo druge živali za svoje prehranjevanje - Parazitoide (roparski parazitoidi): zajedavci, ki se naselijo v ali na telesu druge vrste,
se hranijo z njihovimi tkivi in organi ter prej ali slej povzročijo smrt svojih gostiteljev - Parazite: zajedavci, ki živijo v telesu druge vrste ter se hranijo z njihovimi tkivi in
organi, ne da bi pri tem ogrozili njihovo življenje
Vir:Gojenje in uporaba koristnih organizmov, dr. Marija Gregori ,BC Naklo, Višja strokovna šola, 2011
12
7. PREDSTAVITEV POTEKA PROJEKTA IN REZULTATOV
Projekt, Hotel- zatočišče in domovanje za koristne organizme v domačem vrtu je povezal v skupino tri študentke 2. Letnika naravovarstvo, modul ekosistemi.
Cilj projekta je bil postaviti tri hotele za koristne organizme na različnih lokacijah: Zminec pri Škofji Loki, Rakovnik pri Medvodah in v Šenčurju.
Predstavila bom projekt postavitve hotela za koristne organizme v Šenčurju.
Hotel za koristne organizme v Šenčurju se je postavljal v mesecu marcu 2012. Predhodno se je naredil okvirni načrt postavitve po moji zamisli. Pregledala sem precej literature, ki obstaja in internetnih straneh, ter obnovila znanja iz predmeta Gojenje koristnih organizmov, ki ga je predavala dr. Marija Gregori. Dr. Gregori je prevzela tudi mentorstvo pri projektu in nam posredovala precej slikovnega in strokovnega gradiva v zvezi s hoteli za koristne organizme.
Sledil je nakup osnovnega materiala za postavitev hotela:
- Les je bil kupljen na žagi na Kokrici pri Kranju
- Material za nosilno konstrukcijo je bil kupljen v trgovini Baumax Šenčur - Material za učvrstitev nosilne konstrukcije je bi kupljen v trgovini Merku Kranj
Slika 2 - smrekov les – odrezki
Vir: lasten
Pri postavitvi hotela je sodelovala tudi moja družina, mož in sin, ki sta se preko postavitve izobraževala na temo koristnih organizmov.
13
Slika 3 - vzgojno izobraževalni vidik projekta
Vir: lasten Sama postavitev je potekala v več fazah:
- Priprava terena za postavitev hotela
- Izdelava in postavitev nosilne konstrukcije - Utrjevanje nosilne konstrukcije
- Montaža delov hotela za koristne organizme
- Polnitev hotela z raznim materialom za domovanja koristnih organizmov
- Nasaditev rastlin na vrtu za privabljanje koristnih organizmov na vrt in okolico hotela za koristne organizme
Pri postavitvi smo uporabili surov smrekov les, ostanke na žagi. Lesa se je držalo še lubje. Za postavitev nismo uporabili nobenega umetnega materiala, hotela tudi nismo barvali z
nobenimi umetnimi ali naravnimi barvami ali laki. Vse je ostalo v surovem stanju.
Za polnilo smo uporabili:
- Smrekove storže
- Votla bambusova stebla brez vsakršne obdelave - Slamo
- Smrekova polena - Bukova polena - Stare zidake - Mah
Vsa polnila smo nabrali v bližnjem gozdu, slamo sem pridobila pri kmetu, ki sonaravno kmetuje.
14
Slika 4- postavljen in napolnjen hotel za koristne organizme
Vir: lasten
Po uspešni postavitvi se je pričelo opazovanje dogajanja v hotelu in okoli njega.
Hotel je kmalu privabil ker nekaj koristnih organizmov, ki jih prikazuje tabela:
Domače ime Latinsko ime
Dvopikčasta polonica ali dvopika polonica Adalia bipunctata L.
Sedempikčasta polonica ali sedempika polonica
- Coccinella septempunctata L.
Strígalice Dermaptera
Rogata dišavka Osmia cornuta
Pájki Araneae
Kobílice Orthoptera
Mesojeda tenčičarica Chrysopa Carnea
Čmrlj Bombus
Tabela 1- seznam koristnih organizmov
Opažanja o poselitvi hotela:
- Prve so se naselile polonice
- Opaziti je bilo tudi rogate dišavke – divje čebele, ki z zemljo zaprejo luknjice v deblu - Rogate dišavke so se naselile v bukov les, niso se naselile v smrekov les
15 - Naselitev rogate dišavke v bukov les povezujem z dejstvom, da imajo luknje v
bukovem lesu gladke stene, z vrtanjem v smrekov les, pa smo dobili luknje z grobimi stenami – scefrana lesna masa
- V obeh materialih bo bile luknje enakega premere – 8mm - V hotel kjer je predel s slamo, so se naselile strigalice
- Okoli hotela veliko letajo tudi tenčičarice, čmrlji, razne divje čebele in osice - Hotel je poseljen tudi z občasnimi »gosti« : pajki, kobilicami, mravljami
Slika 5 - naselitev rogate dišavke
Vir: lasten
Slika 6- začasna obiskovalka hotela
Vir:lasten
V pomladnih mesecih so se na domačem vrtu razmnožili tudi škodljivci, katere prikazuje naslednja tabela:
16 Latinsko ime domače ime
Myzus pruniavium črna češnjeva uš Aphis pomi zelena jablanova uš Aphis fabae črna fižolova uš Halticinae bolhači
Hylemya antiqua čebulna muha Napomyza
gymnostoma porova zavrtalka Pieris brassicae kapusov belin
Arvicola terrestris voluhar (veliki voluhar)
Tabela 2 - popis škodljivcev na domačem vrtu
Prvo je bilo opaziti črno češnjevo uš, ki se je v velikih kolonijah naselila na višnji. Na jablani se kmalu zatem pojavila zelena jablanova uš.
Tudi na vrtu je bilo opaziti kar nekaj škodljivcev, ki so se namnožili v obdobju večjih padavin, ki o letos prišle po sušnih spomladanskih mesecih.
Slika 7 - zelena jablanova uš
Vir: lasten
17 RASTLINE ZA PRIVABLJANJE KORISTNIH ORGANIZMOV
Z namenom varovalnega biotičnega varstva in s tem povezanega privabljanja koristnih organizmov, sem v okviru projekta nasadila tudi nekaj rastlin za privabljanje koristnih organizmov na domači vrt in v okolico hotela za koristne organizme.
Rastline z. zelišča so predstavljena v slikovnem prikazu.
Slika 8- origano (Origanum vulgarum)
Vir: lasten
Slika 9- Boreč (Borago officinalis)
Vir: lasten
18
Slika 10- sivka (Lavandula)
Vir: lasten
Slika 11-metuljnik (Buddleia davidii)
Vir: lasten
Poleg prikazanih zelišč sem v vrt, ki se praktično drži hotela še:
- Majaron - Baziliko - Meliso - Pelin - Rožmarin - Pehtran - Meto
19 - Sončnice
- Kapucinke
8. DOSEŽENI CILJI
Ugotovitve ob zaključku projekta:
- Ocenjujem, da je projekt uspel, cilji projekta so bili doseženi.
- Projekt se je izkazal kot dober element povezovanja študentov in njihovega timskega dela.
- Na vrtu v Šenčurju s pomočjo biotičnega varstva vzdržujemo škodljivce v mejah tolerance.
- Na vrtu v letu 2012 nismo uporabili nobenih FFS sredstev.
- Predvsem je bilo opaziti 90% uspešnost biotičnega varstva pri pojavu črne češnjeve uši, kjer so se kot dober naravni sovražnik pokazale ličinke polonic.
- Ličinke polonic so se namnožile do te mere, da so nam lezle po sedežni garnituri, ki je postavljena na terasi.
- Po opravljenem biotičnem varstvu črne češnjeve uši oz. ko je zmanjkalo hrane, se je močno zmanjšala populacija ličink polonic.
- Zeleno jablanovo uš, ni bilo mogoče nadzirat z ličinkami polonic.
- Pri poskusu naselitve ličink polonic na jablano, ki je bila ogrožena z zelenimi jablanovimi ušmi, se je pokazalo da to ne bo pravilno biotično varstvo. Mravlje so skupinsko napadale ličinke polonic in jih praktično pometale iz listov jablane na tla.
- Projekt je zajel tudi vzgojno izobraževalni vidik, predvsem ožja družina se je
seznanjala z vidiki biotičnega varstva, projekt je bil zanimiv tudi za bližnje sosede in prijatelje, ki so prihajali na obisk.
- Odziv okolice ocenjujem za pozitiven, vnos hotela za koristne organizme v okolje v katerem prevladuje intenzivno kmetijstvo se je izkazal za uspešnega.
- V prihodnosti se bo postavilo vsaj dva hotela za koristne organizme na domačih vrtovih (prijatelji, sosedje), izkazano je bilo veliko zanimanje, morda v prihodnje postane tudi to tudi dejavnost nekega podjetnika.
- Projekt je ostal v mejah finančne konstrukcije.
Cilji, ki smo si jih zastavili so bili in jih dosegli so bili:
- Izobraževalni,
- Podpora inovativnosti, ustvarjalnosti, - Vzgojni, socializacijski, razvojni, - Podjetniški.
20
9. SEZNAM SLIK
Slika 2 - smrekov les – odrezki ... 12
Slika 3 - vzgojno izobraževalni vidik projekta ... 13
Slika 4- postavljen in napolnjen hotel za koristne organizme ... 14
Slika 5 - naselitev rogate dišavke ... 15
Slika 6- začasna obiskovalka hotela ... 15
Slika 7 - zelena jablanova uš ... 16
Slika 8- origano (Origanum vulgarum) ... 17
Slika 9- Boreč (Borago officinalis) ... 17
Slika 10- sivka (Lavandula) ... 18
Slika 11-metuljnik (Buddleia davidii) ... 18
10. SEZNAM TABEL
Tabela 1- seznam koristnih organizmov ... 14Tabela 2 - popis škodljivcev na domačem vrtu ... 16
11. VIRI IN LITERATURA
Vir: http://www.bc-naklo.si/index.php?id=15 17.7.2012)
Vir: http://www.sencur.si/informacije/informacije-o-obcini-sencur (17.7.2012) Vir : https://www.google.si/search?q=harlekinska+polonica (17.7.2012)
Vir:Gojenje in uporaba koristnih organizmov, dr. Marija Gregori, univ. dipl.inž. agr.,BC Naklo, Višja strokovna šola, 2011
21
12. PRILOGE
1. EVIDENČNI LIST PRISOTNOSTI IN OPRAVLJENIH VSEBIN (Obr. N3) 2. Zapisniki projektne skupine št.1
3. Zapisnik projektne skupine št.2 4. Zapisnik projektne skupine št.3 5. Zapisnik projektne skupine št.4
Podpis mentorja : dr. Marija Gregori ____________________________________