UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Tatjana Tomić
LAJŠANJE KRONIČNE UTRUJENOSTI PRI BOLNIKIH Z RAKOM
diplomsko delo
RELIEVE CHRONIC FATIGUE IN CANCER PATIENTS
diploma work
Mentorica: viš. pred. mag. Albina Bobnar Recenzentka: viš. pred. mag. Darja Ovijač
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Zahvaljujem se viš. pred. mag. Albini Bobnar za posvečen čas, usmeritve, hitro odzivnost in strokovno pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem viš. pred. mag.
Darji Ovijač za recenzijo diplomskega dela.
Posebna zahvala gre moji družini, ki so mi skozi vsa študijska leta stali ob strani, me podpirali, bili potrpežljivi in me ob vseh vzponih in padcih motivirali. Hvala, ker sem z vašo pomočjo uspela uresničiti svoj cilj.
Zahvala gre tudi vsem mojim prijateljem, ki so me tekom študija podpirali in mi študijska leta prikazali kot najlepši del življenja. Hvala vsem, ker ste ob meni. Brez vseh vas bi mi bilo veliko težje.
Vse naše sanje se lahko uresničijo, če le imamo pogum, da gremo za njimi.
W. Disney
IZVLEČEK
Uvod: Kronična utrujenost je pogost simptom pri bolnikih z rakom zaradi zdravljenja in/ali bolezni. Bolniki opisujejo kronično utrujenost kot zelo obremenjujoč simptom, ki vztraja mesece ali celo leta po zdravljenju. Za njih le-ta predstavlja breme, ki vpliva na njihov vsakdan in medosebne odnose. Lajšati jo je mogoče z različnimi nefarmakološkimi in farmakološkimi pristopi. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti možnosti lajšanja kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom literature, iskane v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect, s pomočjo oddaljenega dostopa digitalne knjižnice v Ljubljani (DiKUL) in s pomočjo Kooperativnega online bibliografskega sistema (COBISS.SI).
Zbiranje literature je potekalo od januarja 2020 do maja 2020. V analizo je bilo vključenih 17 člankov. Moč dokazov analiziranih raziskav je bila ovrednotena s 4-stopenjsko lestvico.
Rezultati so predstavljeni v tabelah in opisno. Rezultati: Ugotovili smo, da je kronična utrujenost eden najpogostejših in najbolj obremenjujočih simptomov, ki jih imajo bolniki z rakom. Pristopi lajšanja kronične utrujenosti, kot so telesna aktivnost, joga, akupunktura, glasbena terapija in guarana, so se izkazali kot bolj učinkoviti od farmakoloških pristopov (zdravljenje s psihostimulansi in kortikosteroidi, dodajanje vitamina C intravenozno). Pri telesni aktivnosti, akupunkturi in ostalih pristopih so bolniki z rakom opazili izboljšanje kronične utrujenosti že po dveh tednih. Vsem bolnikom z rakom je potrebno najprej ponuditi možnosti lajšanja kronične utrujenosti z nefarmakološkimi pristopi in jih dopolniti s farmakološkimi le pri hudi obliki. Razprava in zaključek: Bolniki z rakom, ki trpijo za kronično utrujenostjo, so brez energije in velikokrat o tem neinformirani. Gre za kompleksen in zahteven problem, ki vpliva na kakovost življenja. Na področju lajšanja kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom je bilo izvedenih veliko raziskav, ki so pokazale pomembne ugotovitve, ki jih je mogoče uporabiti tudi pri izvajanju zdravstvene nege in s tem na področju njenega lajšanja izboljšati počutje ter kakovost življenja bolnikov z rakom.
Ključne besede: ocenjevanje, nefarmakološko, farmakološko zdravljenje, kakovost življenja
ABSTRACT
Introduction: Chronic fatigue is one of the most common symptom in cancer patients because of treatment and/or illness. Patients subjectively describe chronic fatigue as a very debilitating symptom that persists for months or years after treatment. For them, this represents a burden that affects their daily routine and relationships with other people. It can be relieved by various non-pharmacological and pharmacological approaches. Purpose: The purpose of the work is to present the possibilities of relieving chronic fatigue in cancer patients. Methods: In the work was used a descriptive method with systematic literature overview, searched in the databases CINAHL, PubMed, ScienceDirect, by using remote access to the digital library in Ljubljana (DiKUL) and using the Cooperative online bibliographic sistem (COBISS.SI). Literature collection took place from January 2020 to May 2020. Seventeen articles have been used to present the results. The strength of the evidence of the analyzed studies was evaluated on a 4-point scale. The results are presented in tables and descriptively. Results: We found out that chronic fatigue is one of the most common and stressful symptoms that cancer patients have. Approaches to relieving chronic fatigue such as; physical activity, yoga, acupuncture, music therapy and guarana have been shown to be more effective than pharmacological approaches- psychostimulants and corticosteroids, addition of vitamin C intravenously). In physical activity, acupuncture, and other approaches, cancer patients have seen an improvement in chronic fatigue after just two weeks of using. All cancer patients should first be offered options for relieving chronic fatigue, with non-pharmacological approaches, and supplemented with pharmacological ones only in the severe form. Discussion and conclusion: Cancer patients suffering from chronic fatigue are powerless and often uninformed. It is a more complex and demanding problem that limits their quality of life. In the field of relieving chronic fatigue in cancer patients, many studies have been conducted that have shown important findings that can also be used in the implementation of nursing care and thus improve: in the field of its relief, well-being and quality of life of cancer patients.
Keywords: assessment, non-pharmacological, pharmacological treatment, quality of life
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Kronična utrujenost pri bolnikih z rakom ... 2
1.1.1 Ocenjevanje kronične utrujenosti ... 5
1.1.2 Vpliv kronične utrujenosti na življenje bolnikov z rakom ... 7
1.1.3 Izvajanje aktivnosti zdravstvene nege pri bolnikih z rakom s kronično utrujenostjo ... 8
1.1.4 Lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom ... 10
1.1.4.1 Nefarmakološki načini lajšanja kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom 11 1.1.4.2 Farmakološki načini lajšanja kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom 15 2 NAMEN ... 17
3 METODE DELA ... 18
4 REZULTATI ... 21
5 RAZPRAVA ... 32
6 ZAKLJUČEK ... 37
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 38
KAZALO TABEL
Tabela 1: Kontraindikacije za izvajanje telesne aktivnosti pri bolnikih z rakom (Horneber et al., 2012) ... 12 Tabela 2: Moč dokazov po štiristopenjski lestvici (Eccles, Mason, 2001) ... 19 Tabela 3: Raziskava o vplivu glasbene terapije na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom ... 21 Tabela 4: Raziskave o vplivu telesne aktivnosti na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom ... 23 Tabela 5: Raziskavi o vplivu guarane na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom ... 25 Tabela 6: Raziskavi o učinkovitosti akupunkture na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom ... 26 Tabela 7: Raziskavi o učinkovitosti joge na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom ... 27 Tabela 8: Raziskave o učinkovitosti psihostimulansov na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom ... 28 Tabela 9: Raziskava o učinkovitosti kortikosteroidov na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom ... 29 Tabela 10: Raziskava o učinkovitosti dajanja vitamina C intravenozno za lajšanje KU pri bolnikih z rakom ... 30 Tabela 11: Raziskava o poznavanju načinov lajšanja KU s strani zdravstvenih delavcev . 31
KAZALO SLIK
Slika 1: Shematski prikaz uporabljene literature v diplomskem delu PRISMA (Escles, Mason, 2001) ... 20
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
BFI Brief Fatigue Inventory
CCO Cancer Care Ontario
EORTC QLQ-30 The European Organization for Research and Treatment of Cancer Care Quality of Life Questionnaire
ESAS Edmonton Symptom Assessment System
FAS Fatigue Assessment Scale
FFIS Fatigue Functional Impact Scale
KU kronična utrujenost
MS medicinska sestra
NCCN The National Comprehensive Cancer Network
TV telesna vadba
VAS vizualna analogna skala
WHO World Health Organization
ZDA Združene države Amerike
1
1 UVOD
Kronična utrujenost (KU) je pogost in moteč simptom pri bolnikih z rakom. Bolniki z rakom KU opisujejo kot neznosno, imajo občutek čezmerne utrujenosti, slabosti, šibkosti in izčrpanosti, ki ni posledica težkih fizičnih obremenitev, ampak nasprotno zmanjšane aktivnosti, upada telesne zmogljivosti, ki je povezana s simptomi različnih kroničnih bolezni (Lavdaniti, 2019). Pogosto se KU pojavlja pri bolnikih z rakom, ki se zdravijo in to zdravljenje vpliva na človeško telo ter močno prizadene funkcijo telesa (Holz, Smith, 2017).
To vpliva na pojav duševnih, fizičnih in čustvenih stisk pri obolelem. Od značilne utrujenosti, ki jo večina ljudi doživi v vsakdanjem življenju, se KU razlikuje po tem, da je pri bolnikih z rakom intenzivnejša in bolj razširjena ter kljub daljšemu počitku ali spanju ne mine (Bower, 2019; Banipal et al., 2017; Weis, 2011).
Utrujenost bolnikom z rakom predstavlja velik problem, saj jo občutijo že pred začetkom zdravljenja, med prejemanjem terapije pa se intenzivnost še poveča. Mnogi bolniki so zaskrbljeni, ker KU po končanem zdravljenju lahko vztraja 5 let ali več (Hilfiker et al., 2018). Zdravljenje KU je zahtevno, zato je pomemben celostni pristop, ki vključuje zgodnje prepoznavanje in poročanje o simptomih (Kirschbaum, 2010). Bolniki z rakom velikokrat ne želijo poročati svojemu zdravniku in zdravstvenemu timu o KU zaradi strahu, da se ne bodo mogli zdraviti še naprej. Bolnike z rakom spremlja strah, da bodo njihovo doživljanje simptoma obravnavali kot pritoževanje, ter so prepričani, da je utrujenost povezana z napredovanjem in poslabšanjem bolezni (Banipal et al., 2017). Stanja, o katerih mora posameznik nemudoma poročati zdravstvenemu timu so: omotičnost, izguba ravnotežja ali padci, utrujenost, ki se nenadoma poslabša, zadihanost in tahikardija, nepojasnjena krvavitev, ki se ne ustavi, anksioznost in depresija (CCO - Cancer Care Ontario, 2016).
Utrujenost zaradi raka, ki spremlja bolnike pred, med in po zdravljenju je subjektivna izkušnja, ki jo povprečno občuti 80 % bolnikov. Splošno znano je, da zaradi trajanja in intenzivnosti močno posega v življenje obolelega, občutno zmanjša izvajanje vsakodnevnih aktivnosti in velikokrat prizdene bolnikovo funkcionalno sposobnost (Borges et al., 2018).
Osebe, ki so preživele raka, opisujejo KU kot zelo obremenjujoč simptom, ki vztraja mesece ali celo leta po zdravljenju in je od številnih simptomov, kot so bolečina, slabost in bruhanje, najbolj moteč simptom, povezan z boleznijo in/ali zdravljenjem. V kliničnem okolju KU velja za simptom, ki je pri bolnikih premalokrat diagnosticiran, bolniki o njem premalo poročajo, kar pa ima za posledico neprimerno lajšanje. Zato je ključnega pomena njeno
2
zgodnje odkrivanje ter takojšnje farmakološko in nefarmakološko zdravljenje (Berger et. al., 2010).
1.1 Kronična utrujenost pri bolnikih z rakom
The National Comprehensive Cancer Network (NCCN, 2014) kronično utrujenost opisuje kot moteč, dolgotrajen, subjektiven občutek fizične, čustvene in/ali kognitivne utrujenosti ali izčrpanosti bolnika zaradi raka ali zdravljenja, ki ni povezan z dejavnostjo in jo omejuje pri običajnem delovanju. Holz in Smith (2017) kronično utrujenost opisujeta kot neobvladljiv občutek izčrpanosti, utrujenosti, šibkosti in pomanjkanja energije, ki je po počitku še vedno prisotna. Kot posledica KU se pri bolnikih z rakom lahko pojavijo tudi motnje spomina, zmanjšana koncentracija ter sposobnost osredotočanja. Za lažje prepoznavanje KU Holz in Smith (2017) opisujeta:
• Periferno utrujenost: pri fizični aktivnosti se oseba počuti prekomerno utrujena z občutkom težkih ali šibkih mišic. Utrujenost še nekaj časa vztraja, zato si je potrebno vzeti pogoste odmore za počitek.
• Centralno utrujenost: oseba ima prisotne znake zmedenosti in moten spomin brez fizične dejavnosti, ki se z vadbo ali naporom lahko še poslabšajo.
• Sindrom centralne izčrpanosti: pri osebi se pojavi huda izčrpanost med ali kmalu po aktivnosti in traja 60 minut ali dlje. Prisotne so motnje spomina že ob branju ali drugih nefizičnih aktivnostih.
KU ima negativni vpliv na vse vidike kakovosti življenja. Je zelo razširjena težava bolnikov z rakom in je pogosto opažena v daljšem časovnem obdobju, ko je zdravljenje bolezni že končano. Vendar pa je KU, ki spremlja bolnike z rakom, mogoče olajšati (NCCN, 2014).
Bolnikom z blagimi znaki utrujenosti se lahko intenzivnost KU lajša z nefarmakološkimi načini zdravljenja, za bolnike s hudo obliko pa je običajno najučinkovitejša kombinacija farmakološkega in nefarmakološkega načina zdravljenja (Mohandas et al., 2017).
Cilj obvladovanja KU je pomagati ublažiti učinke utrujenosti in čim bolj povečati obstoječo raven energije (Borneman, 2013). Pri lajšanju KU je pomembno, da vsi člani zdravstvenega tima med seboj usklajeno delujejo. Zdravstveni tim mora bolnike z rakom ter njihove svojce vključiti v izvajanje intervencij za učinkovito obvladovanje KU in izboljšanja kakovosti življenja (Lavdaniti, 2019).
3
Zakaj točno pride do nastanka KU pri bolnikih z rakom, še ni povsem znano. Mnogi viri poleg bolezni in zdravljenja za vzroke navajajo stres, depresijo, starost ter disregulacijo imunskega sistema (Banipal et al., 2017; Berger et al., 2010). Bower (2019) navaja, da rak in njegovo zdravljenje vplivata na bolnikove možgane in telo oz. na več sistemov, ki lahko prispevajo k utrujenosti. S podrobnim fizičnim pregledom in anamnezo, vključujoč vrsto raka in zdravljenja, ter s pregledom pridruženih zdravstvenih težav zdravnik postavi diagnozo KU. Ob pregledu lahko zasledi tudi druge vzroke za utrujenost. Ti vzroki se pojavljajo skupaj s KU, vendar je potrebno omeniti, da so to ozdravljiva stanja, ki z njihovo ustrezno obravnavo lahko občutno vplivajo na zmanjšanje le-te. Ta stanja so: anemija, motnje delovanja ščitnice, bolečina, depresija in motnje spanca (Banipal et al., 2017).
Za odpravo drugih vzrokov, ki se pojavljajo pri bolnikih z rakom in KU, je potrebno opraviti laboratorijsko diagnostiko. Celotna krvna slika mora vključevati število krvnih celic z diferencialno krvno sliko, oceno elektrolitov, oceno jetrnih in ledvičnih encimov ter ščitničnih hormonov, da se preveri oziroma oceni delovanje ščitnice (Berger et al., 2010).
Pri moških pa je potrebno opraviti test ravni testosterona (Ebede et al., 2017).
Wang in Woodruff (2015) navajata možne domneve pri nastanku utrujenosti. Ena izmed domnev je hipoteza o vnetju, ker so pri bolnikih z rakom in prisotno KU opazili motnje v presnovi ter prekomerno kopičenje mišičnih presnovkov. Prejemanje kemoterapije povzroča hematološke, prebavne in nevrološke toksičnosti, ki so pomemben dejavnik za razvoj hude utrujenosti. Ker obstaja povezanost za nastanek utrujenosti pri bolnikih z rakom, ki se zdravijo s kemoterapijo, lahko utrujenost postane dejavnik, ki omejuje odmerek kemoterapije.
Mehanizem razvoja KU vključuje več dejavnikov, kot so: demografski, medicinski, psihosocialni, vedenjski in biološki. Razvoj KU je v večini povezan tudi z zdravili, zdravstveno komorbidnostjo, starostjo in prehrano. Pomembno je vedeti, da je intenzivnost KU pogojena z vrsto zdravljenja in intenzivnostjo terapije (Bower, 2014).
V obdobju pred zdravljenjem bolnikov z rakom so lahko rakaste celice vir vnetnih citokinov, medtem ko med zdravljenjem citokini nastajajo kot odgovor na poškodbe tkiv zaradi obsevanja ali sistemskega zdravljenja. Prisotnost vnetnih citokinov ima pri pojavu in trajanju KU pri bolnikih z rakom ključno vlogo (Bower, 2014).
4
Ker zdravljenje raka povzroča še druge simptome, kot je bolečina, bolniki z rakom posežejo po določenih zdravilih za lajšanje teh težav. Nevede, da protibolečinska zdravila iz skupine opioidov, kot so morfij, fentanil in druga, KU še dodatno povečajo. Sama KU je kompleksna in bolnikom povzroča težave s spanjem, strah, tesnobo ter psihične težave, med katerimi je najpogostejša depresija. KU lahko povzročijo vsa zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje raka torej citostatiki, hormonska zdravila, predvsem pa novejša tarčna zdravila. Pri polovici bolnikov, ki se zdravijo s kemoterapijo, se lahko pojavi KU, zlasti, če je zdravljenje dolgotrajno. Prav tako se pri bolnikih z rakom, ki se zdravijo s citokini in prejemajo tarčna zdravila, kot so gefitinib, erlotinib, sorafenib, sunitinib, pazopanib, lapatinib v obliki tablet, pogosto pojavi KU (Borštnar et al., 2018). V članku, ki so ga objavili Berger in sodelavci (2010), omenjajo, da je bistvenega pomena temeljna ocena predpisanih zdravil. Pregled zdravil mora vključevati nedavne spremembe zdravil, uporabo zdravil, ki jih je predpisal zdravnik na recept in uporabo zdravil brez recepta, uporabo različnih dodatkov vitaminov in zelišč v namene zdravljenja. Ravno tako poročajo o pomenu socialne anamneze, saj uživanje alkohola in drog pripisujejo k nastanku KU.
Borštnar in sodelavci (2018) menijo, da so k pojavu in nastanku KU podvržene predvsem mlade ženske z rakom na dojki, ki prejemajo hormonsko zdravljenje. Tako hormonsko zdravljenje kot tudi kemoterapija lahko povzročita prezgodnjo izgubo menstruacije oz.
zgodnjo menopavzo, kar vpliva tudi na KU pri ženskah z rakom na dojki. Bolnike s KU pogosto spremljajo motnje spomina in koncentracije. Swen in sodelavci (2017) so potrdili, da starejše ženske z rakom na dojki občutijo manj KU kot mlajše ženske. KU se tako pri mlajših in starejših ženskah kaže drugače. Vpliv KU na spomin in koncentracijo ima verjetneje pomembnejši vpliv za mlajše ženske, saj so te še vedno vključene v delovni proces in učenje. Starejših žensk to ne moti v takšni meri in jih bolj skrbijo fizične posledice KU.
Fleming (2011) kot vzrok za nastanek KU omenja kaheksijo, ki je pogosto posledica raka in njegovega zdravljenja. Poleg tega povzroča KU tudi anemija in posledično znižanje ravni kisika v krvi. Zaradi zmanjšane oksigenacije telo težje vzdržuje stopnjo telesne aktivnosti in tako nastopi utrujenost. Med pogosto spregledane vzroke utrujenosti pa spada hipogonadizem pri moških, ki se kaže kot disfunkcija gonad, lahko pa se kaže v znižani ali spremenjeni ravni hormonov.
5
1.1.1 Ocenjevanje kronične utrujenosti
Za učinkovito obravnavo kronične utrujenosti bi bilo potrebno vse bolnike z rakom pregledati s pomočjo diagnostičnih orodij, ki v veliki meri pomagajo pri diagnosticiranju.
Orodja za merjenje spremljajoče KU morajo biti praktična, z razumljivimi izrazi ter enostavna za uporabo (Wang, Woodruff, 2015). Začetno ocenjevanje se začne že v bolnišnici, ko je bolnik z rakom hospitaliziran in na zdravljenju. Po odpustu pa se kasnejše ocenjevanje nadaljuje v ambulanti (McGovan, 2016). V današnjem času vodenje KU temelji na razumevanju simptoma, kjer je utrujenost potrebno prepoznati, jo oceniti ter se ravnati v skladu s smernicami (NCCN, 2018). Uporabljena večdimenzionalna orodja so lahko koristna pri oceni na fizičnem, čustvenem in kognitivnem področju (Savina, Zaydiner, 2018), saj je celovita ocena ključnega pomena za obvladovanje KU (Wang, Woodruff, 2015). Prav tako so pomemben vir pri ocenjevanju KU bolnikova zdravstvena anamneza, fizično stanje, izvidi laboratorijskih testov ter socialna anamneza (Savina, Zaydiner, 2018).
Najpogostejša orodja za ocenjevanje stopnje intenzivnosti KU pri bolnikih z rakom so enodimenzionalne: numerična ocenjevalna lestvica, vizualno analogna skala (VAS) in Edmontonski sistem ocenjevanja simptoma (Edmonton Symptom Assessment System – ESAS); in večdimenzionalne: kratek popis utrujenosti (Brief Fatigue Inventory – BFI), lestvica funkcionalnega vpliva utrujenosti (Fatigue Functional Impact Scale – FFIS) in lestvica za oceno utrujenosti (Fatigue Assessment Scale – FAS). Pogosto uporabljen je tudi vprašalnik kakovosti življenja Evropske organizacije za raziskovanje in zdravljenje raka (The European Organization for Research and Treatment of Cancer Care Quality of Life Questionnaire – EORTC QLQ-30) (Antoniu, Ungureanu, 2015).
Numerična ocenjevalna lestvica je najpreprostejše enodimenzionalno orodje, ki je namenjeno dnevnemu ocenjevanju obsežnosti KU. Bolnik z rakom s pomočjo te lestvice oceni KU od 0 do 10, pri čemer ocena 0 pomeni odsotnost in ocena 10, da je KU neznosna.
Ta način ocenjevanja KU pomaga bolniku z rakom in zdravstvenemu timu lažje spremljanje napredovanja in drugih pridruženih simptomov. Na enak način se uporablja tudi VAS. Z VAS se oceni KU v dnevnem obdobju (Strebkova et al., 2017). Tudi z ESAS se oceni 9 simptomov od 1 do 10 in sicer: bolečino, dispnejo, slabost, anksioznost, depresijo, utrujenost, apetit, počutje in zaspanost. Na zadnjem mestu je dodan še prazen prostor, če je
6
pri bolniku z rakom prisoten dodaten simptom, ki ni omenjen. Rezultate je potrebno zapisovati sproti (Antoniu, Ungureanu, 2015).
Na enak način kot z ESAS lestvico se KU pri bolniku z rakom oceni tudi z vprašalnikom BFI. Uporablja se za ugotavljanje obsežnosti in vpliva na vsakdanje delovanje v zadnjih 24 urah (Strebkova et al., 2017). Obsega 9 postavk z oceno od 0 do 10, s katero se ocenjuje resnost in poseganje utrujenosti v kognitivne, spoznavne in družabne funkcije pri bolniku z rakom v zadnjem tednu. Prve tri postavke temeljijo na bolnikovi oceni resnosti utrujenosti v trenutku izpolnjevanja obrazca, na običajno in na najhujšo stopnjo utrujenosti v zadnjih 24 urah. Naslednjih 6 postavk je namenjenih ocenjevanju, kako je KU v zadnjem tednu vplivala na različne vidike življenja bolnika z rakom. Te postavke so: običajne aktivnosti, razpoloženje, sposobnost hoje, opravljanje dela izven doma, odnos z drugimi ter zadovoljstvo z življenjem (Strebkova et al., 2017). Podobno kot z BFI se ocenjuje tudi z FFIS lestvico, razvito pri bolnikih s KU. Gre za 10-točkovno Likertovo lestvico, ki vsebuje 8 postavk s področja fizične in duševne utrujenosti. Te postavke so: zaradi KU težko ostanem buden; zmanjšati moram delovne obveznosti; sem manj motiviran za stvari, ki zahtevajo fizičen napor; imam težave z dolgotrajnim vzdrževanjem fizičnega napora; težko se odločam; manj sem sposoben dokončati naloge, ki zahtevajo razmišljanje; počutim se upočasnjeno pri razmišljanju; omejiti si moram fizične aktivnosti. Pri vsaki postavki bolniki z rakom ocenijo prisotnost problema od 0 (nimam težav) do 10 (skrajne težave). Prav tako kot pri že zgoraj omenjenih lestvicah je tudi FFIS kratka in enostavna za uporabo (Seyidova- Khoshknabi et al., 2011). Na podoben način se ocenjuje KU pri bolnikih z rakom s FAS 10- točkovno lestvico. S to lestvico se ocenjuje pri bolnikih z rakom izvajanje različnih aktivnosti, stopnja duševnega zdravja in energije (Antoniu, Ungureanu, 2015).
Preplet vseh opisanih simptomov in problemov pri bolnikih z rakom glede počutja, ocenjevanje in diagnosticiranje KU še vedno ni v navadi zdravstvenega osebja. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci bolnika z rakom pozorno poslušajo, mu prisluhnejo in si ugotovitve zapisujejo. Le tako bi bilo mogoče kakovostno obravnavati simptom KU. Prav tako bi medicinske sestre morale poizvedeti in oceniti, kako natančno KU pri bolnikih z rakom vpliva na njih, ali jih vznemirja, ali je to za njih problem, ali sprejemajo omejitve zaradi KU (Kirschbaum, 2010). S spremljanjem bolnikov z rakom s pomočjo ocenjevalnih lestvic je mogoče v določenem času opaziti zmanjšanje KU in izboljšanje njihove kakovosti življenja (Lavdaniti, 2019). Celostna anamneza in sprotno ocenjevanje KU pri bolnikih z
7
rakom imata velik pomen, saj poleg farmakoloških in nefarmakoloških pristopov lajšanja pripomoreta k učinkovitejši obravnavi in lajšanju KU pri bolnikih z rakom.
1.1.2 Vpliv kronične utrujenosti na življenje bolnikov z rakom
KU je eden izmed glavnih problemov pri bolnikih z rakom in močno vpliva na njihovo kakovost življenja. Občutno jo poslabša, saj se poleg same utrujenosti, slabosti in bruhanja pojavljajo še številni drugi znaki in simptomi. Najpogostejši simptomi povezani s KU so fizična utrujenost, ki se kaže z zmanjšano aktivnostjo, nedejavnostjo in stresom. Poleg fizične utrujenosti pa se pojavi tudi psihična utrujenost z zmanjšano sposobnostjo pozornosti in koncentracije ter kratkotrajno izgubo spomina (Mohandas et al., 2017). Okoli 80 do 90
% bolnikov z rakom opisuje utrujenost pri zdravljenju s kemoterapijo in 60 do 93 % pri zdravljenju z obsevanjem (Horneber et al., 2012). KU kot najmočnejši in najizrazitejši simptom pri bolnikih z rakom le-te ovira pri njihovem družinskem in družabnem življenju, opravljanju službe in drugih dejavnostih, ki jih radi opravljajo. Zato so primorani omejiti svoje socialno življenje (Holz, Smith, 2017). Mnogi bolniki z rakom se ne zavedajo, ali pa si nočejo priznati, da KU negativno vpliva na njihovo življenje. V povezavi z njihovim prepričanjem pa partnerji, starši in ostali družinski člani trdijo drugače. Menijo, da sprememba in učinek KU vplivajo na kakovost življenja bolnikov z rakom (Berger et. al., 2010).
Bolnike z rakom KU vsakodnevno spremlja in na njih vpliva nelagodno. Poleg vpliva na socialno in mentalno področje pa jih ovira tudi na duhovnem in čustvenem področju. To lahko vpliva tudi na njihovo zmanjšano preživetje, saj zaradi KU niso več zavzeti za boj proti raku (Borneman, 2013).
Bolniki trpijo, ne samo zaradi socialnih, duševnih in čustvenih posledic KU, temveč tudi zaradi oteženega zaposlovanja, ki se kaže z veliko stopnjo brezposelnosti. Imajo večje težave pri ohranitvi trenutnega dela v primerjavi z drugimi. To pa lahko močno vpliva na družinsko finančno stanje (Borneman, 2013). Po končanem uspešnem zdravljenju je preživelim bolnikom z rakom pomembno omeniti, da se kljub psihosocialnim in fizičnim simptomom lahko vrnejo na delo, saj so po vrnitvi na delo upravičeni do skrajšanega delovnega časa, prilagoditve dela glede na njihovo počutje, ter da imajo pravico do bolniške odsotnosti (de Moor et al., 2018).
8
Mnogo bolnikov z rakom je slabo informiranih o KU. Pomanjkanje znanja lahko povzroči tesnobo in nepotreben strah, da bo bolezen napredovala. Informiranje in svetovanje s strani zdravstvenih delavcev lahko bolnikom pomaga, da bolje razumejo KU, da KU ne vidijo samo kot posledico bolezni in njenega zdravljenja, temveč tudi kot stanje, na katerega vplivajo različni psihosocialni dejavniki. Svetovanje je lahko bolnikom z rakom v pomoč pri oblikovanju osebnega načrta dnevnih aktivnosti ob upoštevanju omejitev, ki jih prinaša KU.
Vključevati morajo priporočila glede ohranjanja energije, določenih nalog, ki imajo prednost, načrt aktivnosti in nasvete, kako se izogniti manj pomembnim dejavnostim.
Takšen način lahko izboljša kakovost življenja in zmanjša subjektiven občutek KU pri bolnikih z rakom. Zelo pomembno pri svetovanju in informiranju ima vključevanje partnerjev in družinskih članov. Njihova vključenost v celostno obravnavo ima velik pomen, saj pomaga preprečiti negativne psihosocialne posledice, kot so nesporazumi in spori (Fabi et al., 2020).
Poleg tega je treba večkrat zagotoviti izobraževanje o KU za vse bolnike z rakom, ne glede na vrsto zdravljenja, med zdravljenjem in po njem. V raziskavi, ki so jo izvedli Schmidt in sodelavci (2020), je več kot polovica vprašanih izjavila, da niso bili dobro obveščeni o KU.
Tretjina bolnikov z močno KU je povedala, da se ne spomnijo, da bi jim zdravstveni delavci simptom KU omenili.
1.1.3 Izvajanje aktivnosti zdravstvene nege pri bolnikih z rakom s kronično utrujenostjo
Medicinske sestre (MS) imajo pomembno vlogo pri obravnavi bolnikov z rakom s KU. Z različnimi izkušnjami v klinični praksi, informiranostjo in znanjem se skupaj z bolnikom z rakom odločijo za možne aktivnosti, ki so zanj najboljše. Zelo pomembno je, da MS delujejo usklajeno s celotnim interdisciplinarnim timom v procesu lajšanja KU pri bolnikih z rakom.
Le z usklajenim načinom dela zdravstveni delavci pozitivno vplivajo na zmanjšano stopnjo KU. Mnogokrat so MS edine osebe, ki se jim bolnik izpove in v njih vidi osebo, vredno zaupanja. To jim omogoča, da se ustvari trdna medsebojna vez zaupanja. V sklopu ocenjevanja in vodenja bolnikov z rakom in KU je potrebno, da MS nenehno poroča onkološkemu timu (McGowan, 2016).
Pri izvajanju podpore bolnikom in družinskim članom je potrebno, da MS spoštujejo njihove medsebojne odnose in čustveno povezanost. Družinske člane bolnikov z rakom mora MS
9
podpreti z razlago o simptomih, ki jih lahko bolniki z rakom doživijo, in kako ti simptomi vplivajo na njihovo izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. Kakovost življenja bolnikov z rakom in dobra zdravstvena oskrba bosta doseženi s pristopom, ki omogoča zadostno količino počitka ter izvajanjem aktivnosti, ob katerih se bolniki z rakom ne bi preveč utrudili (Nytanga, 2018).
Med zdravljenjem v bolnišničnem okolju je ena izmed ključnih nalog MS, da bolnikom z rakom pojasnijo, da se KU lahko razvije ali poslabša zaradi zdravljenja in ne kot posledica neučinkovitega zdravljenja raka. Priporočeno je uporabiti dnevnik, kjer si na dnevni ravni beležijo stopnjo KU in z njo povezane občutke. Skupaj z bolniki z rakom se izdela individualiziran načrt za vodenje in lajšanje KU. Bolnike z rakom opozori, da lahko opravljajo stvari, ki so jih prej, saj to sočasno pripomore k omejevanju intenzivnosti KU.
MS imajo pomembno vlogo tudi pri dajanju nasvetov glede zdravega prehranjevanja. Pri bolnikih z rakom zdrava prehrana pripomore k izboljšanju počutja, zato MS bolnikom z rakom svetujejo o pomembnosti uravnotežene prehrane z zadostnim vnosom tekočine, kalorij, beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov (Lavdaniti, 2019).
Stranski učinki zdravljenja na bolnike z rakom ne vplivajo samo na fizičnem področju, ampak tudi na psihičnem. Zato je zelo pomembno, da se jih kontinuirano spremlja in opazuje. Pri tem MS pomagajo z nasveti. Priporoča se, da bolniki z rakom o svojih občutkih, opravljanju dejavnosti, ki jim pomagajo ublažiti stres in tesnobo, govorijo z osebo, ki jim je blizu in ji zaupajo. Najbolje bi bilo, če bi bolniki svojo stisko čim bolj zaupali MS, saj bi to pripomoglo k boljši obravnavi in obvladovanju KU. V veliko oporo so lahko tudi svojci, prijatelji, psihologi. Da se intenzivnost KU pri bolnikih z rakom ne poslabša, se morajo čim bolj izogibati stresu in stresnim dejavnikom. Zato je pomembno, da se osredotočajo na pozitivne stvari in na stvari, ki jih lahko obvladujejo (CCO, 2016).
Učinkovito obvladovanje KU zahteva celovito interdisciplinarno oskrbo. V zadnjem času skokovito naraščajo aktivnosti medicinskih sester za odpravljanje KU. Mednje sodi integrirana zdravstvena oskrba. Študije, vključene v pregled literature (Zuo et al., 2019), so v skupinsko oskrbo vključile koordinatorje zdravstvene nege, zdravnike, psihologe in najpomembnejše, bolnike ter njihove negovalce. Skupine so bile ustanovljene z namenom spremljanja bolnikov z rakom med zdravljenjem za ocenjevanje ter vrednotenje simptomov preko spleta. Medicinske sestre kot koordinatorji zdravstvene nege so imele ključno vlogo pri spremljanju stopnje utrujenosti preko telefonskih klicev. Ta način je priporočljiv za
10
bolnike z napredovalim rakom, ki nimajo možnosti fizičnega dostopa iz oči v oči z zdravstvenim osebjem. Diplomirane medicinske sestre so delale kot izvajalke in svetovalke pri obvladovanju KU pri bolnikih z rakom. Primeren čas za izvajanje klicev s strani MS se giba od 20 minut pa vse do ene ure, saj so bolniki z napredovalim rakom telefonske klice označili kot izjemno koristne za obvladovanje simptomov. MS in bolniki telefonske klice vidijo kot dober vir za ohranjanje medsebojnega stika, kar pozitivno vpliva na učinkovitost lajšanja KU pri bolnikih z napredovalim rakom.
1.1.4 Lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom
Čeprav mehanizem nastanka KU ni znan, so v praksi poznani številni načini lajšanja z rakom povezane KU. Kadar se pri bolnikih z rakom diagnosticira KU in so vzroki le-te jasni, se jih začne zdraviti. Pomembno je, da se zdravljenje začne dovolj zgodaj, saj se s tem prepreči, da KU preide v kronično stanje (Horneber et al, 2012). Učinkovito obvladovanje KU je za bolnike izrednega pomena, zdravstvenim delavcem pa predstavlja velik izziv. Cilj lajšanja oziroma obvladovanja KU je namreč ta, da se pri bolniku z rakom ublažijo učinki utrujenosti ter da se s tem tudi poveča obstoječa raven energije (Borneman, 2013).
Po priporočilih NCCN (2018) je za lajšanje KU potreben dvostopenjski pristop. V prvem koraku je bistveno prepoznavanje in obravnavanje vseh dejavnikov, ki jih je mogoče pozdraviti. Drugi korak vključuje obvladovanje KU, ki se nadaljuje po odpravi vseh vzrokov. Po dvostopenjskem pristopu se za lajšanje KU uporabijo farmakološki in nefarmakološki načini lajšanja, saj uporaba le farmakološkega pristopa ni dovolj učinkovita pri obvladovanju KU. Zato obstaja veliko načinov brez uporabe zdravil, pri katerih se KU ublaži (Horneber et al., 2012). Ti načini vključujejo telesno aktivnost (npr. hoja) ter usposabljanje bolnikov z rakom in družinskih članov. Prav tako vključujejo tudi poslušanje glasbe, jogo in številne druge aktivnosti. Kadar pa je pri bolnikih z rakom ugotovljena visoka stopnja KU in so prisotni še drugi simptomi, kot so bolečina, slabost, depresija in motnje spanja, se poseže po farmakoloških načinih lajšanja (Lavdaniti, 2019).
Horneber in sodelavci (2012) v članku navajajo najpomembnejše cilje zdravljenja KU:
• odstranitev vseh dejavnikov, ki poslabšajo KU pri bolnikih z rakom;
• nudenje individualne pomoči, da se bolniki z rakom spoprimejo s simptomi in stresi, ki jih prinaša KU;
11
• ponovna vzpostavitev aktivnosti in moči bolnikov z rakom.
1.1.4.1 Nefarmakološki načini lajšanja kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom
Bolniki s KU mnogih aktivnosti, ki so jih opravljali pred diagnozo rak in pred začetkom zdravljenja, ne opravljajo. Med temi je telesna aktivnost (TA), ki pri njih ostane pogosto zapostavljena, saj za le-to nimajo dovolj moči in volje. Nizka raven TA med zdravljenjem privede do zmanjšanja mišične mase in posledično do velike izgube telesne kondicije.
Zagotovo pa je TA ena izmed učinkovitejših načinov premagovanja KU, kjer pride do izboljšanja telesne zmogljivosti. Posledica tega je zmanjšan napor za izvajanje vsakodnevnih opravil (Poort et al., 2017). Svetuje se 30 minut zmerne TA na dan večkrat na teden. Ob tem je bolnikom z rakom pomembno omeniti, da si izberejo aktivnost, ki ni ne lahka in ne pretežka. Poleg tega se jim svetuje z nasveti, ki pripomorejo k boljši telesni aktivnosti (CCO, 2016):
• izbrati tisto TA, ki najbolj ustreza njihovemu zdravstvenemu stanju in telesni kondiciji;
• z aktivnostmi začeti počasi, najprej z lažjimi aktivnostmi, kot so hoja, plavanje ali joga;
• postopoma preiti na težje aktivnosti, vendar slediti trenutnim zmogljivostim;
• izberejo lahko tudi zahtevnejše aktivnosti, kot so aerobika, tek, kolesarjenje, dvigovanje uteži;
• če je 30 minut aktivnosti preveč, se TA razdeli na 15 min ali manj.
Bolnikom z rakom s simptomom KU morajo zdravstveni delavci omogočiti, da se seznanijo z možnostjo izvajanja različnih aktivnosti ali drugih nefarmakoloških načinov, ki jim lahko pomagajo pri lajšanju njihove stopnje KU. Pomembno je, da si pred začetkom izvajanja TA izberejo način (tek, hoja, kolesarjenje ipd.), čas, kdaj začeti in končati TA, in kraj izvajanja.
Da bi dosegli zmanjšanje intenzivnosti KU, morajo bolniki z rakom obveščati zdravstveno osebje o svojih željah in sposobnostih izvajanja aktivnosti. Če bolnik ne želi dvigovati uteži ali izvajati drugih aktivnosti, morajo zdravstveni delavci njegovo izbiro spoštovati ter ga spodbujati, da se lahko odloči za izvajanje druge aktivnosti, kot so kolesarjenje, joga, hoja in druge (Hilfiker et al., 2018). Pri načrtovanju izvedbe TA je potreben individualen program z upoštevanjem anamneze bolnikov z rakom in zdravstvenega stanja v procesu načrtovanja
12
programa. Zagotovo se ne sme spregledati starosti in spola bolnika, vrste raka in zdravljenja, telesne pripravljenosti in preteklega izvajanja TA (Ebede et al., 2017). Pomanjkanje TA lahko privede do zmanjšanja fizične sposobnosti, zaradi česar je izvajanje vsakodnevnih opravil vse bolj zahtevno. Bolnike z rakom je potrebno spodbujati, da se TA ne izogibajo, saj pomanjkanje le-te prispeva k razvoju in trajanju KU (Bower, 2014). Nedvomno pa je potrebno upoštevati, da se bolnikom z rakom, ki imajo prisotna različna zdravstvena stanja, prikazana v Tabeli 2, odsvetuje izvajanje TA (Horneber et al., 2012).
Tabela 1: Kontraindikacije za izvajanje telesne aktivnosti pri bolnikih z rakom (Horneber et al., 2012)
ABSOLUTNE KONTRAINDIKACIJE RELATIVNE KONTRAINDIKACIJE
akutne bolezni anemija (vrednost hemoglobina pod
8g/dl)
akutno poslabšanje kronične bolezni trombocitopenija in kostne metastaze
vročina nad 38°C sladkorna bolezen, artroza
Bolečina prejemanje kemoterapije ali radioterapije
nenadzorovana arterijska hipertenzija Epilepsija
Kirshbaum (2010) trdi, da je TA bistvenega pomena za zdravstveno stanje bolnika z rakom, saj znižuje srčni utrip in krvni tlak, povečuje prožnost in gibčnost mišic ter povečuje fizično moč. Prav tako redna TA pripomore k izboljšanju bolnikovega spanja. Pozitivno vpliva na zmanjšanje stresa, ki bolnike z rakom v času zdravljenja in po zdravljenju neprestano spremlja. Posledično se počutijo veliko bolje in se veliko bolj spoštujejo. Vse to prispeva h kakovostni zdravstveni obravnavi in nenazadnje k bolj kakovostnemu življenju bolnikov z rakom s KU in njihovih družinskih članov.
Glasbena terapija je na dokazih podprta uporaba glasbenih intervencij, katere namen je doseganje zastavljenih ciljev v terapevtskem odnosu, pri čemer se glasba uporablja za reševanje fizičnih, čustvenih, kognitivnih in socialnih potreb posameznika. Pri glasbeni terapiji se terapevti v veliki meri posvetijo bolnikom in jih usmerjajo k dejavnostim, kot so poslušanje glasbe in petje. Glasba ima na bolnikovo telo in njegove funkcije pozitivne učinke. Spodbuja avtonomni živčni sistem in sprošča hormon endorfin iz možganov. Prav tako uporaba glasbe bolnikom na psihološki ravni nudi duhovno podporo. To omogoča, da
13
se ustvari prijetno, zaupljivo in sproščeno okolje, kjer bolniki lažje govorijo o stvareh, ki jih bremenijo (Lesiuk, 2015).
Stanczyk (2011) navaja, da bi ženske po operaciji dojk in odstranitvi bezgavk z limfedemom, morale obiskovati terapevtski program glasbene terapije, ki temelji na glasbi in gibanju. Ta program je v pomoč bolnicam, da si povrnejo telesno aktivnost, povečajo energijo, občutek ženstvenosti in si s tem izboljšajo kakovost življenja. Avtor meni, da sodelovanje v skupinskem glasbenem programu pomaga ljudem iz izolacije in zaprtosti vase, saj ustvari močne socialne in čustvene vezi ter dobro splošno počutje.
Medicinske sestre, ki izvajajo zdravstveno nego bolnikov z rakom, opažajo manjšo pojavnost simptomov pri prejemanju citostatikov, če v tem času poslušajo glasbo. Bolnikom z rakom naročijo, da si lahko s seboj prinesejo svoje aparature za predvajanje lastne glasbe.
Ob poslušanju glasbe se lahko njihova pozornost preusmeri na občutke, misli in na občutke telesa. Pomembno je omeniti, da pri izvajanju glasbene terapije niso vključeni samo bolniki z rakom, temveč je za doseganje boljših rezultatov priporočljiva tudi vključitev MS (Lesiuk, 2015).
Guarana je rastlina, ki izvira iz Amazonije in uspeva v krajih, kjer so visoke temperature in obilo padavin. Že od nekdaj so jo uporabljali za povečanje telesne odpornosti in zmogljivosti. Predvsem so jo uporabljali kot alternativno zdravilo za številne bolezni, kot so glavoboli, motnje v delovanju ledvic, bolečine v mišicah, depresija in utrujenost. Glavna sestavina guarane je kofein z manjšo vsebnostjo teobromina in teofilina. Omenjene tri sestavine so alkaloidi, za katere je značilno protivnetno delovanje. Pri uživanju guarane v kakršnikoli obliki je potrebno biti pozoren, saj rastlina vsebuje kofein. Prekomeren vnos guarane lahko povzroči slabost, tremor, razdraženost, draženje želodca in palpitacije (Campos et al., 2011-a).
V današnjem času se za zdravljenje raznolikih bolezni in simptomov uporablja akupunktura, ki izvira iz kitajske medicine. Gre za metodo, kjer se z akupunkturnimi iglicami, vstavljenimi v določene akupunkturne točke in pod določenimi koti vzpostavi uravnovešen pretok energije po telesu. Znana in uporabna je že po vsem svetu, a so ji najbolj zvesti Kitajci.
Menijo, da po človeškem telesu teče energija imenovana QI, katere pretok mora biti neoviran, da se ohrani zdravje ter omogoči uspešno zdravljenje KU pri bolnikih z rakom.
14
Pretok energije poteka po tako imenovanih meridianih ali kanalih, ki so razdeljeni in imenovani kot Ying in Yang kanali (Jang et al., 2020).
Akupunktura je učinkovita nemedikamentozna metoda, zato se vedno več uporablja za lajšanje KU (Jang et al., 2020). Cheng in sodelavci (2017) navajajo, da je za nastanek bolezni in simptomov odgovorna blokada QI energije in neravnovesje v kanalih Ying in Yang. Za njih akupunktura predstavlja učinkovit način spodbujanja telesne energije in uravnoteženje v kanalih, da se telo znova povrne v ravnovesje in vodi k izboljšanju splošnega počutja.
Chien in sodelavci (2013) poudarjajo, da je pri izvajanju akupunkture potrebna posebna previdnost, saj so bolniki z rakom pogosto zaradi zdravstvenega stanja podvrženi številnim zapletom. Zato pri njih obstaja večje tveganje za nastanek neželenih učinkov akupunkture.
Seveda akupunktura ni primerna za vse bolnike z rakom, npr. pri bolnikih z rakom z motnjami strjevanja krvi in z vstavljenim srčnim spodbujevalnikom. Izogibati se je potrebno neposrednemu vstavljanju igel v ulcerozno rano ali tumorski vozel ter v limfedematozne okončine.
Joga je posebna vrsta vadbe, katere glavni cilj je povezanost individualne zavesti, da se lahko izkusi veselje, svobodo in mir. Uravnava povezavo med duhom in telesom in se nanaša na to, kako so različni deli nas med seboj povezani. V bistvu je subjektivna ocena tega, kar se občuti. Izvira iz Indije, v kateri se razvija že več kot štiri tisoč let. Beseda joga izhaja iz sanskrtske besede yuj in pomeni enotnost, združevanje.
Pri jogi gre predvsem za doseganje telesnega in mentalnega ravnovesja, kjer se združita duh in telo. Joga je način uravnovešanja in združevanja telesa in duha. Osredotoča se na štiri glavna načela (Satija, Bhatnagar, 2017):
• človeško telo je celostna entiteta;
• vsak posameznik je edinstven;
• opolnomočenje sebe;
• zdravljenje je odvisno od duševnega zdravja posameznika.
15
1.1.4.2 Farmakološki načini lajšanja kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom
Kadar nefarmakološki načini za lajšanje KU pri bolnikih ne zadostujejo, se zdravnik lahko odloči za dodatno farmakološko zdravljenje. Da bi dosegli čim boljši učinek, se farmakološko zdravljenje lahko uporablja v kombinaciji z nefarmakološkimi načini lajšanja KU, še posebej, če je poslabšana kakovost življenja in če simptom KU pri bolnikih z rakom neposredno vpliva na opravljaje vsakodnevnih aktivnosti (Campos et al., 2011-b).
Psihostimulansi so najpogosteje uporabljene psihotropne snovi za zdravljenje različnih bolezni in stanj. So spodbujevalci centralnega živčnega sistema, katerih globalni učinek je pospešiti signale v možganih. Povzročajo vznemirjenost in povišano raven energije pri človeku, prav tako ga ohranjajo budnega in izzovejo dobro razpoloženje. Vsebujejo snovi, ki imajo koristne učinke, kot je kofein, vsebujejo pa tudi nevarne snovi, ki povzročajo zasvojenost (Favrod-Coune, Broers, 2010).
Eden izmed učinkovitih psihostimulansov za lajšanje KU je metilfenidat (Ritalin), ki deluje tako, da neposredno stimulira adrenergične receptorje in posredno zavira odvoz sproščenega dopamina in noradrenalina nazaj v živčne končiče (Wang, Woodruf, 2015). Poleg metilfenidata se za lajšanje KU priporoča zdravilo modafinil (Altasomil), ki se navadno uporablja za izboljšanje zbranosti in budnosti (Jean-Pierre, 2010).
Kortikosteroidi so vrsta steroidnih hormonov, ki v telesu nastajajo v skorji nadledvične žleze. Ti hormoni so odgovorni za uravnavanje in nadzorovanje glavnih funkcij endokrinega sistema. Obstajata dve glavni vrsti kortikosteroidov, ki jih izloča nadledvična skorja. Mednje sodijo glukokortikoidi, kot je na primer kortizol, ki učinkuje tako, da preprečuje sproščanje vnetnih mediatorjev in mineralokortikoidov, kot je npr. aldosteron. Ti nadzirajo raven vode in skrbijo za reabsorbcijo natrija v ledvicah. Kortikosteroidi imajo na imunski sistem nešteto učinkov, vendar se v klinični praksi uporabljajo pretežno zaradi protivnetnih in imunosupresivnih učinkov. Neželeni učinki teh zdravil so večji s podaljšanim trajanjem uporabe, zato je njihovo uporabo potrebno omejiti. Odmerek in trajanje terapije sta različna na podlagi indikacije (Samuel et al., 2017 ).
Eden izmed učinkovitih farmakoloških pristopov je dodajanje vitamina C intravenozno.
Vitamin C oz. askorbinska kislina se že več desetletij uporablja za zdravljenje bolnikov z rakom. Vitamin C, ki se ga daje intravensko, zaobide reguliran mehanizem črevesnega
16
privzema in povzroči znatno višje koncentracije v plazmi, kot se jih dobi s peroralnim vnosom. Ugotovljeno je, da vitamin C, ki se daje intravensko, izboljša kakovost življenja bolnikov z rakom ne glede na vrsto zdravljenja (Vollbracht et al., 2011).
17
2 NAMEN
Številne raziskave kažejo, da je KU najpogosteje izražen simptom pri bolnikih z rakom med in po zdravljenju, zato je namen diplomskega dela predstaviti načine lajšanja KU pri bolnikih z rakom.
Na osnovi tega smo si za cilje diplomskega dela zastavili predstavitve:
• farmakoloških načinov zdravljenja KU pri bolnikih z rakom;
• nefarmakoloških načinov zdravljenja KU pri bolnikih z rakom;
• aktivnosti zdravstvene nege za lajšanje KU pri bolnikih z rakom.
18
3 METODE DELA
Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje relevantne znanstvene literature na temo KU pri bolnikih z rakom. Obdobje kritičnega pregleda literature je bilo od januarja do maja 2020. S pomočjo oddaljenega dostopa digitalne knjižnice v Ljubljani (DiKUL) in s pomočjo Kooperativnega online bibliografskega sistema (COBISS.SI) smo najprej pregledali domačo literaturo, nato pa smo preko podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect in CINAHL with full text pregledali še tujo literaturo.
Da bi odgovorili na zastavljene cilje diplomskega dela, smo iskano literaturo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku v zgoraj omenjenih podatkovnih bazah. Z namenom povezanosti z naslovom diplomskega dela smo ključne besedne zveze povezali z Boolovim operaterjem AND (IN). Preko omenjenih podatkovnih baz smo literaturo iskali na podlagi naslednjih ključnih besed v slovenskem jeziku: rak IN kronična utrujenost, kronična utrujenost IN ocenjevanje, kronična utrujenost IN zdravljenje, kronična utrujenost IN zdravstvena nega. Na omenjenih tujih podatkovnih bazah smo iskali s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku: cancer related fatigue AND mechanism, cancer related fatigue AND screening, cancer related fatigue AND treatment, cancer related fatigue AND health care.
Nato smo preverili splošno relevantnost člankov glede na obravnavano temo diplomskega dela. Pri izbiri literature smo se omejili na članke, ki se navezujejo na KU pri bolnikih z rakom, na prosto dostopne članke v celotni obliki, objavljene v slovenskem in angleškem jeziku, ter se omejili na objave v časovnem razponu od leta 2010 do 2020. Pregledali smo izvlečke, v katerih je moralo biti razvidno, da članek obravnava KU pri bolnikih z rakom.
Literatura, ki se ni nanašala na KU pri bolnikih z rakom, je bila izključena. Po pregledu celotne literature, ki je ustrezala kriterijem, smo izključili članke, ki niso bili objavljeni v angleškem ali slovenskem jeziku, niso bili prosto dostopni v celotni obliki, ter članke, objavljene pred letom 2010. Prav tako so bili izključeni članki, ki so se podvajali. Za boljši in preglednejši prikaz iskanja literature je bil uporabljen diagram PRISMA (Slika 1). Končni nabor člankov je bil oblikovan po pregledu ustreznosti naslova in/ ali izvlečkov, ki so se navezovali na obravnavano temo. Tako smo izključili 7142 zadetkov (412 dvojnikov, 6730 z neustrezno temo). Skupno pridobljenih 250 zadetkov smo podrobneje proučili. Sledilo je podrobnejše branje, pri katerem so bili izbrani zgolj znanstveni članki bolnikov z rakom, ki
19
se soočajo s KU. Vključitveni kriteriji so bili: ustrezna vrsta raziskave (randomizirana in nerandomizirana kontrolna, sistematični pregledi in sistematični pregledi z metaanalizo randomiziranih kontrolnih raziskav ter prospektivne opazovalne študije). Ugotovitve raziskav so morale opisovati pristope lajšanja KU (nefarmakološke ali farmakološke). Tako smo za prikaz rezultatov uporabili 17 raziskav. Od skupno pridobljenih 250 zadetkov je bilo ustreznih 56 člankov. Od tega je 55 enot literature objavljenih v angleškem jeziku in 1 v slovenskem jeziku. Sledilo je preverjanje ustreznosti celotnih vsebin na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Podatke smo prikazali v zbirni tabeli, ki zajema avtorja, leto objave, vrsto raziskave, število vključenih, namen raziskave in ugotovitve. Za testiranje moči dokazov uporabljene literature v diplomskem delu, ki je obsegala odgovore na zastavljene cilje, so bile uporabljene 4 kategorije (Tabela 2). Raziskave kategorije I imajo največjo moč, najmanjšo pa tiste, ki so v kategoriji IV (Eccles, Mason, 2001).
Tabela 2: Moč dokazov po štiristopenjski lestvici (Eccles, Mason, 2001)
Kategorija Metodološka značilnost raziskave
I Dokazi, dobljeni s sistematičnim pregledom metaanaliz iz randomiziranih kontrolnih študij ali vsaj ene randomizirane kontrolne študije.
II Dokazi, dobljeni iz vsaj ene kontrolne študije brez randomizacije ali vsaj ene kvazieksperimentalne raziskave drugačnega tipa.
III Dokazi, dobljeni iz neeksperimentalnih, opisnih oz. deskriptivnih študij, kot so primerjalne študije, korelacijske študije in študije primera.
IV Dokazi, dobljeni iz poročil ekspertnih skupin oz. mnenje in/ali klinična izkušnja spoštovane avtoritete.
20
Slika 1: Shematski prikaz uporabljene literature v diplomskem delu PRISMA (Escles, Mason, 2001)
21
4 REZULTATI
Na obravnavano temo o lajšanju KU pri bolnikih z rakom je bilo najdenih 16 znanstvenih člankov, ki izvirajo iz različnih držav. Največkrat so o KU objavljali v Združenih državah Amerike (ZDA), kjer je bilo opravljenih 6 raziskav. Nato sledijo Indija, Anglija, Južna Amerika, Avstralija ter Nemčija, vsaka z 2 raziskavama, ter Kitajska z eno raziskavo. Samo devet vključenih raziskav je imelo več kot 100 udeležencev. Vsaka izmed raziskav je vključevala bolnike z različnimi vrstami raka. Namen raziskav je bil pri vseh enak: raziskati učinkovitost različnih pristopov lajšanja KU pri bolnikih z rakom.
Alcântara-Silva in sodelavci (2018) navajajo, da lahko glasbena terapija deluje pozitivno na bolnike z rakom. Z raziskavo so dokazali, da glasbena terapija dobrodejno deluje na izboljšanje KU pri bolnikih z rakom in na izboljšanje znakov depresije ter s tem tudi posledično zmanjša tveganje za nastanek depresije. Udeležence so ocenjevali glede KU in kakovosti življenja v prvem tednu obsevalnega zdravljenja, v tretjem in četrtem tednu ter v zadnjem tednu. Udeleženci so imeli individualno glasbo od 30 do 40 minut dvakrat na teden tik pred obsevanjem. Večina pesmi, ki so jih izbrali bolniki z rakom, se je približalo občutkom, ki so jih doživljali med obsevanjem, kot so stiska, osamljenost in žalost.
Priljubljene pesmi v glasbeni terapiji igrajo pomembno vlogo, saj omogočajo, da se bolniki s svojimi težavami soočijo, jih izrazijo ter o njih odprto govorijo. Ta način vodi v boljše razumevanje zdravljenja in lajšanja simptomov, ki jih le-to prinaša.
Tabela 3: Raziskava o vplivu glasbene terapije na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom
Avtor, leto Država
Vrsta raziskave Raven dokazov
Vzorec Namen raziskave Ugotovitve
Alcântara-Silva et al., 2018
Južna Amerika Randomizirana kontrolna študija Kategorija I
116 bolnikov z rakom spolovil ali dojke.
Ugotoviti vpliv glasbene terapije na utrujenost pri bolnikih z rakom na dojki ali rakom spolovil, ki so na obsevalnem zdravljenju.
Posamezne epizode glasbene terapije so lahko učinkovite za zmanjšanje KU, povezane z rakom, simptomov depresije, za izboljšanje kakovosti življenja žensk z rakom dojk ali ginekološkim rakom.
22
Kummer in sodelavci (2013) so izvedli raziskavo, da bi ugotovili, kako TA vpliva na izboljšanje KU. V raziskavo so vključili 35 bolnikov z rakom starosti od 33 do 79 let z različnimi vrstami raka (ustne votline, dihal, dojk, zunanjega spolovila in levkemijo).
Njihova intervencija je vključevala tritedenski program v bolnišničnem okolju, ki je vključeval vsakodnevno terapijo s TA. Dnevna terapija je bila sestavljena iz aerobnega treninga vzdržljivosti po 30 minut tri do šestkrat na teden, treninga zmerne aktivnosti dva do trikrat na teden po 45 do 60 minut ter vaj za ravnotežje in sprostitvenih vaj. Vseh 35 udeležencev je zaključilo predpisan program vadbene terapije. Po odpustu iz bolnišnice so opazili, da se jim je telesna kondicija povečala, ob tem pa se jim je intenzivnost KU občutno zmanjšala. Priporočajo, da si bolniki za TA, kot je na primer hoja, vzamejo tedensko 8 ur ali pa 11 ur zmerne vadbe na teden. Do podobne ugotovitve sta prišla tudi avtorja Patel in Bhise (2017), katerih namen raziskave je bil preučiti, kako učinkovita je aerobna vadba pri lajšanju KU pri bolnikih z rakom. V raziskavo so vključili 34 bolnikov po kemoterapiji in obsevanju, ki so izpolnjevali pogoje. Od tega jih je bilo 17 razporejenih v intervencijsko skupino in 17 v kontrolno skupino. Intervencijska skupina je prejela aerobni program vadbe, ki je vključevala hojo po tekalni stezi z nizko do zmerno intenzivnostjo za 20 do 40 minut na dan, 5 dni na teden. Medtem pa so drugo, kontrolno skupino učili razteznih vaj za stegenske, mečne mišice, ki jih je bilo potrebno redno izvajati doma. Rezultati te študije so pokazali, da so bolniki z rakom poročali o izboljšanju KU in izboljšanju telesne aktivnosti. Menijo, da bi lahko TA opisali kot blagodejni učinek na KU pri bolnikih z rakom. TA lahko služi kot zaščitni mehanizem pred škodljivimi učinki citokinov, ki povzročajo njen nastanek. V povezavi s tem pa omenjena TA in posledično izboljšanje KU privedeta do boljšega, kakovostnejšega življenja, saj pozitivno vplivata na simptome zaradi raka in/ali zdravljenja.
Zuo in sodelavci (2019) so s pregledom literature ugotovili, da ima počitek v postelji negativne učinke, ki lahko povzroči začaran krog med neaktivnostjo in okrepljeno KU. Tako se predlaga ravnovesje med aktivnostjo in počitkom, kar utegne zmanjšati KU, zlasti pri napredovalem raku.
23
Tabela 4: Raziskave o vplivu telesne aktivnosti na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom
Avtor, leto Država
Vrsta raziskave Raven dokazov
Vzorec Namen raziskave Ugotovitve
Zuo et. al., 2019 Kitajska
Pregled literature Kategorija I
6 randomiziranih študij, ki so zajemale 142 sodelujočih.
Oceniti učinkovitost integriranih
negovalnih posegov za KU pri bolnikih z napredovalim rakom.
Počitek v postelji ima negativne učinke, ki lahko povzročijo
začaran krog med neaktivnostjo in okrepljeno KU. Z ravnovesjem med aktivnostjo in počitkom se lahko doseže zmanjšanje KU pri bolnikih z napredovalim rakom.
Patel, Bhise, 2017 Indija
Kontrolna študija Kategorija I
34 bolnikov z rakom kosti:
17 v
intervencijski skupini, 17 v kontrolni skupini.
Oceniti učinke aerobne vadbe na utrujenost, povezane z rakom pri bolnikih z rakom po
kemoterapiji in obsevanju.
Zmanjšana stopnja KU po izvajanju šesttedenske aerobne vadbe.
Kummer et al., 2013
Nemčija
Eksperimentalna študija
Kategorija II
35 bolnikov z rakom ustne votline, prebavnega sistema, dihal, rakom dojk, rakom spolovil in sečil, levkemijo.
Raziskati razmerje med KU, povezano z rakom, in stopnjo TA v času bolnišnične obravnave.
Ob odpustu iz bolnišnice so bolniki poročali o manjši stopnji KU in povečani TA. Izvajanje TA je varno in mogoče že v začetni fazi zdravljenja in hospitalizacije.
Brown et al., 2010
ZDA
Metaanaliza Kategorija I
44
randomiziranih kontrolnih študij, ki so zajemale 3.254 bolnikov z različnimi vrstami raka, zdravljenji in vadbenimi intervencijami.
Raziskati
učinkovitost vadbe kot poseg za zmanjševanje KU med odraslimi, ki so preživeli raka.
Izvajanje vadbenih intervencij ima pozitiven učinek na zmanjšanje KU pri bolnikih z rakom. Rezultati kažejo, da bi vadbene intervencije morale biti različne in individualne glede na zdravstveno stanje
posameznika in vrsto raka.
24
Kako guarana vpliva na izboljšanje KU pri bolnicah z rakom dojk, so raziskovali Campos in sodelavci (2011- b). Vse bolnice, ki so se strinjale s sodelovanjem v raziskavi, so pred prvim ciklusom kemoterapije izpolnile BFI vprašalnik. Bolnice z rakom dojk so bile po prvem ciklusu kemoterapije naključno razporejene v dve skupini. Prva skupina je prejemala placebo, in sicer je v to skupino bilo vključenih 43 bolnic, medtem ko so v drugi skupini, ki je štela 32 bolnic, prejemale samo guarano. Bolnice so 21 dni dvakrat na dan peroralno prejemale 50 mg guarane. Po zaključku drugega ciklusa kemoterapije so 21. dan po kemoterapiji ponovno izpolnile BFI vprašalnik. Sledil je sedemdnevni premor, po katerem so prešle na nasprotno skupino in so dodatnih 21 dni prejemale bodisi placebo bodisi guarano dodatnih 21 dni. Iz skupin se je umaknilo 15 bolnic zaradi razlogov, kot so palpitacije, izpuščaj, pri eni od sodelujočih se je pojavil herpes zooster, 11 bolnic je pozabilo vzeti vsaj eno tableto.
V analizo je nato bilo vključenih 60 bolnic z rakom dojk. Pred in po menjavi so bolnice poročale o blagodejnih učinkih guarane na KU. Dokazano je bilo, da se je prejemanje guarane pri bolnicah z rakom dojk ob zdravljenju s kemoterapijo izkazalo učinkovitejše kot pri bolnicah, ki so prejemale placebo. Ugotovitve kažejo, da se je prejemanje guarane pokazalo učinkovitejše tako pred menjavo skupin kot po njej. Prav tako je bilo v kliničnem preizkušanju dokazano, da je uporaba izvlečka guarane učinkovita, cenovno dostopna in nestrupena možnost za kratkotrajno lajšanje KU pri bolnicah z rakom na dojki (Campos et al., 2011- b)
Rodrigues in Giglio (2018) sta objavila meta analizo, v katero so vključili 3 randomizirane študije o vplivu guarane na KU pri bolnikih z rakom. V dveh raziskavah so bolniki z rakom prejemali guarano 42 dni, medtem ko so jo v eni raziskavi prejemali 49 dni. Izbrane študije so bile objavljene v letih 2008, 2011 in 2013. Ena raziskava je vključevala le bolnice z rakom na dojki, dve z ostalimi vrstami raka. Potrdili so razlike v oceni intenzivnosti KU pri bolnikih z rakom po prejemanju guarane. Ugotovili so, da ima guarana pozitivno delujoč učinek na zmanjševanje intenzivnosti KU pri bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijo.
25
Tabela 5: Raziskavi o vplivu guarane na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom Avtor, leto
Vrsta raziskave Raven dokazov
Vzorec Namen raziskave Ugotovitve
Rodrigues, Giglio, 2018
Južna Amerika Metaanaliza Kategorija I
3 študije, ki so zajemale 134 bolnikov.
Povzeti obstoječe podatke o učinkih guarane proti
utrujenosti pri bolnikih, zdravljenih s
kemoterapijo.
Uporaba guarane (75 mg ali 100 mg) 50 dni znatno zmanjša KU, povezano z rakom.
Campos et al., 2011b
ZDA.
Randomizirana kontrolna študija Kategorija I
75 bolnic z rakom dojk, razdeljenih v dve skupini:
32 bolnic je prejemalo guarano, 43 bolnic je prejemalo placebo guarano.
Raziskati, kako guarana vpliva na izboljšanje kronične utrujenosti pri bolnicah z rakom dojk.
Uporaba izvlečka guarane je učinkovita, cenovno
dostopna in nestrupena možnost za kratkotrajno lajšanje KU pri bolnicah z rakom dojk.
Prejemanje guarane se je izkazalo boljše kot pri tistih bolnicah, ki so prejemale placebo.
Molassiotis s sodelavci (2012) z raziskavo potrjuje, da lahko izvajanje akupunkture enkrat na teden v obdobju 6 tednov pri bolnicah z rakom po kemoterapiji pomembno vpliva na izboljšanje KU. Izboljšanje splošne utrujenosti se začne kazati že ob koncu drugega tedna izvajanja. Vendar pa Chien in sodelavci (2013) navajajo, da je akupunkturni program izvajanja (enkrat na teden, 6 tednov) absolutno premalo intenziven in ni dovolj dolg za lajšanje KU po kemoterapiji. Po njihovem mnenju bi k večji učinkovitosti prispevalo intenzivnejše izvajanje akupunkture, namreč trikrat na teden daljše časovno obdobje (okrog 12 tednov).
Da bi pregledali trenutne dokaze o akupunkturi pri lajšanju KU pri bolnikih z rakom, so Jang in sodelavci (2020) naredili pregled literature, v katerega je bilo vključenih 9 randomiziranih študij z 809 sodelujočimi. Študije so bile izvedene v Ameriki (4), Veliki Britaniji (3), Avstraliji (1) in na Kitajskem (1). Vse študije so pokazale izboljšanje KU pri bolnikih z rakom po akupunkturi. Ugotovitve sistematičnega pregleda literature kažejo, da ima akupunktura blagodejne učinke na KU pri bolnikih z rakom, zlasti pri tistih, ki so se zdravili s kemoterapijo ali obsevanjem. Predvsem vpliva na njihovo kakovost življenja, če se
26
uporablja kot dodatna intervencija pri zdravljenju raka. Ravno zaradi tega priporočajo, da bi se akupunktura vključila v smernice za lajšanje KU pri bolnikih z rakom.
Tabela 6: Raziskavi o učinkovitosti akupunkture na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom
Ugotovitve študije, ki so jo izvedli Lin in sodelavci (2019) kažejo, da lahko različne intervencije joge, ki se izvajajo dva do trikrat tedensko v obdobju štirih tednov, pomagajo zmanjšati KU pri bolnikih, ki so preživeli raka. Mnogi sodelujoči so učinke joge prepoznali v izboljšanju razpoloženja in kakovosti spanja. Večina udeležencev je poročala o večji zmogljivosti, saj naj bi se po jogi počutili veliko bolj energične. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Vadiraja in sodelavci (2017). Navajajo, da je intervencija joge pri bolnikih z rakom učinkovita ne samo pri KU, temveč tudi pri zmanjšanju dejavnikov tveganja za nastanek psihološke obolevnosti in zmanjšanju simptomov stiske. Prav tako se je joga pokazala kot učinkovita intervencija pri izboljšanju kakovosti življenja bolnic z napredovalim rakom dojk.
Avtor, leto Država
Vrsta raziskave Raven dokazov
Vzorec Namen raziskave Ugotovitve
Jang et al., 2020 Avstralija Sistematični pregled literature Kategorija I
9
randomiziranih študij, ki so zajemale 809 sodelujočih.
Pregledati trenutne dokaze o
učinkovitosti akupunkture na lajšanje KU pri bolnikih z rakom.
Ob izvajanju akupunkture od 4 do 10 tednov se je intenzivnost KU bistveno zmanjšala.
Molassiotis et al., 2012 Anglija
Randomizirana kontrolna študija Kategorija I
302 bolnika z rakom dojke.
Oceniti učinkovitost akupunkture na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom dojke.
Občutno zmanjšanje intenzivnosti KU ob uporabi akupunkture enkrat na teden v obdobju šestih tednov.
27
Tabela 7: Raziskavi o učinkovitosti joge na lajšanje kronične utrujenosti pri bolnikih z rakom
Avtor, leto Država Vrsta raziskave Raven dokazov
Vzorec Namen raziskave
Ugotovitve
Lin et al., 2019 ZDA
Randomizirana kontrolna študija Kategorija I
410
bolnikov, ki so preživeli raka.
Ugotoviti, kako joga vpliva na zmanjšanje KU pri bolnikih, ki so preživeli raka.
Različne intervencije joge v časovnem razponu štirih tednov, najmanj dvakrat na teden
učinkovito pripomore k zmanjšanju intenzivnosti KU.
Vadiraja et al., 2017
Indija
Randomizirana kontrolna študija Kategorija I
91 bolnic z metastatskim rakom dojk.
Oceniti učinke joge pri lajšanju KU.
Znatno zmanjšanje pogostosti KU in njene intenzivnosti v obdobju treh mesecev.
O učinkovitosti metilfenidata v raziskavi poročajo Jiang in sodelavci (2016), ki so koristnost metilfenidata pri 5 mg/dan peroralno opazili že po dveh tednih jemanja. Odmerek so po potrebi povečali na 10 mg po dveh tednih. Več kot polovica sodelujočih je poročala o izboljšanju KU iz hude v zmerno stopnjo. 9 % sodelujočih je ocenilo, da se je intenzivnost njihove stopnje KU po prejemanju metilfenidata bistveno izboljšala, saj so pred prejemanjem omenjenega zdravila imeli nevzdržno KU. Le pri manjšini je KU popolnoma izginila. Navedli so tudi, da so bolniki občutili manj depresije in da se jim je izboljšal apetit.
Obstaja tveganje, da metilfenidat povzroči neželene učinke, zato ni primeren za dolgotrajno uporabo. Ti so se pojavili tudi pri sodelujočih. Več kot polovica jih je opazila izgubo teže, 4
% sodelujočih slabost in izgubo apetita in 3 % nespečnost ter tahikardijo. Jean- Pierre in sodelavci (2010) so z raziskavo ugotovili neučinkovitost psihostimulansov. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali modafinil vpliva na lajšanje KU pri bolnikih z rakom, ki se trenutno zdravijo s kemoterapijo. Raziskavo so začeli z 200 mg modafinila peroralno enkrat dnevno peti dan drugega ciklusa kemoterapije in jo končali na sedmi dan četrtega ciklusa.
