FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO
Nika ARIH
Koliko, kaj, kako in zakaj berejo mladi?
Diplomski seminar
Mentorica: izr. prof. dr. Jasna Maver Študijski program: Bibliotekarstvo in informatika
Smer: Knjigarstvo
Ljubljana, 2021
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA Avtorica Nika ARIH
Mentorica izr. prof. dr. Jasna Maver
Naslov Koliko, kaj, kako in zakaj berejo mladi?
What are the reading habits of adolescents, their reading motivation and the amount of material read?
Tip dokumenta diplomski seminar Obseg 94 str., 16067 besed
UDK 028.5(043.2)
Ključne besede bralne navade, mladinska literatura, mladostniki, branje reading habits, young adult fiction, adolescents, reading Izvleček
V naslovu 'Koliko, kaj, kako in zakaj berejo mladi' so raziskovalna vprašanja, katerih odgovori zajamejo bralne navade mladostnikov in predstavljajo cilj raziskave. V nalogi so podrobno opredeljeni pojmi mladinska in nemladinska literatura, mladostnik in otrok, s katerimi dobimo osnovne informacije, ki jih rabimo za razumevanje nadaljnjih dognanj. Sistematično so obdelana področja morfologije literarnega dela ter mediji, ki so lahko nosilci literarne vsebine. Z osvojenimi izhodišči, je naloga usmerjena k proučevanju raziskovalnih vprašanj in postavitvi hipotez, ki so oblikovana na podlagi poznavanja ciljne skupine. Hipoteze narekujejo predvidevanja o količini prebranih literarnih del, preferenci ter razlogih za branje, vse skupaj pa so zasnovane s poudarkom na obravnavanima starostnima skupinama ter iskanju njunih podobnosti in razlik. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik z vzorcem učencev 4. in 8. razreda osnovne šole. Rezultati prikazujejo večinsko preferenco branja četrtošolcev. Ti preberejo več kot osmošolci, pri tem pa se največkrat odločijo za branje pripovednih del ter stripov, osmošolci pa večkrat posežejo pa fantastičnih in trivialnih delih. Obojim branje v večini pomeni hkrati zanimivost in učenje, glavno motivacijo pa jim dajeta obveznost v šoli in lastni interes. Slednjega je pri osmošolcih manj. Med elektronskimi mediji sta za namene branja obojim najljubša televizija in računalnik, vendar se v splošnem večina raje poslužuje tiskanih medijev.
Abstract
Answers to the questions, mentioned in the title of this research paper ('What are the reading habits of adolescents, their reading motivation and the amount of material read?') capture the reading habits of young adults and represent the very aim of this research. The paper defines in detail the terms young adult, adult fiction, adolescents, and children. These explanations help readers obtain basic information that is crucial to understand further findings. The thesis methodically processes the area of morphology of literary works and touches on the topic of mediums that can be carriers of literary content. With the acquired starting points, the paper focuses on studying research questions and forming hypotheses that are based on the answers given by the two target groups. The hypotheses dictate assumptions about the amount of literary works read, preferences and reasons for reading.
The assumptions are based on the ages of people participating in the survey and consequently on the similarities and differences between their age groups. A survey questionnaire with a sample of 4th and 8th grade primary school students was used for the research. The results show that the fourth graders read more than the eighth graders. The former most often choose to read narrative works, alongside with comics, while eighth graders often resort to fantasy and trivial literature. Both groups see reading as an interesting activity as well as a mode of learning. Their two main motivations for reading are school obligations and self-interest, but the latter is less common with eighth graders.
Among electronic media, television and computer are both favourites for reading, but in general, most prefer to use print media.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Jasni Maver za vzpostavitev pozitivnega delovnega odnosa ter za ves vložen trud in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Vaši nasveti so mi odlično koristili.
Hvala Osnovni šoli Šentrupert, ki mi je pomagala iz časovne stiske.
Hvala tudi staršema, ki sta me stalno spodbujala in motivirala, ter fantu Kristjanu za vso mentalno in čustveno podporo.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ___________________________________________________________________ 9 1.1 Raziskovalni problem __________________________________________________ 9 1.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ______________________________________ 10 1.2.1 Raziskovalna vprašanja ____________________________________________ 10 1.2.2 Hipoteze _________________________________________________________ 10 1.2.3 Preverjanje raziskovalnih vprašanj in hipotez _________________________ 10 2 OBRAVNAVA TEME _____________________________________________________ 12 2.1 Opredelitev mladinske literature ________________________________________ 12 2.1.1 Pojma literatura in mladinska literatura ______________________________ 12 2.1.2 Zametki mladinske literature _______________________________________ 14 2.2 Mladinska ali otroška literatura? ________________________________________ 14 2.2.1 Segmentacija po letih ______________________________________________ 15 2.3 Mladinska ali nemladinska literatura? ___________________________________ 16 2.3.1 Spoznavne, etične in estetske komponente _____________________________ 16 2.3.2 Odrasli bralci mladinske literature __________________________________ 17 2.3.3 Mladi bralci literature za odrasle ____________________________________ 18 2.4 Sestava ali morfologija mladinske literature _______________________________ 18 2.4.1 Motiv in tema ____________________________________________________ 19 2.4.2 Snov ____________________________________________________________ 19 2.4.3 Literarne zvrsti ali vrste ___________________________________________ 20 2.4.3.1 Poezija ________________________________________________________ 20 2.4.3.2 Pripovedna proza ________________________________________________ 22 2.4.3.3 Dramatika ______________________________________________________ 25 2.4.3.4 Trivialna literatura _______________________________________________ 27 2.4.3.5 Slikanica in strip _________________________________________________ 27 2.5 Elektronski mediji ____________________________________________________ 29 2.5.1 Televizija in film __________________________________________________ 29 2.5.2 DVD, zgoščenka in avdio kaseta _____________________________________ 29 2.5.3 Radio ___________________________________________________________ 30 2.5.4 Računalnik ______________________________________________________ 30 2.5.5 Elektronski bralnik - elektronska knjiga ______________________________ 30 2.5.6 Primerjava s tiskanimi mediji _______________________________________ 31 2.6 Založništvo mladinske literature ________________________________________ 31
3 EMPIRIČNI DEL ________________________________________________________ 33 3.1 Raziskovalni pristop in metoda __________________________________________ 33 3.1.1 Vzorčenje________________________________________________________ 33 3.1.2 Zbiranje podatkov in obdelava podatkov _____________________________ 34 3.2 Rezultati in njihova interpretacija _______________________________________ 35 3.2.1 Kaj beremo? _____________________________________________________ 35 3.2.2 Koliko beremo? __________________________________________________ 68 3.2.3 Kaj uporabljamo pri branju? _______________________________________ 70 3.2.4 Zakaj beremo? ___________________________________________________ 72 3.3 Vrednotenje raziskovalnih vprašanj in hipotez _____________________________ 76 3.3.1 Raziskovalna vprašanja ____________________________________________ 76 3.3.2 Hipoteze _________________________________________________________ 78 4 SKLEP __________________________________________________________________ 81 5 VIRI IN LITERATURA ___________________________________________________ 85 6 PRILOGE _______________________________________________________________ 87
Kazalo tabel
Tabela 1: Literarne vrste poezije __________________________________________________ 22 Tabela 2: Primerjava pravljice in fantastične pripovedi _________________________________ 24
Kazalo slik
Slika 1: Število in spol četrtošolcev ________________________________________________ 33 Slika 2: Število in spol osmošolcev ________________________________________________ 34 Slika 3: Spol četrtošolcev in osmošolcev ____________________________________________ 34 Slika 4: Katerih poznate več? _____________________________________________________ 35 Slika 5: Katere izmed naslednjih ljudskih pesmi ste prebrali/slišali? ______________________ 35 Slika 6: Katere izmed naslednjih avtorskih pesmi ste prebrali/slišali? _____________________ 36 Slika 7: Katere so vam ljubše? ____________________________________________________ 36 Slika 8: Ste v zadnjem letu prebrali kakšno ljudsko pesem? _____________________________ 37 Slika 9: Če ste na vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________________ 37 Slika 10: Ste v zadnjem letu prebrali kakšno avtorsko pesem? ___________________________ 38 Slika 11: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 38 Slika 12: Katere izmed naslednjih ljudskih pravljic ste prebrali? _________________________ 39 Slika 13: Katere izmed naslednjih avtorskih pravljic ste prebrali? ________________________ 39 Slika 14: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno pravljico? ______________________________ 40 Slika 15: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 40 Slika 16:Katerih poznate več? ____________________________________________________ 41 Slika 17: Katere izmed naslednjih ljudskih pesmi ste prebrali/slišali? _____________________ 41 Slika 18: Katere izmed naslednjih avtorskih pesmi ste prebrali/slišali? ____________________ 42 Slika 19: Katere so vam ljubše? ___________________________________________________ 42 Slika 20: Ste v zadnjem letu prebrali kakšno ljudsko pesem? ____________________________ 43 Slika 21: Če ste na vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. _________________ 43 Slika 22: Ste v zadnjem letu prebrali kakšno avtorsko pesem? ___________________________ 44 Slika 23: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 44 Slika 24: Katere izmed naslednjih ljudskih pravljic ste prebrali? _________________________ 45 Slika 25: Katere izmed naslednjih avtorskih pravljic ste prebrali? ________________________ 45 Slika 26: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno pravljico? ______________________________ 46 Slika 27: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 46 Slika 28: Katere izmed naslednjih fantastičnih pripovedi ste prebrali? _____________________ 47 Slika 29: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno fantastično pripoved? ____________________ 47 Slika 30: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 48 Slika 31: Katere izmed naslednjih fantastičnih pripovedi ste prebrali? _____________________ 48 Slika 32: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno fantastično pripoved? ____________________ 49 Slika 33: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 49 Slika 34: Katere izmed naslednjih realističnih pripovedi ste prebrali? _____________________ 50 Slika 35: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno realistično pripoved? _____________________ 50 Slika 36: Katere izmed naslednjih realističnih pripovedi ste prebrali? _____________________ 51 Slika 37: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno realistično pripoved? _____________________ 51 Slika 38: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 52 Slika 39: Katero obliko dramatike najraje spremljate? _________________________________ 52 Slika 40: Ali ste (si) v zadnjih dveh letih ogledali/poslušali katero izmed prej naštetih dramskih iger? ________________________________________________________________________ 53
Slika 41: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 53 Slika 42: Katero obliko dramatike najraje spremljate? _________________________________ 54 Slika 43: Ali ste (si) v zadnjih dveh letih ogledali/poslušali katero izmed prej naštetih dramskih iger? ________________________________________________________________________ 54 Slika 44: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 55 Slika 45: Katere izmed naslednjih del popularne literature ste prebrali? ____________________ 55 Slika 46: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno popularno delo? _________________________ 56 Slika 47: Katere izmed naslednjih del popularne literature ste prebrali? ____________________ 56 Slika 48: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno popularno delo? _________________________ 57 Slika 49: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 57 Slika 50: Katere izmed naslednjih slikanic ste prebrali? ________________________________ 58 Slika 51: Katere izmed naslednjih stripov ste prebrali? _________________________________ 58 Slika 52:Katere berete raje? ______________________________________________________ 59 Slika 53: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno slikanico? ______________________________ 59 Slika 54: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšen strip? _________________________________ 60 Slika 55: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 60 Slika 56: Katere izmed naslednjih stripov ste prebrali? _________________________________ 60 Slika 57: Katere izmed naslednjih stripov ste prebrali? _________________________________ 61 Slika 58: Katere berete raje? _____________________________________________________ 61 Slika 59: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšno slikanico? ______________________________ 62 Slika 60: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 62 Slika 61: Ali ste v zadnjem letu prebrali kakšen strip? _________________________________ 62 Slika 62: Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z "da", prosim navedite katero/-e. __________ 63 Slika 63: Katere izmed naslednjih literarnih zvrsti so vam najljubše? ______________________ 63 Slika 64: Katere izmed naslednjih literarnih zvrsti berete najpogosteje? ____________________ 64 Slika 65: Katere izmed naslednjih literarnih zvrsti so vam najljubše? ______________________ 64 Slika 66: Katere izmed naslednjih literarnih zvrsti berete najpogosteje? ____________________ 65 Slika 67: Naslednja literarna dela ocenite od 1 do 3 (1 - imam rad, 3 - ne maram). ___________ 65 Slika 68: Naslednja literarna dela ocenite od 1 do 3 (1 - imam rad, 3 - ne maram). ___________ 66 Slika 69: Ali raje berete dela domačih ali tujih avtorjev? _______________________________ 66 Slika 70: Katera berete pogosteje? _________________________________________________ 67 Slika 71: Ali raje berete dela domačih ali tujih avtorjev? _______________________________ 67 Slika 72: Katera berete pogosteje? _________________________________________________ 68 Slika 73: Kaj najraje počnete v prostem času? ________________________________________ 68 Slika 74: Koliko knjig povprečno preberete na mesec? _________________________________ 69 Slika 75:Kaj najraje počnete v prostem času? ________________________________________ 69 Slika 76: Koliko knjig povprečno preberete na mesec? _________________________________ 70 Slika 77: Katere elektronske medije najpogosteje uporabljate? ___________________________ 70 Slika 78: Kateri elektronski medij pa najpogosteje uporabljate za branje oz. gledanje/poslušanje literarnih vsebin? ______________________________________________________________ 71 Slika 79: Katere elektronske medije najpogosteje uporabljate? ___________________________ 71 Slika 80: : Kateri elektronski medij pa najpogosteje uporabljate za branje oz. gledanje/poslušanje literarnih vsebin? ______________________________________________________________ 72 Slika 81: Ali radi berete? ________________________________________________________ 72 Slika 82: Kaj vam pomeni branje? _________________________________________________ 73 Slika 83: Na podlagi česa se odločite za branje? ______________________________________ 73 Slika 84: Navedite kateri 3 razlogi, ki ste jih obkrožili pri prejšnjem vprašanju, so najpogostejši. 74 Slika 85: Ali radi berete? ________________________________________________________ 74
Slika 86: Kaj vam pomeni branje? _________________________________________________ 75 Slika 87: Na podlagi česa se odločite za branje? ______________________________________ 75 Slika 88: Navedite kateri 3 razlogi, ki ste jih obkrožili pri prejšnjem vprašanju, so najpogostejši. 76
Kazalo prilog
Priloga 1: Anketni vprašalnik _____________________________________________________ 87
1 UVOD
Branje je edinstvena dejavnost, ki je pomembna za slehernega človeka, zlasti v današnjem informacijskem svetu. Predstavlja zmožnost dostopa do znanja, bodisi znanstvenega, družbenega ali umetnostnega. Znanstveniki s področja pisane besede stalno poudarjajo njen pomen in prednosti, ki jih branje predstavlja. Ko prebrodimo prag pubertete, nam že postaja jasno, zakaj so knjige in ostala literarna dela pomemba, kakšen pomen lahko nosijo v posameznikovem življenju in čemu je potrebno venomer sobivati z literaturo, se vanjo poglabljati in jo nadgrajevati. Kako pa naj takšno prepričanje vzpostavimo pri otrocih in mladostnikih, ki jim »obvezna« šolska dejavnost predstavlja dolgčas, namesto, da bi knjigo prostovoljno vzeli v roke in v branju uživali? Slednje sicer ni bistveno raziskovalno vprašanje s katerim se bom ukvarjala v tej nalogi, vendar pa zajema pomembne elemente, ki jih bom segmentirala in posamezno analizirala. Kdo je otrok in kdo je mladostnik? Ali branje vsem pomeni zgolj obveznost? Kaj vse zajema mladinska literatura? Kakšen je njihov odnos do branja?
Vse to in še več želim ugotoviti na podlagi raziskovalnega problema, ki se glasi Koliko, kaj, kako in zakaj berejo mladostniki?
1.1 Raziskovalni problem
S svojo raziskavo želim dobiti odgovore predvsem na vprašanja, ki so navedena v samem naslovu diplomske naloge. Poleg tega pa me zanima, kako se je bralna kultura pri otrocih in mladostnikih skozi čas spreminjala, kateri so glavni utemeljitelji mladinske literature, ter kakšne psihološke vrednote ima za mladega bralca.
Namen diplomske naloge je opredeliti mladinsko literaturo na podlagi bralca (receptorja) ter na podlagi produkcije in obravnave literarnega dela, ki pa sta še preostali odločilni komponenti. S pomočjo že znanih ugotovitev in teorij, bom poglobila svoje znanje z raziskavo najsodobnejših bralnih navad pri mladostnikih.
Da bom razrešila raziskovalni problem, bom upoštevala razsežnost literature, ki se nanaša na vprašanje 'Kaj se sploh lahko bere?' V ta segment spadajo ugotovitve s področja sestave ali morfologije literarnega dela, zlasti pa sem bom posvetila literarnim zvrstem in vrstam.
Posameznik lahko prebira vse od popularne literature, znanstvene fantastike in realističnih pripovedi, pa do različnih podvrsti poezije in dramskih besedil.
Koliko berejo? je naslednje izrazito kvantitativno vprašanje, ki ga bom zastavila kar ciljni publiki.
V sodobnem, digitalnem življenju, je potrebno pozornost posvetiti tudi elektronskim medijem in platformam, ki so, vsaj v manjši meri, že nadomestili analogni način branja. Za
poglobitev v problem 'Kako berejo?' bom preučila elektronske medije, njihovo funkcionalnost ter primernost nosilca za določeno literarno vsebino.
Zadnji element raziskovalnega problema se nanaša na pomen branja. 'Zakaj berejo?' Menim, da bom na to vprašanje dobila več raznovrstnih odgovorov, saj je branje pomemben spremljevalec v življenjskem obdobju, seveda pa se zaradi neenakosti bralcev, ta pomembnost dojema na mnoge načine.
Rezultati raziskave bodo predstavljali vpogled v mladinsko bralno kulturo, v spremljavi uporabe in pomena elektronskih medijev. Tako bodo lahko strokovnjaki na področju branja v prihodnje poučevali o novostih, spremljali aktualne spremembe ter predvidevali, katera dela se bodo brala/prodajala na trgu mladinske literature.
1.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
1.2.1 Raziskovalna vprašanja
RV1: Kaj berejo mladostniki?
RV2: Koliko berejo mladostniki?
RV3: Kako berejo mladostniki?
RV4: Zakaj berejo mladostniki?
1.2.2 Hipoteze
H1: Mlajši preberejo več ljudskih del kot starejši.
H2: Preferenca branja pripovednih del ni odvisna od starosti mladostnika.
H3: Mlajši preberejo več del domačih avtorjev, starejši pa več del tujih avtorjev.
H4: Obveznost v šoli ter lastni interes sta najpogostejša razloga za branje in nista odvisna od starosti mladostnikov.
1.2.3 Preverjanje raziskovalnih vprašanj in hipotez
Raziskovalno vprašanje R1 'Kaj berejo mladostniki?' bom preverjala z naslednjimi vprašanji:
o Katere izmed naslednjih pesmi ste prebrali/slišali?
o Katere izmed naslednjih pravljic ste prebrali?
o Katere izmed naslednjih fantastičnih pripovedi ste prebrali?
o Katere izmed naslednjih realističnih pripovedi ste prebrali?
o Katero obliko dramatike najraje spremljate?
o Katere izmed naslednjih del popularne literature ste prebrali?
o Katere izmed naslednjih slikanic ste prebrali?
o Katere izmed naslednjih stripov ste prebrali?
Raziskovalno vprašaje R2 'Koliko berejo mladostniki?' bom preverjala z naslednjimi vprašanji:
o Kaj najraje počnete v prostem času?
o Koliko knjig povprečno preberete na mesec?
o Ste v zadnjem letu prebrali kakšno pesem/pravljico/fantastično pripoved/realistično pripoved/popularno delo/slikanico/strip?
o Ste (si) v zadnjih dveh letih ogledali/poslušali katero izmed dramskih iger?
Raziskovalno vprašanje R3 'Kako berejo mladostniki?' bom preverjala z naslednjim vprašanjem:
o Katere elektronske medije najpogosteje uporabljate za branje oz.
gledanje/poslušanje literarnih vsebin?
Raziskovalno vprašanje R4 'Zakaj berejo mladostniki?' bom preverjala z naslednjimi vprašanji:
o Ali radi berete?
o Kaj vam pomeni branje?
o Na podlagi česa se odločite za branje?
Hipotezo H1 'Mlajši preberejo več ljudskih del kot starejši.' bom preverjala z naslednjimi vprašanji:
o Katerih poznate več?
o Katere so vam ljubše?
Hipotezo H2 'Preferenca branja pripovednih del ni odvisna od starosti mladostnika.' bom preverjala z naslednjimi vprašanji/trditvami:
o Katere izmed naslednjih literarnih zvrsti so vam najljubše?
o Katere izmed naslednjih literarnih zvrsti berete najpogosteje?
o Naslednja literarna dela ocenite po priljubljenosti.
Hipotezo H3 'Mlajši preberejo več del domačih avtorjev, starejši pa več del tujih avtorjev.' Bom preverjala z naslednjimi vprašanji:
o Ali raje berete dela domačih ali tujih avtorjev?
o Katera berete pogosteje?
Hipotezo H4 'Obveznost v šoli ter lastni interes sta najpogostejša razloga za branje in nista odvisna od starosti mladostnikov.' bom preverjala z naslednjo trditvijo:
o Navedite kateri 3 razlogi so najpogostejši, da se odločite za branje.
2 OBRAVNAVA TEME
2.1 Opredelitev mladinske literature
Mladinska literatura ima zaradi raznolikosti v ontološki opredelitvi te zvrsti literature ter neenotnem poimenovanju več različnih definicij, kar osvetljuje problematiko sodobnega literarnoteoretičnega preučevanja mladinske literature. V slovenščini so najpogosteje rabljeni izrazi mladinsko slovstvo, mladinska literatura ter mladinska književnost (Kobe, 1987).
Saksida (1994) jo v svojem delu Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko opredeli z definicijo »Pojem mladinska književnost je besedna zveza, sestavljena iz prilastka mladinska in jedra književnost, kar pomeni, da je to književnost posebnega tipa;
po mnogih definicijah je njena posebnost predvsem specifičen bralec.« (str. 41 – 42)
2.1.1 Pojma literatura in mladinska literatura
Posebnost mladinske literature glede na nadpomenko literatura se kaže v prilastku mladinska, ki nakazuje na vključenost dimenzije bralca/sprejemnika (Saksida, 1994).
Če se sprva osredotočim na pojem literatura, je po Kmeclu (1996) to
beseda latinskega rodu in prvotno pomeni črkovno pisavo (lat. Littera = črka), pisavo s črkami (v nasprotju s slikovno, klinopisno ipd.). Sklepati smemo, da naj bi beseda sprva označevala vse s črkami zapisano umovanje; ne glede na to, čému to pisanje služi.
Podobno je beseda neredko rabljena še danes, le da jo radi predmetno oziroma tematsko opredeljujemo (str. 26).
To pomeni, da premore beseda v rabi več pomenov, ki so si sicer vsebinsko sorodni, pa vendarle merijo na zelo različne reči. Zato je slovenski književni zgodovinar Ivan Prijatelj svojčas skušal napraviti terminološki red in določil, naj beseda slovstvo (iz slovo = beseda) označuje sleherno narodno umovanje v besedi (slovu) – zapisano ali nezapisano;
beseda književnost vse tisto slovstvo, ki se je ohranilo v knjigah, in beseda literatura umetnost, upodabljajočo z uporabo dovršene jezikovne oblike: torej leposlovje (str. 26 – 27)
V tej nalogi me predvsem zanima kaj je literatura kot besedna umetnost oz. leposlovje (beletristika). Ker je to vprašanje kompleksno, literarna teorija nima pripravljenih enostavnih odgovorov. Za lažjo obrazložitev si pomaga z vsemi možnimi primerjavami, predvsem s
»primerjavami med različnimi umetnostmi: besedna (književna) umetnost se od glasbene, ki se izraža s toni, ali likovne, ki se izraža z barvami in liki, razlikuje po tem, da se izraža s besedami.« (Kmecl, 1996, str. 26) Zakonitost njenega obstoja je torej narekovana s tovrstnimi primerjavami, s katerimi veda še danes (pogosto s primerjavami med različnimi
rabami jezika in govora) poizkuša izoblikovati pojem književnosti kot umetnosti. (Kmecl, 1996)
Ko sem se usmerila k pojmu mladinska literatura, sem ugotovila, da že sam terminološki izraz povzroča skrbi in še več raznolikosti v tej kategoriji. Ne glede na to, ali ji rečemo mladinska literatura, najstniška literatura ali mladinsko leposlovje, vsak izraz lahko prinese nekoliko drugačen pomen in povzroči zmedo v raziskavah, opravljenih na tem področju.
Kos idr. (2009) so mladinsko literaturo opredelili kot »literatura, ki je po temi, snovi in obliki primerna otrokom oz. mladini in izhaja iz vživljanja odraslega ustvarjalca v mladega bralca oz. otroštvo.« (str. 243) Glede na starost naslovnika se deli na mladinsko literaturo v ožjem pomenu besede, tj. najstniško literaturo ter na otroško literaturo. Sem spadajo dela, napisana specifično za mlade bralce, nemladinska dela, ki se sčasoma spremenijo v mladinska dela, ter priredbe in pridelave del. Tovrstna literatura zajema različne zvrsti, od slikanic za najmlajše, ilustriranih knjig za otroke, mladinske poezije, mladinske proze, pa vse do mladinske dramatike ter trivialne literature (Kos idr., 2009).
Naslednja obrazložitev mladinske literature se najde v že omenjenem delu Sakside (1994), ki pravi: »Mladinska književnost je podtip književnosti, njen integralni del, ki se od nemladinske loči po svojem bistvu, obstoju in zgradbi, namenjen pa je bralcu do starostne meje osemnajst let.« (str. 45)
Potemtakem je opredeljevanje mladinske literature le na pogladi bralstva neustrezno, saj velik del razumevanja predstavlja njen ustroj in razlikovanje le-tega od književnosti za odrasle. Vendar pa pojmovanje le iz razmerja bralec – delo ni zadostno, saj je potrebno vključiti še tretjo vmesno komponento – obravnava literarnega dela. Tako se je oblikovala formula proučevanja mladinske literature, ki jo je v svojem delu Uvod v metodologijo literarne vede izčrpno obdelal Janko Kos (1988), in je sestavljena iz treh delov:
o obravnava avtorja (produkcija), o obravnava literarnega dela, o obravnava bralca (recepcija).
Obravnava literarnega dela ima pri opredelitvi mladinske literature torej zadosten pomen, da je bila večkrat predmet proučevanja. Saksida (1994) pravi, da se »na podlagi različnih tipov književnosti, ki so posledica raznih starosti bralca, govori o književnosti za otroke in književnosti za mladino oz. o otroški in mladinski književnosti.« (str.42 – 43)
V Mali literarni teoriji Kmecla (1996) pa je
otroška/mladinska literatura predvsem književnost, ki je prilagojena sprejemnim zmogljivostim mladega ne-odraslega bralca. Ta niti iz izkušnje niti po znanju o svetu ne ve toliko, kolikor odrasli bralec, zato mu je vrsta »odraslih« besedil, v katerih pisatelj upošteva razmeroma visoko stopnjo bralčeve življenjske izkušenosti in znanja, nedostopnih, nerazumljivih, zato nezanimivih (str. 304).
Kobe (1987) pravi, da »smo priča pestri mnogovrstnosti strokovnih poimenovanj, ki so uporabljene neenotno, čeprav pogosto sinonimno.« (str. 9) Vzroki za tovrstne variacije so naslednji:
o vprašanje o starostnem ustrezanju poglavitnega sprejemnika, predvsem njegova zgornja starostna meja,
o vprašanje o raznovrstnosti žanrov in drugih besedotvornih kategorij, ki naj bi bile zajete v tem sektorju literature,
o vprašanje vsebinske razsežnosti mladinske literature,
o nestalen, specifično spremenljiv sprejemnik tega sklopa literature, o vprašanje o literarnih vrstah, zvrsteh in oblikah,
o vprašanje del, napisanih za odraslega bralca, ki so se »postarala« in postala priljubljena pri mladini,
o vprašanje o priredbah in predelavah literarnih besedil.
2.1.2 Zametki mladinske literature
Mladinska literatura je na evropski ravni v sklop literarne teorije vstopila šele v drugi polovici petdesetih let. Takrat se prvič pojavijo resnejša teoretična preučevanja. Postopoma so se začele oblikovati tudi specialne strokovne revije in ostale knjižne publikacije, ki so svojo pozornost usmerjale k vprašanjem in razpravam, ki so načela prve poskuse teoretične opredelitve te vrste literature. Strokovnjaki so preučevali ožje in širše problemske sklope o literarnih vrstah, zvrsteh, oblikah, klasifikacijah, tipologijah, itd. (Kordigel, 1998)
Vzrok za razmeroma pozen vstop se kaže v obravnavi tovrstne besedne proizvodnje v okvirih pedagogike, ki je do tedaj pisanje za mladino in vrednotenje le-tega striktno usmerjala z normativi pedagoških teorij. Prvi zametki postopnega vstopa mladinske literature v zavest strokovnih in kritiških obravnav kot področje literature so na območju celinske Evrope vidni šele v prvi polovici dvajsetega stoletja (Idrizović in Jenkić, 1984).
Sestop s področja pedagogike je bil težaven in dolgotrajen. Novi pogledi na besedno ustvarjanje za mladino so se v Evropi oblikovali ob koncu 19. stoletja, prav tako pa tudi pri nas z Levstikovo pesniško prakso (Otročje igre v pesencah iz leta 1880). Postopna depedagogizacija pisanja in kritiškega vrednotenja je tako prve stike mladinske ustvarjalnosti z literarno vedo zapisala šele v novejšem času (Kobe, 1987).
2.2 Mladinska ali otroška literatura?
Uvrstitev mladinske literature v kategorijo, ki je ločena od otroške literature in je namenjena predvsem odraslim, se v osnovi opira na definicije mladostnika in najstnika. Kdaj se konča otroštvo in kdaj se prične mladostništvo?
Saksida (1994) navaja:
Besedna zveza otroška književnost se glede na visoko zgornjo starostno mejo in s tem problematično raztegljivostjo oznake »otrok« zdi manj ustrezna kot zveza mladinska književnost, zato je prvo smiselno uporabljati le kot oznako za, kot primer, otroke do petega razreda osnovne šole (mejo bi bilo potrebno še utemeljiti), sicer pa se vključuje v nadpomenko mladinska književnost (str. 45).
Zgornja razlaga je opredeljena v naslednji definiciji:
Mladinska književnost kot zbirni pojem za vsa besedila, namenjena bralcu, ki ni starejši od osemnajst let, ima dve podpomenki; to sta otroška književnost in mladinska književnost v ožjem pomenu (namenjena bralcem v puberteti), ki se med seboj razlikujeta po različnem socialnem izkustvu bralca (Saksida, 1994, str. 45).
2.2.1 Segmentacija po letih
Ker se samo mladinska literatura klasificira po bralčevi starosti, je za razumevanje prehodov med starostmi, žanri ter temami izjemno pomembno poznavanje bralnih navad v različnih starostnih kategorijah. Kot pravi Kmecl (1996) se mladi človek rad igra, zato morajo pisatelji mladinske literature ta igrivi svet nujno upoštevati. Prav tako pa je znano, da se otrok s starostjo nenavadno hitro spreminja, raste pa tudi njihova spoznavna moč. »Kar mu je bilo zanimivo pri štirih, mu ni več pri osmih, in kar mu je zanimivo pri osmih, mu ni več pri štirinajstih. (str. 304)
V mladinski literaturi je zato potrebno ločevati vsaj nekaj »starostnih« tipov, ki so prilagojeni bralčevi mentalni in duševni starosti. Tako Kmecl (1996) s pomočjo psihoanalize loči pet faz otroškega spoznavanja:
o Nagonska faza – otrok na tej stopnji še ne ločuje sebe od zunanjega sveta, zato se nanj s svojimi literarnimi izdelki ne more obračati še noben pisatelj; ta faza je v proučevanju mladinske literature nepomembna,
o Ločitev »jaza« in zunanjega sveta – pri dveh letih se v otroku začne oblikovati zavest, zaveda se da je zunanji svet ločen od njega samega, zato nastane nujna potreba po sporazumevanju s svetom; potrebno je komunikacijsko sredstvo (jezik);
za to razvojno stopnjo je značilna otroška preštevanka, saj otrok začne dojemati nekatere zvočne skupine,
o združitev objekta in subjekta – otrok pri sedmih letih osvoji jezikovne dogovore, z besedami je zmožen okolici izraziti že precej stvari; ker pa otrok pri teh letih še nima dovolj izkušenj in znanja, si dogajanje okoli sebe razlaga s pomočjo
domišljije; tej fazi pripada pravljica s svojimi osnovnimi prvinami, kot so
čudežnost, razmerje med dobrim in slabim, ljubeznijo in sovraštvom, resničnostjo in domišljijo itn.,
o predpubertetna faza – druženje predmetov/oseb s čudežnimi lastnostmi vse bolj upada, saj je otrok pogojen s kopičenjem znanja; razume, da pravljice, čarovnije ipd. niso resnične, vendar pa obstaja on s svojimi sposobnostmi; željan je
pustolovščine, moči in uspeha, je iznajdljiv, prebrisan in samozavesten; literatura, ki pripada takšnemu otroku, je na primer Bratovščina Sinjega galeba avtorja Toneta Seliškarja,
o puberteta – če je doslej otrok razumel svet v objektivni resničnosti in še vedno čutil svobodo, da ga suvereno obvladuje, se v tej fazi vse začne podirati; ni več prepričanosti in svobode, namesto tega nastopijo strah, zmeda, notranja stiska in občutek nevarnosti; »Kakor puberteta pomeni predhodno razvojno stopnjo iz otroštva v zrelost, tako se začne literarnoestetska potreba dokončno približevati modelu t.i. literature za odrasle.« (str. 308); prične se zanimanje za tolažilno liriko, ki že spada pod odraslo literaturo, ter dela, ki obsegajo življenjska vprašanja s psihološko, socialno in filozofsko tematiko (primer: Dostojevski). V zadnji fazi mladinske literature se mladi bralec na podlagi osvojenih znanj in izkušenj začne spreminjati v »zrelega« bralca, s tem pa se zaključuje tudi razsežnost mladinske literature (Kmecl, 1996).
2.3 Mladinska ali nemladinska literatura?
Za razumevanje razlik, podobnosti in prehajanj iz mladinske v nemladinsko literaturo je potrebno poznavanje fenomenalne in kvazifenomenalne plasti mladinske literature.
Saksida (1994) na podlagi Kmeclovih in Kosovih definicij zapiše da je: »fenomenalna plast, plast grafičnih in akustičnih zaznav, kvazifenomenalna plast pa plast predstavljanja podob, razumevanja smisla in dojemanja celote (teme, ideje).« (str. 53) Ti dve plasti sta ključni za literarni doživljaj. Kvazifenomenalna plast, ki je obsežnejša in »pomembnejša«, se posebej kaže v nemladinski prozi. »Razmerje med besedilom kot potiskanim papirjem in besedilom kot produktom občutij in misli, povezanih z njim, se nagiba v smer drugega.« (str. 53) Tako se opazi razlika med mladinsko in nemladinsko literaturo. »Prehajanje mladinske književnosti v nemladinsko je hkrati vpadanje pomembnosti fenomenalne plasti.« (str. 53) Fenomenalna plast pa je posebej v mladinski literaturi izjemno pomembna, na področju otroških del pa celo odločilna, saj se otrok v najzgodnejših letih nagiba zgolj k vizualnosti literarnega dela. Potrebno je uporabiti pravo razmerje med sliko/ilustracijo ter besedilom, to razmerje pa variira z različno starostjo otrok. Kljub temu pa likovna podoba ni nadrejena, saj izhaja iz sporočilnosti besedila.
2.3.1 Spoznavne, etične in estetske komponente
Naslednja razlika se pojavi pri spoznavanju v mladinski literaturi. Ob branju literarnih del vsak bralec razmišlja po svoje in tudi njegovo prepoznavanje sporočilnosti, t.i. sodba, je raznolika glede na sodbe ostalih. Za otroka/mladostnika je znano, da nima toliko znanja oz.
izkušenj kot odrasli bralec, zato se ne more enakovredno umestiti v generično realnost, ki pomeni sodbo nečesa, kar v besedilu ni neposredno navzoče. Saksida (1994) glede na povedano zapiše naslednjo opredelitev: »V mladinski književnosti je v primerjavi z
nemladinsko delež splošnosti, ki se v besedilu kaže kot pojavitev izrecnih splošnih sodb ali kot tesna povezanost sodb o posameznem z generično stvarnostjo, bistveno manjši.« (str.
63)
Glede na etično razsežnost je v mladinski literaturi etično vse tisto, kar lahko vpliva na bralčevo vrednostno razmerje do sebe, okolja in sveta, tj. nekaj kar oblikuje njegove težnje, želje, namere, mu izzove pozitiven ali negativen odziv ter mu posledično celotno življenjsko doživljanje postavi pod izrazito vrednostno perspektivo. Če gre za neke vrste vzgojno besedilo, se etične vrednote bralcu vsiljujejo, če pa so v besedilo strukturirane in posredno navedene, pa se bralcu ponujajo kot možnost. Tako si lahko sam izbere kako se bo vrednostno opredelil oz. če se bo z besedilom sploh kritično soočil. »Etika se tudi v mladinski književnosti pojavlja kot možnost, ne pa nujnost.« (Saksida, 1994, str. 66) V mladinski literaturi se etičnost pogosto pojavlja v odnosu med in do staršev, navezanost na določenega lika ali stvar itd. V nemladinski pa se že pojavijo zapletenejša etična vprašanja, ki jih mladostnik še ni ozavestil, kot so, na primer, odnos do lastnega naroda, zvestoba, ljubosumje, medčloveški odnosi, itn. »Mladinska književnost se glede na etično razsežnost od nemladinske loči po manjši kompleksnosti razmerja med vrednotami v bralcu in vrednotami zunaj njega.« (Saksida, 1994, str. 67)
Lepota v mladinski literaturi se kaže kot estetska igra oz. vzgoja. Pesniško oblikovanje stremi k vzbujanju estetskega užitka, pri otroškem bralcu pa je to precej pomembna lastnost, saj je otrok bitje, katerega mišljenje v večinski meri narekuje domišljija. Saksida pravi, da je:
mnogo prvin, ki umetnostni jezik dvigajo nad praktično-sporazumevalnega (evfonija, metonimija, metafora itd.) V nemladinski književnosti več, kar je odvisno od avtorjeve zavesti, da mladi bralec zaradi svojega izkustva še ne more ustrezno dojemati predvsem tistih prvin, ki zahtevajo miselni napor (metafora). Poetičnost jezika je utemeljena pretežno na izrazni ravni (rima, ritem). (str. 69)
2.3.2 Odrasli bralci mladinske literature
Čeprav sem v prejšnjem poglavju omenila, da se s pubertetnim obdobjem zaključuje literatura za mladino, to še ne pomeni, da odraslega bralca mladinska literature ne more zanimati. Prav nasprotno se pogosto in z veseljem vrača k njej, saj mu obudi spomine na brezskrbno otroštvo, ga razvedri in zabava. Prav rad raziskuje skrite pomene in besedilo pregleduje z različnih perspektiv, ki so mlademu bralcu nedostopne. Čeprav gre pri otroškem branju predvsem za zabavno branje, pa odrasli vedno stremijo k pridnemu, ubogljivemu in delavnemu otroku – tudi odrasli pisatelji, ki pišejo mladinsko literaturo. Zato je potrebno zanimivi in zabavni zgodbici, ki bo pritegnila otrokovo pozornost, podtakniti vzgojni nauk ter poučne zadeve. Odrasli bralec ob prebiranju otroških in mladostniških knjig tako opazi vse »dodatke« k literarnemu delu in ga s svojimi razvitimi kognitivnimi zmožnostmi dojema in vrednoti na popolnoma drugačen način (Saksida, 1994).
Saksida (1994) pravi, da se z iskanjem t.i. »globje poante« pomen besedila močno razširi, pogosto do te mere, da ne more več spadati v mladinsko literaturo. To spoznanje pa pripelje do problematike, ki se giblje okoli vprašanja veljavnosti bralčeve interpretacije, tj. »razmerje med avtorjevim in bralčevim »vzpostavljanjem« pomena besedila« (str. 70). Čeprav se zdijo mladinska dela odraslemu bralcu preprosta, so v sklopu mladinske literature ustrezna. Branje s pripisovanjem dodatnih pomenov je seveda dovoljeno, vendar glede na avtorjev namen neustrezno, saj gre za »žanrski prenos iz mladinske v nemladinsko književnost, ki pa je glede na specifični obstoj in bistvo mladinske književnosti vprašljiv.« (str. 71)
Otroci avtorji
Obstaja pa tudi vrsta mladinske literature, ki zajema besedila, ki so jih napisali avtorji otroci ali mladi avtorji (do 18. leta). Za njihova dela je značilno, da jih berejo predvsem odrasli. Po vsem svetu znana je Anna Frank s svojim dnevnikom iz druge svetovne vojne, ki je izjemno priljubljen med odraslimi, mladostnikom pa njegova temačna tema ni tako zanimiva (Blažić in Štefan, 2011).
2.3.3 Mladi bralci literature za odrasle
Zorn (1995) pravi, da se »otroška spoznavna meja v zgodovinskem razvoju naglo širi.« (str.
10) Tako smo priča tudi področju del, ki so bila prvotno napisana za odraslo publiko, pa so se v dolgem času svojega obstoja »postarala« in brez kakršnih koli sprememb postala bistven del mladinske literature. Kar je bila nekoč literatura za odrasle, je danes lahko literatura za mladino, na primer: Martin Krpan, Robinzon, Guliver, Oliver Twist itd. Ta dela niso bila nikoli napisana za otroke, danes pa so neobhoden del mladinske literature.
Ker je mladinska literatura del jezikovne in umetniške vzgoje, se v osnovnih šolah poučuje v prvih dveh triletjih, v tretjem pa Učni načrt za slovenščino iz leta 2009 priporoča prehod od mladinske k nemladinski literaturi v sedmem in osmem razredu, v devetem pa že pouk izključno nemladinske literature. Tudi zaradi tega dejstva poznamo nemladinske pisatelje, katerih besedila so postala mladinsko branje (Blažić, 2009).
2.4 Sestava ali morfologija mladinske literature
Sestava literarnega dela se v okviru literarne teorije imenuje tudi morfologija ali literarna morfologija. »Morfologija se ukvarja s formalnimi vprašanji o sestavi besedne umetnosti«
zapiše Kos (2001). »Ta vprašanja so formalna v smislu, da se navezujejo na formalno- strukturne značilnosti literature.« (str. 63)
Po Saksidi (1994) morfologija mladinske literature vključuje kar nekaj vprašanj, najpomembnejša pa se nanašajo na:
o motiv in temo, o snov ter
o literarne zvrsti ali vrste.
2.4.1 Motiv in tema
»Motiv in tema sta glavni kategoriji za razčlembo vsebine« je zapisano v delu Literarna teorija (Kos, 2001, str. 79).
Če se najprej ozremo k motivom so ti
vsebinske enote v besedni umetnini, sestavljene večidel iz snovno-materialnih prvin, tako da se te povezujejo med sabo v večje predmetne sklope, postavljene v okvir objektivnega časa in prostora. Motivi so torej lahko predmeti, liki, situacije, osebe, dogodki in podobno. Lahko imajo konkretno podobo (primer: v Shakespearovem Romeu in Juliji ljubezen mladih iz sprtih družin) ali pa ostajajo nekaj splošnega (primer: motivi Romea in Julije) (Kos, 2001, str. 80).
Za izraz tema pa zapiše: »Medtem ko se motiv sestavlja pretežno iz snovno-materialnih prvin, ki so v njem glavno, se tema tvori pretežno iz idejno-racionalnih in afektivno- emocionalnih elementov. V primerjavi z motivom je zato bolj »idejna«, »idealna«,
»duhovna« ali »abstraktna.« (str. 82) Ko v literarnem delu prevladujejo idejno-racionalne sestavine in se povezujejo v jasnih in logičnih razmerjih, govorimo o ideji.
Kakšne so torej značilnosti tem in motivov v mladinski literaturi? Možna visoka stopnja izoblikovanosti motivov in kompleksnosti tem se prav gotovo pojavlja v nemladinski literaturi, v mladinski pa so teme in motivi enostavnejši. Obseg tematike ni tako zapleten, motivi pa prav tako v besedilo ne prinašajo veliko količino snovi. Bralcu ni potrebno vlagati napora za dojemanje pomena besedila. Tema v mladinski literaturi je pogosto ena sama, včasih z dodatkom narodne tematike, če se zgodba odvija na nacionalnih tleh (Krakar-Vogel, 2008).
Če povzamem, so mladinska besedila manj izrazita kot nemladinska, kar je razumljivo, saj niso namenjena istemu bralcu.
Saksida (1994) temo in motiv dokončno opredeli z definicijo: »Morfološko se mladinska književnost od nemladinske razlikuje po manjši izoblikovanosti motivov in večji delnosti tem.« (str. 76)
2.4.2 Snov
Pojem se v literarni teoriji uporablja na več načinov, jaz pa ga bom pri razmišljanju o snovi v mladinski literaturi opredelila v povezavi z zunajliterarno snovjo. Zunajliterarna snov zajema pojave resničnega, fizičnega ali psihičnega sveta, ki si ga avtor izbere za prvotno gradivo in iz njega izpelje vsebino in formo literarnega dela. Pojavi, ki so pri tem učinkoviti so lahko katerikoli, bodisi pojavi znotraj ali zunaj njega bodisi predstave ali ideje (Kmecl, 1996).
Snov je kot zunajliterarno gradivo lahko dveh vrst:
o snov, ki jo avtor jemlje iz neosebne tradicije,
o snov, ki jo avtor jemlje iz svojega lastnega izkustva, tj. iz svojih zaznav,
razmišljanj, idej, domišljije ipd. Na podlagi virov iz katerih jo avtor pridobiva, se ji reče tudi osebno-doživljajska snov. Ta se lahko naprej deli še na:
o neresničnostna besedila ter o resničnostna besedila
Delitev prikazuje snov kot zunajliterarno gradivo, ki prehaja v vsebino ter kot znotrajliterarno gradivo, ki se odraža v podtipu, vezanem na resničnost (Saksida, 1994).
2.4.3 Literarne zvrsti ali vrste
V Literarni teoriji je pojem literarnih zvrsti in vrst razložen z naslednjo opredelitvijo:
Literarne zvrsti in vrste so posebne kategorije za razvrščanje, klasificiranje in tudi razlaganje literarnih del. Pojmi za literarne zvrsti in vrste zajemajo besedno umetnino praviloma tudi z vsebinske strani, upoštevajo nekatere značilnosti njene notranje forme, pogosto pa tudi njeno zunanjo zgradbo, stil in ritem (Kos, 2001, str. 153).
V mladinski literaturi se bralec sreča z raznovrstnimi literarnimi zvrstmi ali vrstami, bodisi da gre za tiste, ki spadajo med temeljne zvrsti (poezija, pripovedna proza in dramatika) in so izoblikovale različice znanih žanrov, kot so na primer pravljica, pripovedka, povest, roman itn., bodisi da gre za specifično kategorijo, kot je na primer slikanica, posebna zvrst knjige za otrokovo predbralno in začetno bralno obdobje itn. (Kobe, 1987)
Preučevanje vrstno zvrstnega področja v mladinski literaturi je neenotno in nedorečeno, kar se kaže tudi v raznoliki terminološki rabi pri poimenovanju posameznih žanrov. Preučevanje vrstno zvrstne smeri je še v zametkih, raziskave, ki pa v svetu že obstajajo, se največkrat navezujejo na obravnavo področja poezije in pripovedne proze, vidno manj pa je predelano področje dramatike (Kobe, 1987).
2.4.3.1 Poezija
V leksikonu Literatura je poezija opredeljena kot ena izmed treh temeljnih literarnih vrst.
Lahko jo imenujemo tudi s pojmoma lirika in pesništvo. Njena glavna značilnost je izrazita subjektivnost in izraz čustev, glavna izrazna oblika pa je pesem (Kos idr., 2009).
Poezija za otroke zajema predvsem upesnjene pripovedne vsebine, kjer pripoveduje o dogodku iz otrokovega okolja, o njegovem doživetju, pa tudi o naravi, jedro te poezije pa je še vedno lirično (izpovedno), saj otrok kot bralec/poslušalec podoživlja vsebino v svojem emocionalnem okolju, vsebine pa včasih sploh še ni sposoben doumeti.
Poezija v otroški literaturi zavzema ljudske in avtorske pesmi.
Ljudska pesem
Ljudska pesem je literarna vrsta za katero je značilno, da se širi ustno, njen avtor pa je neznan. Nekateri so celo mnenja, da je avtor ljudskih pesmi kolektiv oz. ljudstvo. Razlog za avtorjevo pozabo je prvinski odnos do literature, ki ne kaže zanimanja za okoliščine in nastajanje teksta, temveč le za njegovo vsebino. Ker se ljudska pesem prenaša ustno na pogladi pomnjenja in ponavljanja, njeni prenašalci postopoma izločajo prvine, ki jim ne ustrezajo, in dodajo, kar po njihovem mnenju manjka. S tovrstnim »popravljanjem« je skozi stoletja in na širokem prostoru nastala vrsta različic iste pesmi (Kmecl, 1996).
Glavne značilnosti ljudskih pesmi v mladinski literaturi so njihova enostavnost, ritmičnost in kratkost, polne okrasnih pridevkov, pomanjševalnic in pretiravanj, ter vključenost narave, naravnih pojavov in živali (Kumer, 2002).
Primeri slovenskih ljudskih pesmi, ki spadajo v mladinsko literaturo: Jaz pa grem na zeleno travco, Izidor ovčice pasel, Marko skače, Barčica po morju plava, itn.
Primeri slovenskih ljudskih preštevank : An ban pet podgan, Pikica in Tonček, En kovač konja kuje, itn. (Poročnik, 2010)
Avtorska pesem
Avtorska pesem ima znanega avtorja. Med avtorske otroške pesmi sodijo besedila, ki se lahko pojejo ali recitirajo. Pesmi so kratke, rimane, ritmične in po navadi tudi uglasbene.
Avtorji iščejo pobudo za pisanje v ljudskih pesmih in jim prirejajo modernejšo tematiko.
(Golež Kaučič, 2003).
Najodmevnejši slovenski predstavniki avtorske mladinske poezije in njihova dela so:
o Fran Levstik: Otročje v pesmicah,
o Oton Župančič: Pisanice, Ciciban in še kaj, Sto ugank, o Srečko Kosovel: Medvedki sladkosnedki, Otrok s sončnico, o Tone Pavček: Prave in (neprave) pesmi, Majnice, Čenčarija, o Dane Zajc: Abecedarija, V cirkusu,
o Niko Grafenauer: Pedenjped, Kaj je na koncu sveta, o Boris A. Novak: Kako rastejo stvari,
o Feri Lainšček: Cicibanija, o Karel Širok: Polžja hišica.
Literarne vrste poezije
Seveda pa se pod kategorijo ljudske in avtorske pesmi skrivajo še številne vrste pesmic, najpomembnejše za otroke so:
Tabela 1: Literarne vrste poezije
2.4.3.2 Pripovedna proza
Pripovedna proza je najbolj razširjena in tudi najbolj brana književna zvrst. Njena najbolj znana vrsta je roman, v svojem delu pa se bom osredotočala predvsem na krajša prozna dela, ki spadajo v mladinsko literaturo, kot so pravljica, fantastična pripoved in realistična pripovedna proza, ter njihove podvrste. Vsem tem je skupen pripovedni značaj, razlikujejo pa se predvsem v svoji dolžini ter jemanju snovi iz resničnega sveta ali iz domišljije (Kmecl, 1996).
Pravljica Pravljica je
nerealna pripoved o čudežnih oz. fantastičnih dogodkih, v kateri nastopajo neindividualne književne osebe, zakoreninjena v nezavednem in mitskem. Zanjo so značilna ostra delitev dobrega in zlega, ponavljajoči se motivi in liki, mistična števila, povezanost celotne narave in nadnaravnega; dogajanje je pogosto grozljivo, vendar je konec skoraj zmeraj srečen, kazen za hudobne, plačilo za dobre (Kos idr., 2009, str. 241).
Pravljica je v osnovi ljudska, možno pa jo je razvrščati v različne kategorije, predvsem glede na avtorja in vsebino. Predstavlja temeljni del mladinske literature (Kobe, 1987).
o Ljudska pravljica
V ljudski pravljici dogajanje poteka na eni sami ravni, in sicer na čudežni ravni, na kateri sta LITERARNA VRSTA ZNAČILNOSTI
Otroška izštevanka »Ena prvinskih oblik otroške književnosti, kjer gre za vrsto besed z ideografskim pomenom; z njo se otroci pri igrah odštevajo.« (Kmecl, 1996, str. 307) Uspavanka »Temelji na ponovitvah in počasnem
ritmu; odrasli jo pojejo otrokom, da jih uspavajo oz. umirijo.« (Kos idr., 2009, str.
447)
Uganka »Verzni opis predmeta, bitja, pojma;
rešitev uganke mora bralec najti sam na podlagi opisa.« (Kos idr., 2009, str. 443) Rajalne pesmi »Se pojejo in zahtevajo ritmično
izgovorjavo in gibanje; primer: Ringa ringa raja.« (Škrjanc, 2014)
resničnost in čudežnost neločljivo sprepleteni kategoriji, saj ju ne ločuje nikakršna logika iz realnega sveta; literarni liki se zato prav nič ne čudijo nadnaravnim pojavom in čudežem ter nastopom bajnih bitij, saj samoumevno doživljajo svet na en sam, magičen način (Kobe, 1987, str. 117).
o Klasična umetna pravljica
Strokovna literatura jo večkrat poimenuje tudi avtorska pravljica, ki se »motivno, oblikovno, kompozicijsko in slogovno bolj ali manj tesno naslanja na model ljudske pravljice.« (Kobe, 1987, str. 118) Njen avtor je znan.
Slovenske klasične umetne pravljice:
o Fran Miličinski: Desetnica,
o Milica Šturm: Srce se nikoli ne moti.
Tuje klasične umetne pravljice:
- Brata Grimm: Rdeča kapica, Janko in Metka, Pepelka, itd.,
- Hans Christian Andersen: Cesarjeva nova oblačila, Zlatolaska, Mala morska deklica, itd.,
- Charles Perrault: Obuti maček.
o Sodobna pravljica
Sodobna pravljica se od klasične razlikuje v tem, da je postavljena v modernejši čas in prostor. Nekaj primerov slovenskih sodobnih pravljic:
o Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš, o Ela Peroci: Muca Copatarica,
o Kajetan Kovič: Maček Muri.
(Kante, 2004)
Fantastična pripoved
Fantastična pripoved, opredeljena kot posebna zvrst mladinske literature, se je v Evropi kot
»nova« zvrst uveljavila sredi dvajsetega stoletja, ko so raziskovalci začeli opažati dela s specifičnimi fantastičnimi prvinami. Nemška raziskovalka Anna Krüger je kot temeljno značilnost fantastične pripovedi izpostavila dva svetova, v katerih se dogaja zgodba: svet resničnosti in fantastični svet, in s tem izpostavila bistveno razlikovanje od pravljice, kjer se dogajanje odvija le v domišljijskem svetu (Kobe, 1987).
Tipični motivi, ki se pojavljajo v fantastični pripovedi so (Kobe, 1987, str. 125 – 126):
o oživljene igrače, o nenavadni otroci,
o nadnaravna živalska bitja.
o liki iz drugih planetov, o boj med dobrim in zlim.
Nekaj najbolj znanih fantastičnih pripovedi, ki jih poznamo tudi v slovenskih prevodih so:
- Astrid Lindgren: Pika Nogavička, Bratec in Kljukec s strehe, - Pamela L. Travers: Mary Poppins,
- Otfried Preussler: Mali povodni mož, - J. K. Rowling: Harry Potter,
- James Matthew Barrie: Peter Pan,
- Lewis Carrol: Aličine dogodivščine v čudežni deželi, - Antoine de Saint Exupery: Mali princ.
Nekaj najbolj znanih fantastičnih pripovedi slovenskih avtorjev:
- Vitomil Zupan: Potovanje v tisočera mesta, - Vid Pečjak: Drejček in trije Marsovčki, - Kajetan Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob, - Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici, - Milan Dekleva: Totalka odštekan dan,
- Janez Miličinski: Zvezdica Zaspanka.
Primerjava pravljice in fantastične pripovedi
Tabela 2: Primerjava pravljice in fantastične pripovedi
Pravljica Fantastična pripoved Kraj in čas dogajanja Ni določeno Natančno opisana,
predvsem na realni ravni Osebe Tipi (kraljica, babica,
čarovnica, itn.)
Največkrat otrok iz
resničnega sveta z značajem in utemeljeno doživljajsko izkušnjo
Oblika Krajša prozna oblika Obsežnejše besedilo, razdeljeno na krajša poglavja
Realistična pripovedna proza
V to področje mladinske proze se uvrščajo besedila, »v katerih se tekstualna resničnost načeloma giblje v okvirih izkustveno preverljivega sveta.« (Kobe, 1987, str. 165) Avtorji se zavzemajo za izbor snovi oz. tem za realističen prikaz vsakdanje problematike otrok in mladine v njihovem realnem okolju.
Po Kobetovi (1987), poznamo tri modele realistične proze v sodobni mladinski literaturi. Te so:
o prvi model: glavni literarni lik je otrok v razvojnem razponu od zgodnjega otroštva do okoli 8., 9. leta starosti,
o drugi model: »knjige za fante«, »knjige za dekleta«, ciljni sprejemniki so bralci obeh spolov med 10. in 14. letom,
o tretji model: obsežnejša dela za dozorevajočega mladostnika med 15. in 18. letom.
V besedilih, ki spadajo v prvi model, je osrednji literarni lik sodoben mestni otrok. Teksti opisujejo otrokovo predšolsko in še začetek šolskega življenja, dogajanje poteka kronološko, pogosto pa vsebujejo vsaj dva otroška literarna lika in njun medsebojni odnos, zlasti odnos bratec – sestrica. Prizorišče zavzema ožji ali širši družinski krog, z varno navzočnostjo staršev, pogosto pa se razpira še v širše družbeno okolje, kot so igrišče, vrtec, počitniško okolje, itn. Tematizirane so vsakršne pozitivne in negativne izkušnje otroka, ki so povezane z uspehom ali razočaranjem, stiskami v stiku s svetom odraslih in odnosi med vrstniki.
Nekatera dela slovenskih avtorjev, ki spadajo v to kategorijo so: S. Rozman: Sin Martin; B.
Jurca: Katka stoj!; A. Ingolič: Ptiček brez kljunčka; B. Hofman: Kdo mamici soli pamet, itd.
Drugi model zajema mladostniški svet, ki je že pomenljivo prestrukturiran. Družina ni več žarišče varnosti, temveč je postavljena bolj v ozadje. V ospredju je svet mladine med omenjenimi leti, iz njega pa izstopa posameznik kot glavni literarni lik oz. dva posameznika, ki sta med seboj prijatelja, lahko pa tudi skupina posameznikov, druščina. Avtor se osredotoča na odslikavo avtentičnega vedenja odraščajočega otroka oz. mladostnika, ki se iz osrčje družine postopoma poda v samostojno odkrivanje sveta. Pripovedi največkrat tematizirajo »vsakdanjost sodobne mestne mladine iz višjih razredov osnovne šole.« (Kobe, 1987, str. 72)
Dela, ki sodijo v drugi model so: P. Zidar: Moja družina; S. Rozman: Ta glavna Urša; S.
Pregl: Umazana bratranca; A. Ingolič: Potopljena galeja; P. Kovač: Andrejev ni nikoli preveč; B. Dolinar: Detektivi na jeklenih konjičkih, itd.
V tretji model spadajo daljša besedila, ki že spominjajo na roman, v katerih glavna literarna oseba prerašča osnovnošolsko obdobje in vstopa v svet odraslih. V tem novem svetu »boleče odkriva njegove koordinate, hkrati pa hlastno in praviloma samotno išče svojo lastno podobo.« (Kobe, 1987, str. 176) V tekstih prevladuje prvoosebna pripoved glavnega lika, ki izoblikuje subjektivno in čustveno zgodbo. Uporabljena sta pogovorni jezik in sleng.
Poudarjeno je socialno, čustveno in ljubezensko zorenje mladostnika ter njihovo soočanje s stisko v samem sebi.
Znana dela iz tretjega modela so: I. Zorman: V sedemnajstem; B. Jurca: Ko zorijo jagode; S.
Pregl: Geniji v dolgih hlačah; A. Ingolič: Gimnazijka, itd.
2.4.3.3 Dramatika
Dramatika je tretja temeljna literarna vrsta. Njene glavne značilnosti so: »oblika dialoga v verzu ali prozi in predstavitev dogajanja kot navzočega v sedanjosti.« (Kos idr., 2009, str.
73) Znanih je več vrst mladinske dramatike, glavna razvrstitev pa izhaja iz uprizoritvenih
določil, med katere spadajo gledališka, lutkovna, televizijska, radijska in filmska določila.
Po obsegu ločimo večdejanke, enodejanke in samostojne prizore, po dramskih osebah pa dekliške in deške igre (Saksida, 1998).
Mladinsko gledališko igro po Saksidi (1998) določajo štirje parametri:
o (samo)poimenovanje,
o notranje-zunanja forma besedila, o objava,
o uprizoritev.
Vsi štirje parametri so med seboj povezani, čeprav se zdi, da so v središču vsebinska določila gledališke igre oz. povezava med literarno osebo (nosilec dogajanja je otrok) in vsebino (tipične situacije in teme). (str. 92)
Med avtorji mladinske gledališke igre so posebej vredne omembe stvaritve Leopolda Suhodolčana, predvsem naslednje veseloigre: Čudežna srajca dopetajca, Srečna hiša Doberdan, Figole Fagole, Križ kraž kralj Matjaž, itn. Izstopa pa tudi satirična komedija Svetlane Makarovič z naslovom Sen zelenjavne noči (Kobe, 1987).
Pri lutkovni igri gre za »besedilo, namenjeno uprizoritvi z lutkami, kar se povezuje tudi z vsebinskimi plastmi literarnega besedila. Obstajata dve vsebinsko in oblikovno različni podvrsti – to sta igra za marionetne lutke in igra za ročne lutke.« (Saksida, 1998, str. 51) Med pisci je potrebno omeniti Daneta Zajca, ki je z deloma Kralj Matjaž in Alenčica ter Petelin se sestavi razširil dotedanji razpon lutkovne igre na slovenskem. Uveljavili sta se tudi avtorici Polonca Kovač ter Svetlana Makarovič (Kobe, 1987).
Mladinska radijska igra je »za radio napisana igra, oblikovana samo z akustičnimi pripomočki.« (Kos idr., 2009, str. 350) Opazno je zaznamovana s posebnostmi radijskega medija, saj so literarni predlogi dodani šumi in glasba. Glede na povezavo med besednim in zvočnim gradivom, je radijska igra razložena predvsem na podlagi njene uprizoritve. »Njena literarna plast je sicer sestavni del znakovnosti radijske igre, vendar pa je število natisnjenih radijskih iger v primerjavi z gledališkimi bistveno manjše.« (Saksida, 1998, str.52)
Znani slovenski avtorji, ki spadajo v to kategorijo so Frane Miličinski s svojo Zvezdico zaspanko, Frane Puntar z delom Medvedek zleze vase, Ranfl Rajko in delo Radio Huda luknja, itn.
Za televizijsko igro, ki je »scenarij, napisan za televizijsko uprizoritev in realiziran z izraznimi sredstvi elektronskega medija« (Kos idr., 2009, str. 425), velja isto kot za radijsko igro. V zavesti naslovnika je povezan predvsem z zvočno predstavnostjo uprizoritve, tako ne more biti osrednji predmet literarnovednega raziskovanja (Saksida, 1998).
Prva slovenska televizijska igra je delo Otona Župančiča z naslovom Noč na verne duš, znana pa sta še J. Messner z delom Vrnitev ter B. Grabnar z delom Tretje življenje.
2.4.3.4 Trivialna literatura
Trivialna literatura zajema literarna dela, ki so po ocenah književnikov manjvredna. Od umetniške literature se estetsko, moralno in idejno razlikuje, zato ji ne more biti enakovredna, temveč vsebuje večen negativni predznak. Za pojmovanje trivialne književnosti se pogosto uporabljajo tudi izrazi kič, šund in plaža. Razlog, da ne doseže umetniške ravni tiči v očitnem stilnem neskladju. Čeprav pa je trivialna literatura po navadi na slabem glasu, se sodbe vrednotenja včasih tudi razlikujejo: »od izrazitega nasprotovanja do poskusa opredelitve vloge trivialne mladinske književnosti v razvoju mladega bralca.«
(Saksida, 1994, str. 214)
Glavna značilnost tovrstne literature je beg od vsakdanjega in rutinskega dela k zabavi in zabavni literaturi, kjer intelektualni napori niso potrebni. Človek v njej najde motive, ki jih sam ni mogel doživeti, tako pa najde zadovoljstvo v tem, kar so doživeli drugi. V trivialnem delu prevladuje snovna plast besedila (domišljija), mnogo dinamičnih in malo statičnih motivov, klišeiziranost ter predvidljivost (Saksida, 1994).
Trivialna literatura je del vseh temeljnih literarnih zvrsti, prevladuje pa v pripovedništvu.
Glede na vsebino se deli na ljubezensko tematiko, domačijsko, pustolovsko ter zgodovinsko tematiko, če omenim le najbolj razširjene tipe te literature (Hladnik, 1983).
Nekaj tujih in slovenskih avtorjev, ki so napisali mladinska trivialna dela:
o Enid Blyton: Pet prijateljev, o Daniel Defoe: Robinson Crusoe, o H. B. Stowe: Koča strica Toma, o Janja Vidmar: Princeska z napako, o Desa Muck: Sama doma,
o Goran Gluvić: Fantje, žoga, punce, o Ivan Sivec: Usodni pečat.
2.4.3.5 Slikanica in strip Slikanica
V Literaturi je slikanica opredeljena kot »zvrst mladinske književnosti, ki jo sestavljata enakovredni in dopolnjujoči se plasti, besedna in likovna, t.i. likovno-tekstovni monolit.«
(Kos idr., 2009, str. 396) Slikanica ima več različic, ki se razlikujejo po njeni zahtevnostni stopnji, ustvarjalnem postopku, razporeditvi teksta in ilustracij, izbiri besedila ter po njenem iskanju novih likovnih in funkcijskih možnosti. Na slovenskem poznamo izvirno slikanico, ki ima tako besednega kot tudi likovnega ustvarjalca Slovenca, tisto, s slovenskim prevodom tujega besedila, a oblikovano z ilustracijami slovenskega avtorja (in obratno), ter slovenska izdaja slikanice s tujim besedilom in tujimi ilustracijami.
Zahtevnostne stopnje slikanice so se izoblikovale zaradi različne starosti njenih sprejemnikov, ki so lahko šele v predbralnem razvojnem obdobju ali pa že v šolskem. Znane
