OD DREVESA DO PAPIRJA

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

TINA UŠTAR LOGAR

OD DREVESA DO PAPIRJA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

TINA UŠTAR LOGAR

Mentor: doc. dr. Stanislav Avsec Somentorica: Veronika Šuligoj

OD DREVESA DO PAPIRJA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

ZAHVALA

Najprej bi se rada zahvalila mentorju prof. dr. Stanislavu Avscu in asistentki Veroniki Šuligoj za vso strokovno pomoč pri pisanju diplomskega dela.

Zahvalila bi se tudi staršem za vso podporo in spodbudne besede v trenutkih, ko sem jih najbolj potrebovala.

Največjo zahvalo pa posvečam možu Luku, ki me je skozi vsa leta študija podpiral, spodbujal, razumel ter mi pomagal, predvsem pri tehnični izvedbi diplomske naloge.

1

POVZETEK

Otroke že zelo zgodaj učimo, kako pravilno ločevati odpadke in kako z njimi ravnati racionalno. V zadnjih nekaj letih dajemo velik poudarek recikliranju odpadkov, saj le tako lahko pripomoremo k čistejšemu okolju.

Primarni namen diplomskega dela je bil osveščanje posameznika, otroka, o poteku izdelave papirja, strojnem in ročnem, prednosti in slabosti, ki nam jih prinašata oba procesa ter kako lahko sami pomagamo okolju in s tem poskrbimo za njegovo boljšo prihodnost.

V teoretičnem delu diplomskega dela sem se osredinila na zgodovino papirja, zgradbo, lastnosti in uporabnost papirja tako v vsakdanjem življenju, kot tudi o uporabnosti v vrtcu. Večji poudarek sem namenila izdelavi papirja, strojni in ročni. Pri strojni izdelavi, sem jim potek približala le s pomočjo interneta, pri ročni izdelavi pa so otroci spoznali proces multisenzorično.

V empiričnem delu je sodelovalo 46 strokovnih delavcev vrtca Hansa Christiana Andersena v Ljubljani. Osredotočila sem se na ročno izdelavo papirja, smiselnost dejavnosti, organizacijo dela, izdelke, kolikšen je v njihovih očeh doprinos k okoljskem osveščanju, sestavine, ki so jih uporabili, težave, na katere so naleteli v času dejavnosti in kaj otrok razvija pri ročni izdelavi papirja.

Povprečna starost strokovnih delavcev je bila 41 let. Po pričakovanju jih je 70% že ročno izdelovalo papir z otroki v vrtcu. Najrajši se odločajo za individualni pristop oziroma do največ štiri otrok v skupini. Večina je mnenja, da je ročno recikliran izdelan papir enako uporaben kot tovarniški, izdelovali pa so voščilnice, papir, lepljenke,…

Sam potek, od načrtovanja do končnega izdelka, se jim zdi nezahteven, poleg tega pa so mnenja, da otrok zelo razvija ročne spretnosti, ustvarjalnost, pripravljenost za sodelovanje, fino motoriko in prostorsko predstavljivost.

KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja, tehnična vzgoja, recikliranje, izdelava papirja

II

FROM TREE TO PAPER SUMMARY

We teach children how to properly separate waste and how to handle them rationally.

Over the past few years, we have been putting a lot of emphasis on waste recycling, as this is the only way to contribute to a cleaner environment.

The primary purpose of the diploma work was to raise awareness of the individual, the child, the progress of paper production, the mechanical and manual, the advantages and disadvantages that both processes bring to us and how we can help the environment ourselves, thus ensuring a better future for our environment.

In the theoretical part of the diploma thesis I focused on the history of paper, the structure, the properties and the usability of paper in my everyday life, as well as the usefulness of the kindergarten. I devoted more emphasis to paper making, both mechanical and manual. In machine production, I managed to bring them closer to the process of using the Internet, while in manual production, children learned the process multi sensorally.

The empirical part was attended by 46 professional workers of the kindergarten Hans Christian Andersen in Ljubljana. I focused on handmade paper, the sensibility of activities, the organization of work, products, what is their contribution to environmental awareness, the ingredients they used, the problems they encountered during the time of activity, and what the child is developing in handmade paper.

The average age of professional workers was 41 years. It is anticipated that 70% of them had hand-made paper with children in kindergarten. They prefer the individual approach or up to four children in the group. Most believe that handmade recycled paper is just as useful as the factory, but they made greeting cards, paper, glues, etc.

They do not consider it easy to process, from planning to final product, and they believe that the child develops a lot skills, creativity, cooperation, fine motoring and spatial presentation.

KEY WORDS:

III

IV

KAZALO

1 UVOD ... 1

1.1 Opredelitev problema ... 1

1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge ... 3

1.3 Raziskovalne metode ... 4

1.4 Pregled ostalih poglavij ... 5

2 PAPIR ... 6

2.1 Zgodovina papirja ... 6

2.2 Sestavine papirja ... 7

2.3 Pridobivanje papirja ... 8

2.3.1 Ročno pridobivanje papirja ... 9

2.3.2 Strojno pridobivanje papirja ... 11

2.4 Lastnosti papirja ... 13

2.5 Uporabnost papirja ... 13

2.6 Predelava papirja ... 15

3 TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA ... 16

3.1 Kurikulum za vrtce ... 16

3.2 Tehnika in otrok ... 17

3.3 Temeljni cilji tehnike ... 17

3.4 Varnost pri delu ... 17

4 EMPIRIČNI DEL ... 18

4.1 Analiza stanja ... 18

5 DEJAVNOSTI V VRTCU ... 29

6 DISKUSIJA ... 39

7 ZAKLJUČEK ... 41

8 LITERATURA: ... 43 9 PRILOGE ... I 9.1 Vprašalnik ... I

V

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 2.1: Surovine za pridelavo celuloznih vlaken ... 7

Preglednica 2.2: Uporabnost papirja ... 14

Preglednica 4.1: Razvijanje otrokovih sposobnosti. ... 27

KAZALO SLIK

Slika 2.2: Strojna izdelava papirja (Puncer, b.d.). ... 11

Slika 2.3: Konstantni del (Puncer, b.d.). ... 12

Slika 2.4: Variabilni del (Puncer, b.d.). ... 12

Slika 5.1: Pobiranje odpadnega papirja. ... 33

Slika 5.2: Trganje papirja. ... 33

Slika 5.3: Mletje z mešalnikom. ... 33

Slika 5.4: Vlivanje pulpe v sito. ... 33

Slika 5.5.: Odstavljanje pulpe iz sita. ... 34

Slika 5.6: Vpijanje vode na brisačo. ... 34

Slika 5.7: Obtežitev recikliranega papirja. ... 34

Slika 5.8: Škatlica za sponke za lase. ... 35

Slika 5.9: Luknjanje papirja. ... 35

Slika 5.10: Ročno luknjanje papirja. ... 35

Slika 5.11: Uhani iz recikliranega papirja. ... 35

Slika 5.12: Okraševanje knjige. ... 36

Slika 5.13: Pisanje v knjigo. ... 36

Slika 5.14: Zapestnica. ... 36

KAZALO GRAFOV

Graf 4.2: Smiselnost izdelovanja papirja v vrtcu. ... 19

Graf 4.3: Organiziranje dejavnosti izdelovanja papirja. ... 19

Graf 4.4: Uporabnost ročno izdelanega papirja. ... 20

VI

Graf 4.5: Doprinos ročne izdelave papirja k okoljskem osveščanju in ravnanju z

odpadki. ... 21

Graf 4.6: Izdelki iz ročno izdelanega papirja. ... 21

Graf 4.7: Načrtovanje postopka izdelave papirja z otroki. ... 22

Graf 4.8: Izdelava sit pri dejavnosti izdelave papirja ... 22

Graf 4.9: Trganje papirja pri ročni izdelavi papirja. ... 23

Graf 4.10: Priprava pulpe pri ročni izdelavi papirja. ... 23

Graf 4.11: Delo na situ (razvrščanje, stiskanje, sušenje) pri ročni izdelavi papirja. ... 24

Graf 4.12: Striženje s škarjami pri ročni izdelavi papirja. ... 24

Graf 4.13: Izsekovanje papirja (luknjač) pri ročni izdelavi papirja. ... 25

Graf 4.14: Sestavine, ki so jih uporabili pri ročni izdelavi papirja. ... 26

Graf 4.15: Težave pri ročni izdelavi papirja. ... 26

Graf 4.16: Dostopnost gradiva za ročno izdelavo papirja. ... 27

1

1 UVOD

»Igra je beseda, ki jo verjetno najpogosteje povezujemo z besedami otrok, otroštvo ipd.

Pojem igra se uporablja izredno vsakdanje in tako neopredeljeno, da lahko izgubi svoj pravi pomen. Poznamo vrsto definicij o tem, kaj sploh igra je, in prav toliko teorij o igri.

Najsplošneje se pojem igra nanaša na vsako aktivnost, katere se loti posameznik zaradi nekega zadovoljstva ne glede na končni rezultat te aktivnosti, posameznik se loti igralne aktivnosti brez vsakršne zunanje prisile. Edini motiv za igro je zadovoljstvo, ki ga ob tem doživi.« (Horvat in Magajna, 1987, str. 86)

1.1 Opredelitev problema

Igra je otrokova primarna dejavnost. Z njo spoznava sebe in okolico, v kateri živi. Otrok z igro ponotranji dogajanje, opazuje, prepoznava in posnema okolico. Igra ga motivira, osvobaja in razvija njegovo domišljijo.

»Najsplošneje se pojem igra nanaša na vsako aktivnost, katere se loti posameznik zaradi nekega zadovoljstva ne glede na končni rezultat te aktivnosti, posameznik se loti igralne aktivnosti brez vsakršne zunanje prisile. Edini motiv za igro je zadovoljstvo, ki ga ob tem doživi.« (Horvat in Magajna, 1987, str. 86)

»Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Spoznava obseg, raznolikost in lepoto narave tako, da je stik z njo običajen del njegovega življenje. Podobo okolja vključuje v vsakdanje življenje in skrbi za stvari v svojem okolju.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str.

55)

V okviru področja narava lahko otroci dosegajo tudi globalne in specifične cilje tehnične vzgoje. Ob dejavnostih npr. od 3 do 6 let stari otroci razvijajo ročne spretnosti in odnos do tehnike in tehnologije, ob izdelavi in preskušanju raznih izdelkov, manipulaciji z raznimi materiali. Kakovost papirja je odvisna od sestave osnovnih

2

surovin, od načina mletja vlaken in od razmer pri oblikovanju papirnega lista na situ, na stiskalnicah in pri sušenju. Z dodatkom lesovine zmanjšamo kakovost, vendar pocenimo izdelavo. Kakovost papirja je odvisna tudi od njegove trdnosti, gramature, sposobnosti za pregibanje, klejenosti in vsebine dodatkov.

Les je surovina, s katero se je človek spoznal že zelo zgodaj, povezujemo ga z razvojem človeškega rodu. Uporabljali so ga za orodje, orožje, itn. Danes je les zelo pomemben pri izdelavi papirja. Uporabljamo predvsem les smreke, jelke in bora ter topola, bukve in breze. Glavna surovina za izdelavo papirja je celuloza.

Otroci se vsakodnevno srečujejo z različnimi vrstami papirja: časopisni papir, barvni papir, beli papir, kartonaste škatle, pobarvanke, revije, knjige. Pri vrtčevskih dejavnostih opažamo, da so nekatere tehniške dejavnosti, kot je ročna izdelava papirja, izpadle iz kurikuluma. Izvedba le-teh pa otrokom omogoča razvijanje delovnih navad, fino motorike, ročnih spretnosti, prostorske predstavljivosti, ustvarjalnosti, kritičnega mišljenja, natančnosti. Prednosti ročne izdelave papirja je varovanje okolja, saj se pri njej uporabljajo naravni materiali, sekundarne surovine za nov izdelek, manjša je uporaba lesa, vode, elektrike, kemikalij. Po drugi strani pa je ročno izdelani papir manj kvaliteten kot strojno izdelani, izdelava zahteva daljše časovno obdobje in pri delu z otroki moramo biti zelo previdni, predvsem pri uporabi gospodinjskih aparatov, kot je mešalnik. Ročna izdelava papirja spodbuja timsko delo, sodelovanje, komuniciranje, dogovarjanje, samostojnost, samozavest, seznanjanje posameznika s pomenom zbiranja starega papirja in namenom zabojnikov za papir. Projektno delo pozitivno vpliva na poklicno področje in formiranje pozitivnih odnosov med človekom, naravo in tehniko.

V današnjem času prevladuje strojna pridelava papirja. Zasledila sem, da je edina tovarna, ki še vedno ročno izdeluje papir, papirnica Vevče. S tem procesom porabijo manj agresivnih kemikalij, deset krat manj vode in tri krat manj električne energije.

Ročna izdelava papirja v vrtcu je bolj primerna, ni pa popolnoma enakovredna strojnemu izdelovanju papirja. Z ročno izdelanim papirjem izdelujejo diplome, diplomatske listine, vizitke, priznanja, čestitke,…

Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela ter predstavlja dejavnosti ročno izdelavnega papirja. V teoretičnem delu sem se osredotočila na papir, njegovo zgodovino, pridobivanje, zgradbo, lastnosti in uporabnost tako v vsakdanjem življenju kot v vrtcu in tehnični vidik. V empiričnem so predstavljeni rezultati anketnega

3

vprašalnika, kateri bo razdeljen med strokovne delavce, in sicer med vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. Reševanje je anonimno. V zadnjem delu predstavljam tudi zasnovo dejavnosti ročno izdelanega papirja in tudi kritično ovrednotenje te dejavnosti.

Zavedam se, da en projekt ročnega izdelovanja papirja ne bo bistveno pripomogel k izboljšanju stanja, vendar širjenje znanja in poučevanje otrok in prispevata k boljši prihodnosti okolja.

1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge

Namen diplomskega dela je umestiti ročno izdelavo papirja kot tehniški kotiček za vrtčevske dejavnosti.

V diplomskem delu sem dosegla naslednje cilje (C 1 – C 4):

C 1: Predstaviti papirna gradiva – od surovin do ročne izdelave papirja.

C 2: Predstaviti tehnično vzgojo v predšolskem obdobju.

C 3: Podati mnenja in stališča vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic do ročne izdelave papirja v vrtcu.

C 4: Analizirati in ovrednotiti ročno izdelavo papirja v vrtčevskem tehniškem kotičku.

Preverila sem naslednje hipoteze (H 1 – H 4):

H 1: Večina anketiranih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v vrtcu enkrat v obdobju petih let ročno izdeluje papir.

H2: Večina anketiranih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v vrtcu je mnenja, da je ročna izdelava papirja prezahtevna za predšolske otroke.

H3: Večina anketiranih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic je mnenja, da je ročna izdelava papirja zelo razvija delovne navade, fino motoriko, ročne spretnosti in prostorsko predstavljivost.

H4: Večina otrok bo imela težave z obračanjem sita na suho krpo.

4

1.3 Raziskovalne metode

Med nastajanjem diplomskega dela smo uporabili naslednje raziskovalne metode:

- zbiranje in študij ustrezne literature in virov, - deskripcijo,

- priprava in izvedba anketnega vprašalnika za vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic,

- zasnova, priprava in vrednotenje ročno izdelanega papirja, - metoda opazovanja s posredno in z neposredno udeležbo, - fotografiranje in dokumentiranje faz projekta

- uporaba izdelkov v igri,

- statistična obdelava zbranih podatkov in evalvacija.

Vzorec: anketni vprašalnik smo razdelili vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic v vrtcu (vsaj 40), v projektno delo pa smo vključili skupino otrok, starih od pet do šest let (vsaj 20).

Ciljne skupine: pomočnice vzgojiteljic in vzgojiteljice v vrtcu ter predšolski otroci, stari od pet do šest let.

Pripomočki: anketni vprašalnik za vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic.

Obdelava podatkov: pridobljene podatke smo obdelali s programom za delo s preglednicami.

5

1.4 Pregled ostalih poglavij

Na začetku diplomskega dela, v prvem poglavju, definiram problem diplomske naloge, pojasnim namen, cilje in hipoteze diplomske naloge ter raziskovalne metode.

V drugem poglavju, obravnavam zgodovino papirja, sestavine papirja, strojno in ročno izdelavo papirja, lastnosti papirja, uporabnost in predelavo papirja.

V tretjem poglavju se seznanimo s pojmom tehnika in tehnologija. Kurikularne cilje in dejavnosti s področja tehnike vključimo v delo z otroki. Obravnavamo tudi varnost pri delu, ki ima velik pomen pri sami dejavnosti.

V četrtem poglavju obravnavam empirični del, ki je sestavljen iz analize stanja anketnega vprašalnika. V anketni vprašalnik je bilo vključenih 46 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic.

V petem poglavju predstavim dejavnosti v vrtcu v povezavi z ročno izdelavo papirja. Z otroki, starimi od 5 do 6 let, smo z uporabo starega papirja, vode, krpe, sita in mešalnika sami reciklirali papir. Otroci so spoznavali tudi lastnosti papirja ter njegovo uporabnost.

Vključeni so potek dejavnosti, analiza in slike.

V šestem poglavju, z naslovom diskusija, predstavim doseganje ciljev in hipotez, ki sem si jih zadala v dispoziciji.

V zaključku povzemam celotno diplomsko delo, analiziram in ovrednotim dogajanje v skupini v času izvajanja dejavnosti ter podajam ugotovitve.

6

2 PAPIR

Les imenujemo vsako snov rastlinskega izvora, katere glavna sestavina je celuloza. V vseh zgodovini je les zelo pomemben za razvoj človeka. Uporabljal ga je za izdelavo orodja, orožja, gorivo kot gradbeni material. V današnjem času les uporabljamo za pridelavo papirja.

2.1 Zgodovina papirja

Pred 5000 leti so Egipčani, iz stebla rastline, naredili papir, ki so ga imenovali papirus.

700 let pred našim štetjem so predvsem iz ovčje in telečje kože, v Mali Aziji izdelovali tako imenovani pergament. Naslednji večji preobrat v izdelavi papirja je bil na Kitajskem, okoli leta 180 pred našim štetjem, ko so za izdelavo papirja začeli uporabljati rastlinska vlakna trstike, bambusa in žitaric. Pred skoraj 2000 leti pa so začeli izdelovati papir iz ostankov svilenih krp. V španski Valencii so leta 1100 postavili prvo izdelovališče za papir v Evropi. Snov so izdelovali iz cunj, zato je ročna izdelava papirja zamudna in naporna. V italijanskem mestu Fabriano je bil leta 1268 prvi papirni mlin v Evropi in šele 122 let pozneje, in sicer leta 1390, so dobili prvi papirni mlin v Nemčiji. V habsburčkih deželah, med katere so sodile tudi slovenske, so dobili prvi mlin leta 1469.

Zgodovina papirništva na slovenskem:

Zaradi pomanjkanja informacij sklepamo, da so na slovenskem začeli izdelovati papir leta 1530, leta 1547 pa je na Poljanah pri Ljubljani, prenehal obratovati prvi papirni mlin. Dvaintrideset let pozneje, leta 1579, so na Fužinah pod Ljubljano, postavili drugi mlin, ki je obratoval 15 let. Naslednji papirni mlini so bili v Vipavi, pri Žužemberku ter Škofji Loki. V Radečah pri Zidanem mostu je leta 1750 nastal papirni mlin, katerega so leta 1880 posodobili v strojno izdelovalnico papirja. Edina papirnica, ki je od vsega začetka obratovala kot strojna izdelovalnica papirja, je bila papirnica Vevče, ustanovljena leta 1842. Za primerjavo, leta 1852 je bila ustanovljena papirnica v

7

Goričanah pri Medvodah, ki je bila je šele leta 1865 bila posodobljena v strojno izdelovalnico papirja. Žal je nekaj let za tem papirnica pogorela, obnovili so jo leta 1976. Leta 1920 je nastala papirnica na Količevem, katera obratuje še danes.

2.2 Sestavine papirja

VLAKNINE:

Primarne (naravne in sintetične): papir se izdeluje iz vlaknin rastlinskega izvora, saj je najpomembnejši del vseh vlaken celuloza, ki je ključna pri pridelavi papirja. V preglednici 2.1 vidimo, iz katerih surovin pridobivamo celulozna vlakna.

Sekundarne: Rastlinska in živalska vlakna imajo najmanjši delež osnovnih surovin.

Stare krpe in tekstilne odpadke sortiramo po vrsti vlaken, čistoči, trdnosti, načinu tkanja ter barvi.

Papirna vlakna pridobivamo iz starega papirja in papirnih odpadkov. Namenjena so izdelavi manj zahtevnih vrst papirja, ko so časopisni papir, kartoni in lepenka.

Papir se razlikuje po vrstah (brezlesni, lesni in ovojni papir, lepenka), barvi (svetel, temen, moder) in čistosti (čist, potiskan, obarvan).

POLNILA se uporabljajo, da je papir manj prosojen, bolj vpija barvo, je bolj prožen in da je njegova površina bolj gladka. Za polnilo se najbolj uporabljajo lojevec, sadra, kreda, kaolin, barijev sulfat.

SUROVINA VRSTA SUROVIN ODSTOTEK CELULOZE

les smreka, bor, jelka

bukev topol

50 – 60 % 30 – 40 % 40 – 50 %

stebelna vlakna lan, konoplja 80 %

trave slama 30 %

semena bombaž 90 %

Preglednica 2.1: Surovine za pridelavo celuloznih vlaken

8

KLEJIVA površino vlaken zaščitijo in papir naredijo neprepusten za vodo. Ločimo notranje in površinsko klejenje. Klej, škrobno lepilo, želatin in viskoza so klejiva, ki se najpogosteje uporabljajo.

DODATNA SREDSTVA:

Namen lepila je preprečevanje, da bi papir vpijal črnilo, z njim se povečuje trdnost papirja, poleg tega vlakna med seboj veže, da papir ne razpade. Barvila so namenjena obarvanosti papirja. Apno, sodo, klor, žveplovo kislino in druga pomožna kemična sredstva uporabljamo pri kuhanju, miljenju, pranju in beljenju papirja.

2.3 Pridobivanje papirja

Les človeško civilizacijo spremlja že od vsega začetka in je najstarejša surovina.

Uporaba lesa sega v čas, ko so iz njega delali orodje in orožje, kuhinjske pripomočke, kot je žlica, pohištvo. Danes je les surovina, ki je zelo pomembna pri predelavi celuloze in papirja. Faza mletja je pomemben posamičen postopek. Izdelovalec papirja mora mletje ustavi pravi čas, saj je od tega odvisna kakovost papirja. Snov, ki je preveč zmleta, slabše odvaja vodo, poleg tega se poraba toplotne in mehanske energije poveča.

Za pridobivanje papirja se še vedno uporablja les smreke, jelke in bora ter topola, bukve in breze. Les smreke, ki je zelo mehak in elastičen, je v Sloveniji najbolj pogost, predvsem na Jelovici in Pokljuki. Jelka raste po vsej Sloveniji in tako kot smrekovina, je njen les mehak in elastičen. Rdeči bor je v Sloveniji najpogostejši bor in raste po vsej državi. Bukev ima trdno, elastično strukturo in je primeren za ogrevanje. Za pridobivanje celuloze se uporablja slabši les.

9 2.3.1 Ročno pridobivanje papirja

Danes se predvsem zaradi tehnološkega napredka papir izdeluje predvsem strojno.

Edina tovarna v Sloveniji, ki še vedno papir izdeluje ročno, je papirnica Vevče. Zaradi svoje redkosti je ročno izdelani papir zelo cenjen, predvsem v likovni umetnosti, uporablja pa se tudi pri izdelavi čestitk, vizitk, priznanj. Pri izdelavi papirja doma, v šoli ali v vrtcu lahko uporabimo različne postopke.

Izdelava debelejšega papirja - lepenke

Za izdelavo lepenke potrebujemo časopisni papir, ki ga natrganega na koščke položimo v posodo z vodo, dokler masa ni gosta. Ko se vlakna razpustijo, dodamo vodo in počakamo nekaj dni. Kot dodatno sredstvo lahko uporabimo škrob ali lepilo, da nam vlaknine ne bodo razpadale. Maso zlijemo na krpo, položimo naslednjo krpo, nanjo zopet zlijemo maso ter postopek ponavljamo, dokler nam ne zmanjka krp. Izdelek položimo v stiskalnico ter stisnemo. Pozorni moramo biti na odvečno vodo. Na koncu stiskalnico razstavimo in papir ločimo od krp. Papir položimo na podlago, ki naj bo ravna in gladka ter počakamo, dokler se papir ne posuši. Postopek je predstavljen tudi na sliki 2.1.

10

Slika 2.1: Ročna izdelava papirja (Puncer, b.d.).

Izdelava tanjšega papirja

Pri izdelavi tanjšega papirja je najbolj priporočljivo uporabiti časopisni papir ali embalažo za jajca. Ker je papir po recikliranju iz časopisnega papirja bolj sivkaste barve, maso prekuhavamo in odlivamo obarvano vodo in tako dobimo bolj svetlo papirjevino. Iz lesa, mreže in žebljičkov, naredimo sito kar doma. Lesene deske sestavimo v pravokotno obliko in jih pričvrstimo z žeblji. Čeznjo poveznemo mrežo in jo pričvrstimo, najbolj preprosto, z risalnimi žebljički. V posodo s papirjevino položimo sito, jo potresemo in dvignemo. Sito odložimo na robove, da voda odteče, nato pa ga obrnemo na polst ali krpo. Papir, ki se še drži krpe, polikamo ter obesimo na vrvico. Če želimo, da je papir gladek, ga lahko obtežimo s knjigami.

Pri izdelavi barvnega papirja uporabljamo navadne tempera barve.

TRGANJE STAREGA PAPIRJA

IZDELAVA PAPIRJA

STISKANJ E PAPIRJA

SUŠENJE

surovine voda

škrob ali moka

krpe kadice

Sito (mreža proti insektom)

Polst ali vileda

Knjgovek a krpa

Gladka površina

11 2.3.2 Strojno pridobivanje papirja

Proizvodnja papirja (slika 2.2) se deli na tri dele, in sicer priprava papirne snovi, predelava papirjevine v papirni trak, dodelava papirja in plemenitenje. Papirno snov pripravljamo v papirnem stroju. Da bi razvlaknili celulozo, lesovino in star papir, dodajamo vodo in tako nastane papirna kaša. V tej fazi postopka dodajamo polnila, barvila in lepila, nato kašo vodijo na papirni stroj, ki je sestavljen iz sita. Naloga sita je, da s tresenjem oblikuje list ter odvaja vodo. Nato se v mokri stiskalnici iztisne še preostala voda, v naslednji fazi sušilni valji list posušijo, jekleni pa ga zgladijo.

Navijalni valj papir navija na kolute. V zadnjem delu proizvodnje se papir dodeluje in plemeniti. Ta faza vključuje glajenje, premazovanje ter izdelavo različnih vrst papirja.

Slika 2.2: Strojna izdelava papirja (Puncer, b.d.).

Stroj lahko razdelimo na konstantni (Slika 2.3) in variabilni del (Slika 2.4).

12

Slika 2.3: Konstantni del (Puncer, b.d.).

Slika 2.4: Variabilni del (Puncer, b.d.).

13

2.4 Lastnosti papirja

Lastnosti papirnih gradiv lahko razdelimo na tri področja:

Fizikalne lastnosti:

Teža. Teža papirja je odvisna od njegove strukture. Največ uporabljamo navadni papir, ki ima 80 g na kvadratni meter. Karton, katerega uporabljamo za izdelavo knjig, je debelejši in ima 150 g na kvadratni meter. Lepenka, katero uporabljamo v gradbeništvu, je še debelejša in ima težo 450 g na kvadratni meter.

Papir vpija vlago zaradi snovi, ki ga sestavljajo. Bolj vpija vlago papir, katerega vlakna so bolj olesenela.

Prosojnost je odvisna od polnil; večji odstotek polnil pomeni manjšo prosojnost.

Zelo gorljiva vlakna so rastlinska, polnila pa so negorljiva, kar pomeni, da polnila zmanjšujejo gorljivost.

Raztezanje papirja je posledica vlage, torej je krčenje posledica sušenja. Raztezanje in krčenje se najbolj pokažeta pri obdelavi papirja, torej pri dodajanju dodatnih sredstvih.

Kemijske lastnosti:

Ko je papir že obdelan, se na njem izvajajo kemijski postopki, in sicer premazovanje, lepljenje, kaširanje in kopeli.

Mehanske lastnosti:

»Uporabnost papirnih materialov v nadaljnji obdelavi je pogojena z njihovimi mehanskimi lastnostmi in sposobnostjo obdelave.« (Aberšek, 1995, str. 39)

 Trdota. Odpornost materiala proti vdiranju tujega telesa vanj.

 Trdnost. Odpornost materiala proti delovanju zunanjih sil (natezanje, tlačna, strižna in upogibna sila).

 Prožnost. Telo po obremenitvi zavzame prvotno obliko.

 Žilavost. Odpornost proti lomu.

2.5 Uporabnost papirja

14

Papir razvrščamo glede na sestavo, uporabnost in obdelavo površin ter gramaturo. V preglednici 2.2 so prikazane skupina papirja, sestavine ter namembnost.

(http://www2.arnes.si/~kkovac6/MATERIALI/ro.zrsss.si/_puncer/papir/strojna.htm) Preglednica 2.2: Uporabnost papirja

Skupina

Prevladujoča

sestavina Uporaba

Najboljši krpe 100%

Dokumentni, vrednostni papirji, bankovci, čekovni obrazci, zemljevidi, uradne knjige,

katastrski načrti …

Boljši krpe 20 % celuloza

Tiskovni papir za uradne obrazce, pisalni in strojepisni papir, papir za poslovne knjige, pisalni

karton.

Brezlesni celuloza, do 5 %

olesenelih vlaken Pisalni papir in karton, pergamentni nadomestek Navadni celuloza

20 % lesovine Risalni papir in karton, papir za šolske zvezke Lesovinski 55 % lesovine Tiskovni papir in karton, papir za bakrotisk, papir

in karton za ovitke … Časopisni 80 % lesovine Papir za časopise in revije

Ovojni

celuloza star papir

lesovina

Papir za ovitke, za zavijanje, vrečke

Kartotečni karton

celuloza

lesovina Karton za kartoteke in ovitke

Bela lepenka lesovina Lepenka za kaširanje, za knjigoveške izdelke Siva lepenka star papir Za škatle in močnejšo embalažo

Rjava lepenka

rjava lesovina, star

papir za škatle in embalažo

15

2.6 Predelava papirja

Predelava papirja je pridobivanje papirja iz odpadnega papirja. Pri reciklaži poznamo tri kategorije papirja, in sicer ostanke v papirnici, embalažo ter revije, časopis, knjige. Z industrijsko pridelavo papirja smo naredili velik korak k varovanju okolja. Proizvodnja papirja tretjino surovin pridobi iz gozdov. Za primerjavo: z recikliranjem 500 kg starega časopisnega papirja prihranimo 500 kg lesa. Pri recikliranju 500 kg papirja, ki se v večini uporablja v pisarnah, npr. za tiskanje v tiskalnikih, pa prihranimo 1 tono papirja.

Z recikliranjem zmanjšamo porabo energije. Pri reciklaži 1 tone časopisnega papirja prihranimo toliko energije, da z njo letno ogrevamo trisobno stanovanje. Z recikliranjem papirja za tretjino zmanjšamo onesnaževanje vode in za kar tri četrtine zraka. Pri recikliranje se sicer uporabljajo kemikalije, vendar se pri beljenju ne uporablja klor.

Prvi postopek recikliranja imenujemo sortiranje. Recikliramo samo papir, ki ne vsebuje kovine ali plastike. Če se odpadni papir ne mora reciklirati, ga zažgejo, kompostirajo ali odložijo na deponiji. V razpuščevalniku, kjer so kemikalije, voda in trgalnik za papir, se papirjevina razpusti v vlakna celuloze ter tako nastane gošča. V 1. fazi se gošča precedi skozi sita, ki so različnih gostot, in tako prečisti odvečne primesi. V 2. fazi se s centrifugiranjem gošče izločijo trdi delci. Masa se vrti okoli stožčastih valjev in primesi, ki so težje od celulozne kaše, npr. sponke, pristanejo zaradi centrifugalne sile na steni valja in zdrsnejo ven skozi dno posode. Pri odstranjevanju tiskarskih barvi in lepljivih primesi, se v 1. fazi manjši delci črnila spirajo z vodo, v 2. fazi se s postopkom flotacije odstranijo delci črnila in nalepke. V posodi, kjer je celulozna gošča, vpihujejo zrak ter kemikalije, ki povzročijo nastanek milnice. Na površje se dvigujejo mehurčki, na kateri se veže barva. Na koncu postopka na površje priplava pena, na dnu pa ostane celulozna gošča. Med rafiniranjem in beljenjem se kaša dobro premeša, da vlakna nabreknejo, snopi vlaken pa se ločijo. Kadar se reciklira star obarvan papir, morajo gošči dodati kemikalije, da se barvila odstranijo. Če hočemo imeti bel papir, moramo dodati fazo beljenja. Kaši dodamo kemikalije in vodo (99,5 %). Goščo nanesemo na valje, s katerih odteče odvečna voda. Masa potuje skozi sušilce in ko je posušeno, se papir navije v bale in na koncu razreže na želene dimenzije.

16

3 TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

»Tehnika je kombinacija različnih postopkov, ki jih uporabljamo pri izdelavi različnih proizvodov«. (Definicija tehnologija, b. d.)

»Tehnologija je sistematično uporabljanje znanstvenega in drugega organiziranega znanja pri praktičnih nalogah«. (Definicija tehnologije, b. d.)

3.1 Kurikulum za vrtce

»Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 7)

Poglavje v kurikulu z naslovom Narava, nam predstavlja cilje, primere dejavnosti in vloga odraslega na področju tehnike in tehnologije. V sklopu narave otroka vključujemo v okolje, v katerem živi ter skrbimo, da je okolje zdravo in varno. Meni pa se zdi da je najpomembnejše, da razvijemo posameznika do mere, da se je sposoben vključevati v okolje. Cilji, nanašajoči se na tehniko in tehnologijo, v kurikulumu za vrtce v grobem težijo k spoznavanju svojega telesa, življenjskega cikla, zdravega in varnega načina življenja, snovi, prostora, časa, zvoka, svetlobe, tehničnih predmetov in razvijanju spretnosti na področju tehnike in tehnologije ter spodbujanju različnih pristopov pri spoznavanju narave. Otrok si pri prizadevanju za te cilje pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja, odkriva različna gibanja glede na trajanje in hitrost in razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo in o zaporedju dogodkov. Otrok se 1. do 3. leta igra s papirnatimi letali, piha milne mehurčke, opazuje ptice, metulje in letala.

Igra se s tehničnimi predmeti ter uporablja razne vrste orodja.

Otrok od 3. do 6. leta, se igra s tehničnimi predmeti, uporablja materiale in orodja.

Sodeluje pri ločenem zbiranju odpadkov ali recikliranju in v pogovoru o posledicah

17

kopičenja odpadkov za okolje in zdravje. Pri tem je velikega pomena zgled odraslega, saj otroci posnemajo odrasle, predvsem vzgojitelje, starše. Pomembno je, da pokažemo zanimanje, vključujemo otroke, se odzivamo na njihove reakcije, predvsem pa jim moramo omogočiti, da naravo zaznajo z vsemi čutili.

3.2 Tehnika in otrok

Pojem tehnika lahko razdelimo na dva sklopa: tehnika, ki človeku omogoča in olajšuje zadovoljevanje življenjskih potreb, delovnih opravil in delovanje v družbi ter tehnika, ki obogati prosti čas in zabavo. Igra je otrokova primarna dejavnost, z njo spoznava svet in tehniko z njenimi stvaritvami. Otrok že zelo zgodaj z glasom posnema vozila, zvočne efekte, gibanje. Pri svoji igri veliko konstruira in razstavlja. Spontano se igra izraža v krogu družine, organizirano pa v vrtcih.

3.3 Temeljni cilji tehnike

Vzgojitelj razvija otrokovo zanimanje za tehniško ustvarjanje, razvija konstruktorstvo in inovatorstvo, oblikuje pozitiven odnos do tehničnih stvaritev, spodbuja veselje do tehnike ter seznanja otroke z različnimi oblikami tehnike.

3.4 Varnost pri delu

Pri dejavnosti, ki jo izvajamo v vrtcu, moramo vedno zagotoviti varnost. Začne se že pri predstavitvi dejavnosti, ko otroku pokažemo varen postopek opravljanja dela. Z otrokom se moramo pogovarjati zato, da ugotovimo njegovo razumevanju, poleg tega moramo dejavnost izvesti točno tako, kakor je prikazano v navodilih. Otrok bo znanje usvojil samo, če bo dejavnost izvajal tudi v praksi, pomembno pa je, da pustimo domišljiji prosto pot.

18

4 EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu bodo predstavljeni odgovori vzgojiteljic. Namen je bil ugotoviti znanje, mnenje, stališča in izkušnje vzgojiteljic o izdelavi papirja s predšolskimi otroki ter umestiti ročno izdelavo papirja v vrtčevske dejavnosti v okviru tehniškega kotička.

Anketni vprašalnik (Priloga 9.1) je bil sestavljen iz 10 vprašanj odprtega tipa.

Anketiranje je bilo anonimno. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 46 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz vrtca Hansa Christiana Andersena. Podatke sem obdelovala kvantitativno. Preštela sem vse odgovore na zastavljena vprašanja in pridobljene podatke obdelala s programom za delo s preglednicami. Rezultate sem predstavila v obliki grafov in zraven podala interpretacijo.

4.1 Analiza stanja

1. vprašanje: Ali ste z otroki v vrtcu že izdelovali papir?

Graf 4.1: Izdelovanje papirja v vrtcu

Odgovori na prvo vprašanje so prikazani v grafu 4.1. Zanimalo nas je, ali so z otroki že izdelovali papir v vrtcu. 70 % vzgojiteljev je odgovorilo pritrdilno, 30 % vzgojiteljic pa še nikoli ni izdelovalo papirja v vrtcu.

Da 70%

Ne 30%

Da Ne

19

2. vprašanje: Oceni, kako smiselno je izdelovati papir v vrtcu, pri čemer 1 pomeni ni primerno, 5 pomeni zelo primerno.

Graf 4.2: Smiselnost izdelovanja papirja v vrtcu.

Na drugo vprašanje, kot je razvidno iz grafa 4.2, je več kot polovica (63 %) vzgojiteljic odgovorilo, da je izdelovanje papirja v vrtcu smiselno, 24 % vzgojiteljic meni, da je zelo primerno uporabljati papir v vrtcu, 11 % anketirancev je mnenja, da izdelovanje papirja v vrtcu ni primerno ter 2 % primerno.

3. vprašanje: Če bi izdelovali papir, kako bi organizirali to izdelavo papirja?

Graf 4.3: Organiziranje dejavnosti izdelovanja papirja.

Kakor je razvidno iz grafa 4.3, je 30 % strokovnih delavcev organiziralo izdelovanje papirja v skupini od 3 do 4 otrok. 26 % jih je mnenja, da je najbolj primerno organizirati

ni primerno 11%

manj primerno 0% primerno

2%

bolj primerno 63%

zelo primerno

24% ni primerno

manj primerno primerno bolj primerno zelo primerno

individualno 20%

v parih 26%

v skupini 3 - 4 otrok

30%

v večji skupini 5

otrok 11%

celoten oddelek 6%

drugo: odvisno od zmožnosti

skupine 7%

individualno v parih

v skupini 3 - 4 otrok v večji skupini 5 otrok

celoten oddelek drugo: odvisno od zmožnosti skupine

20

izdelavo papirja v paru, in 20 % vzgojiteljic je mnenja, da je najbolj primerno organizirati izdelavo papirja individualno. 11 % bi jih organiziralo v večji skupini 5 otrok, 6 % celotnem oddelku ter 7 % vzgojiteljic meni, da je izdelovanje papirja odvisno od zmožnosti skupine.

4. vprašanje: Kako vidite izdelke iz ročno izdelanega papirja?

Graf 4.4: Uporabnost ročno izdelanega papirja.

Odgovori na četrto vprašanje je podano v grafu 4.4. Kar 83 % vprašanih je mnenja, da je ročno izdelani papir enako uporaben kot drugi izdelki. 9 % anketirancev meni, da so izdelki iz ročno izdelanega papirja manj uporabni in prav toliko, da so bolj uporabni kot drugi izdelki.

5. vprašanje: Ali ročna izdelava papirja kaj doprinese k okoljskem osveščanju in ravnanju s surovinami?

so manj uporabni

9%

enako uporabni kot drugi izdelki

82%

bolj uporabni kot drugi izdelki

9%

drugo 0%

so manj uporabni enako uporabni kot drugi izdelki

bolj uporabni kot drugi izdelki

drugo

veliko doprinese

56%

doprinos je v mejah normale

22%

doprinos je manjši od pričakovanjega

13%

nič ne doprinese

0%

drugo: veliko je odvisno od vzgojiteljice

9%

veliko doprinese doprinos je v mejah normale

doprinos je manjši od pričakovanjega nič ne doprinese

21

Graf 4.5: Doprinos ročne izdelave papirja k okoljskem osveščanju in ravnanju z odpadki.

Graf 4.5 prikazuje, da je več kot polovica (56 %) anketirancev odgovorila, da ročna izdelava papirja veliko doprinese k osveščanju in ravnanju s surovinami, 22 % jih meni, da je doprinos v mejah normale, 13 % jih je mnenja, da je doprinos manjši od pričakovanega, 9 % pa jih misli, da je veliko odvisno od vzgojiteljice. Nihče od vprašanih se ni odločil za odgovor, da je doprinos ničen.

6. vprašanje: Navedi nekaj izdelkov iz ročno izdelanega papirja.

Graf 4.6: Izdelki iz ročno izdelanega papirja.

Graf 4.6 prikazuje, da večina vzgojiteljic (26 %) ročno izdelan papir uporabi za nov papir. Papirju sledijo voščilnice (25 %), škatlice (18 %), lepljenke (13 %), podlaga za risanje (9 %), okvir za slike (4 %), skodelice ali nakit (2 %) in tulce (1 %).

podlaga za risanje

9% lepljenka 13%

skodelica 2%

škatlica 18%

nakit 2%

voščilnice 25%

papir 26%

tulci

1% okvir za slike

4% podlaga za risanje

lepljenka skodelica škatlica nakit voščilnice papir tulci

okvir za slike

22

7. vprašanje: Oceni na lestvici od 0 (nezahtevno) do 5 (zelo zahtevno) težavnost dejavnosti za otroke pri izdelavi papirja.

7.1 Načrtovanje postopka izdelave papirja z otroki:

Graf 4.7: Načrtovanje postopka izdelave papirja z otroki.

Iz grafa 4.7 je razvidno, da 28 % vzgojiteljic meni, da je načrtovanje postopka izdelave papirja manj zahtevno. 18 % jih je mnenja, da je načrtovanje nezahtevno ali srednje ali bolj zahtevno. 9 % pa je odgovorilo, da je zahtevno oziroma zelo zahtevno.

7.2 Izdelava sit:

Graf 4.8: Izdelava sit pri dejavnosti izdelave papirja

nezahtevno 18%

manj zahtevno 28%

zahtevno 9%

srednje zahtevno

18%

bolj zahtevno

18%

zelo zahtevno 9%

nezahtevno manj zahtevno zahtevno srednje zahtevno bolj zahtevno zelo zahtevno

nezahtevno 4%

manj zahtevno

7%

zahtevno 11%

srednje zahtevno

43%

bolj zahtevno

24%

zelo zahtevno

11% nezahtevno

manj zahtevno zahtevno srednje zahtevno bolj zahtevno zelo zahtevno

23

Graf 4.8 prikazuje zahtevnost izdelave sit. Vzgojiteljice so bile pri ocenjevanju izdelave sit zelo neenotne: 43 % jih meni, da je izdelava sit srednje zahtevna, 24 % da je bolj zahtevna, 11 % da je zelo zahtevna ali zahtevna. Manj odstotkov (7 %) pa jih meni, da je manj zahtevno ter 4 % nezahtevno.

7.3 Trganje papirja:

Graf 4.9: Trganje papirja pri ročni izdelavi papirja.

V grafu 4.9 so anketiranci ocenjevali zahtevnost trganje papirja. Večina, kar 59 %, anketirancev meni, da je trganje papirja nezahtevno, 22 % da je manj zahtevno, 13 % da je zahtevno, 4 % da je srednje zahtevno in 2 % da je bolj zahtevno.

7.4 Priprava pulpe:

Graf 4.10: Priprava pulpe pri ročni izdelavi papirja.

nezahtevno 59%

manj zahtevno 22%

zahtevno 13%

srednje zahtevno 4%

bolj zahtevno 2%

zelo zahtevno 0%

nezahtevno manj zahtevno zahtevno srednje zahtevno bolj zahtevno zelo zahtevno

nezahtevno 68%

manj zahtevno 13%

zahtevno 13%

srednje zahtevno

2%

bolj zahtevno 4%

zelo zahtevno 0%

nezahtevno manj zahtevno zahtevno srednje zahtevno bolj zahtevno zelo zahtevno

24

V grafu 4.10 je prikazana zahtevnost priprave pulpe. 68 % strokovnih delavcev meni, da je priprava pulpe nezahtevna, 13 % da je manj zahtevna, prav toliko da je zahtevna, 4 % da je bolj zahtevna in 2 % da je srednje zahtevna.

7.5 Delo na situ:

Graf 4.11: Delo na situ (razvrščanje, stiskanje, sušenje) pri ročni izdelavi papirja.

Odgovori na zahtevnost dela na situ so prikazani v grafu 4.11. 35 % anketirancev meni, da je delo na situ nezahtevno, 26 % da je zahtevno, 24 % da je manj zahtevno 7 % da je srednje zahtevno, 4 % da je bolj zahtevno in 4 % da je zelo zahtevno.

7.6 Striženje s škarjami:

Graf 4.12: Striženje s škarjami pri ročni izdelavi papirja.

nezahtevno 35%

manj zahtevno 24%

zahtevno 26%

srednje zahtevno

7%

bolj zehtevno

4% zelo zahtevno 4%

nezahtevno manj zahtevno zahtevno srednje zahtevno bolj zehtevno zelo zahtevno

nezahtevno 56%

manj zahtevno

20%

zahtevno 9%

srednje zahtevno

4%

bolj zahtevno 4%

zelo zahtevno 7%

nezahtevno manj zahtevno zahtevno srednje zahtevno bolj zahtevno zelo zahtevno

25

Graf 4.12 prikazuje zahtevnost striženja s škarjami. Več kot polovica (56 %) vzgojiteljic meni, da je striženje s škarjami nezahtevno, 20 % da je manj zahtevno, 9 % da je zahtevno, 7 % da je zelo zahtevno in 4 % da je srednje zahtevno in prav toliko, da je bolj zahtevno.

7.7 Izsekovanje papirja (luknjač):

Graf 4.13: Izsekovanje papirja (luknjač) pri ročni izdelavi papirja.

V grafu 4.13 je razvidno, da je skoraj tretjina (30 %) vzgojiteljic mnenja, da je izsekovanje papirja srednje zahtevno. 28 % jih meni, da je zahtevno in 24 % da je manj zahtevno. 7% anketirancev meni, da je izsekovanje papirja nezahtevno ali manj zahtevno, in le 4 % jih meni, da je bolj zahtevno.

8. vprašanje: Katere sestavine ste uporabili pri izdelavi papirja in kje ste naleteli na težave?

nezahtevno 7%

manj zahtevno 24%

zahtevno 28%

srednje zahtevno

30%

bolj zahtevno 4%

zelo zahtevno 7%

nezahtevno manj zahtevno zahtevno srednje zahtevno bolj zahtevno zelo zahtevno

voda

19% časopisni

papir 16%

sito 18%

lepilo 8%

odpadni papir 3%

mešalec 18%

krpe 18%

voda

časopisni papir sito

lepilo

odpadni papir mešalec krpe

26

Graf 4.14: Sestavine, ki so jih uporabili pri ročni izdelavi papirja.

V grafu 4.14 je razvidno, da so bile vzgojiteljice zelo enotne. 19 % jih je odgovorilo, da za izdelavo papirja uporabljajo vodo, 18 % jih uporablja sito, krpe in mešalec, 16 % časopisni papir, 8 % lepilo in 3 % odpadni papir.

Graf 4.15: Težave pri ročni izdelavi papirja.

Kot prikazuje graf 4.15, je polovica (50 %) anketirancev naletela na težave pri odstranitvi papirja s sita, 25 % pri vztrajnosti posameznika, 16 % pri ravnem papirju in 9 % pri mešanju.

9. vprašanje: Kako dostopno/dosegljivo se vam zdijo gradivo, napotki, navodila, informacije za ročno izdelavo papirja?

vztrajnost 25%

mešanje 9%

raven papir 16%

odstranitev papirja s sita

50%

vztrajnost mešanje

raven papir

odstranitev papirja s sita

ni dostopno 0%

dostopno 0%

srednje dostopno

0%

dostopno

7% bolj dostopno 4%

zelo dostopno 89%

ni dostopno dostopno srednje dostopno dostopno bolj dostopno zelo dostopno

27

Graf 4.16: Dostopnost gradiva za ročno izdelavo papirja.

V grafu 4.16 je prikazana dostopnost gradiva za ročno izdelavo papirja. 89 % vzgojiteljev je odgovorilo, da je gradivo zelo dostopno. 7 % anketirancem se gradivo za ročno izdelavo papirja zdi dostopno in 4 % se zdi bolj dostopno.

10. vprašanje: Pri izdelavi papirja otroci razvijajo.

Preglednica 4.1: Razvijanje otrokovih sposobnosti.

RAZVIJANJE Zelo razvija

Bolj razvija

Povprečno razvija

Razvija Ne razvija

Ročne spretnosti 100 % 0 % 0 % 0 % 0 %

Ustvarjalnost 28 % 28 % 28 % 10 % 6 %

Kritično mišljenje 19 % 19 % 41 % 9 % 12 %

Sodelovanje 47 % 16 % 29 % 6 % 3 %

Fino motoriko 80 % 7 % 10 % 3 % 0 %

Prostorsko predstavljivost

66 % 6 % 22 % 6 % 0 %

Natančnost 6 % 91 % 3 % 0 % 0 %

Delovne navade 59 % 9 % 19 % 10 % 3 %

V preglednici 4.1 so navedeni podatki, ki ponazarjajo razvijanje spretnosti otrok pri ročni izdelavi papirja. Vsi anketiranci (100%) so mnenja, da se pri ročni izdelavi papirja zelo razvijajo ročne spretnosti.

Naslednja je ustvarjalnost, pri kateri je 28 % vzgojiteljic odgovorilo, da se ustvarjalnost zelo in bolj in povprečno razvija. 10 % jih meni, da se razvija ter 6 %, da se ne razvija.

Kritično mišljenje se zelo in bolj razvija, po mnenju 19 % anketiranih vzgojiteljic.

Največ odgovorov (41 %) so namenile, da se povprečno razvija, v 9 % menijo, da se razvija ter 12 % ne razvija.

Naslednji dejavnik pri ročni izdelavi papirja je sodelovanje. 47 % vzgojiteljic je mnenja, da se zelo razvija, 16 % da se bolj razvija in 29 % da se povprečno razvija. Manjši odstotek (6 %) je mnenja, da se razvija in 3 %, da se ne razvija.

28

Peti dejavnik je fina motorika. Da se fina motorika zelo razvija, je označila večina, in sicer 80 % vzgojiteljic, 7 % jih je mnenja, da se bolj razvija, 10 % povprečno razvija in 3 % da se razvija. Nihče od vprašanih ni mnenja, da se fina motorika pri ročni izdelavi papirja ne razvija.

Eden od dejavnikov je tudi prostorska predstavljivost. 66 % vzgojiteljic meni, da se pri ročni izdelavi zelo razvija, 6 % da se bolj razvija in 22 % povprečno razvija. 6 % anketirancev je mnenja, da se razvija in nihče ni mnenja, da se ne razvija.

Natančnost in delovne navade sta dejavnika, ki posamezniku veliko doprineseta v življenju. Pri natančnosti je samo 6 % vzgojiteljic odgovorilo, da se zelo razvija, in kar 91 %, da se bolj razvija. 3 % menijo, da se povprečno razvija in nihče ni mnenja, da se razvija in tudi nihče, da se ne razvija.

Delovne navade se, po mnenju 59 % vzgojiteljic, zelo razvijajo, 9 % jih meni, da se bolj razvijajo in 19 %, da se povprečno razvijajo. 10 % vzgojiteljic je odgovorilo, da se razvijajo, in najmanj, 3 %, da se ne razvijajo.

29

5 DEJAVNOSTI V VRTCU

Prvi dan dejavnosti v vrtcu:

UVODNA MOTIVACIJA:

Z otroki smo se usedli na teraso pred vrtcem in v tišini, brez pogovora, opazovali drevesa. Po nekaj minutnem opazovanju, sem jih vprašala, kaj so opazili. Omenili so liste, lubje, veje, krošnjo, različne barve listov in lubja.

GLAVNI DEL:

Po krajšem pogovoru smo se odpravili nazaj v igralnico in se usedli na preprogo ter se pogovarjali o videnem. Otrokom sem pokazala industrijski bel list papirja in jih vprašala, ali poznajo povezavo med drevesom in papirjem. Pustila sem jim, da sami razmišljajo, in vse odgovore sprejela, jih pohvalila in jih spodbujala, naj še razmišljajo.

Nato sem jih vprašala, iz česa mislijo, da je papir narejen. Samo en deček je rekel iz dreves.

Otroke sem s pomočjo vprašanj vodila, da so sami razmišljali, kako iz drevesa dobimo papir.

Kaj se zgodi z drevesom? (požagajo ga)

Kam odpeljejo drevesa? (v tovarno, kjer izdelujejo papir – papirnica) Kaj dodajo lesu, da postane bele barve? (belo barvo, lepilo, žvečilni gumi)

Z otroki smo izvedli ITG – izraz telesa ob glasbi. Najprej smo bili drevesa, ki rastejo v gozdu. Nato smo se prelevili v voznike, ki z veliko žago žagajo drevesa. Drevesa smo naložili na tovornjak in jih odpeljali v tovarno – papirnico, kjer smo les razžagali na manjše koščke in jih v velikem loncu zmešali z vodo, lepilom in kemikalijami. Otroci so se formirali v pare, kjer je en otrok drugega ožel, da je odtekla vsa odvečna voda, nato pa ga je poravnal, da je bil raven. Tako je nastal list papirja.

Ker vsi otroci niso hoteli sodelovati, sem jim s filmom internetnega portala (Miles, 2013), pokazala kako pridelujejo papir.

30 ZAKLJUČEK:

V zaključnem delu sem otroke pripravila na naslednjo delavnico, ki sem jo izvajala naslednji dan, in sicer o tem, kako bi mi lahko izdelali papir, da ne bi žagali dreves in posegali v naravo.

ANALIZA:

Pri delu z otroki pripisujem velik pomen čuječnosti, pogosto opazujemo dogajanje v dotičnem trenutku. Otroci so vajeni opazovati narave, kamor smo tudi pogosto zahajali.

Ko smo se posedli na terasi, sem jim dala navodilo, in sicer v tišini opazujte drevesa.

Opazovali so lipo, brezo, smreko in bukev. Otroci so bili pozorni na celotno podobo drevesa, od korenin pa vse do vrha krošnje. Nekateri so na tleh terase opazili odpadlo listje in si ga pobliže ogledali. Po nekaj minutnem opazovanju, sem opazila pogovor med otroki, zato smo se odpravili v notranji prostor na preprogo in tam pogovor nadaljevali.

Pripovedovanje otrok:

Lovro:

- drevo z listi ima debelo deblo in rjave barve je - listi so zeleni in imajo narisane nitke

- korenine so nad zemljo Romina:

- deblo je hrapavo in les se lušči,

- listi so različnih barv in rastejo visoko do neba, - veje so polomljene.

- Maks:

- deblo tistega drevesa (breza) je pa drugačne barve, bele - na drevesu rastejo male kačice.

31 Lana:

- smrekove vršičke nabiram z babico in so zdravi - nekateri so že preveliki in bo zrasla še večja smreka.

Otrokom sem pokazala bel papir in jih vprašala, ali poznajo povezavo med drevesom in papirjem. Na moje presenečenje je samo en deček odgovoril, da je list narejen iz drevesa. Otroci so si najbolj zapomnili, da smo nekaj mesecev prej položili papir na deblo in list papirja pobarvali ter tako dobili žig drevesnega lubja. Vsak njihov odgovor ali predlog sem pozitivno sprejela in pohvalila.

Dečka, ki se je spomnil postopka pridelave papirja, sem prosila, da ne odgovarja na moja vprašanja, ker želim, da drugi otroci razmišljajo, lahko pa mi pomaga pri vodenju otrok k odgovoru, ki ga bova iskala. Zastavljala sva jim vprašanja, kot so:

- Kaj nam da drevo, da lahko naredimo papir?

- Kaj naredijo z drevesom?

- Kam drevo odpeljejo?

- Kaj naredijo v tovarni – papirnici z drevesom?

- Kaj dodajo lesu, da postane različnih barv?

Za čutno doživljanje opisanega, smo z otroki izvedli ITG – izraz telesa ob glasbi.

Povedala sem jim, da se bomo skupaj prelevili iz drevesa do lista papirja. Predvajala sem jim glasbo Vivaldi: Štirje letni časi.

Najprej smo se pretvarjali, da smo drevesa, ki mirno stojijo v gozdu, nato je zapihal močan veter in zamajal vse naše veje. Nekateri otroci so imeli tu malo težav, saj so se začeli premikati oziroma tekati po igralnici, vendar sem jim povedala, da drevesa ne morejo hoditi. Zaslišali smo ropot bagrov in se umirili. Nato smo se prelevili v voznike bagrov, ki so požagali drevesa in jih s tovornjakom odpeljal v tovarno – papirnico. Nato smo postali delavci v tovarni, kjer smo si morali obleči zaščitno obleko in si nadeti rokavice, čelado in zaščitno masko. Najprej smo razžagali drevesa na deske in potem še na manjše koščke. Pretvarjali smo se, da imamo velik lonec, kamor smo položili požagano drevo in mu primešali vodo in lepilo, belo barvo in žvečilni gumi (odgovori otrok), da je postalo bele barve. Nato so si otroci izbrali prijatelja. En prijatelj je bil še

32

vedno delavec v tovarni, drugi pa je postal zmes, ki jo je treba dobro ožeti, obtežiti in razrezati na manjše kose. Otroci, ki so želeli, so vlogi zamenjali.

Otroci, ki so se pridružili naši skupini zadnje leto in niso vajeni takšnega izražanja, so samo opazovali. Njim in posledično tudi drugim otrokom sem preko internetnega portala youtube za lažjo predstavo predvajala posnetek izdelave papirja.

(https://www.youtube.com/watch?v=7IP0Ch1Va44)

Za konec delavnice, sem otroke spodbudila, da do naslednjega dne razmislijo, kako bi se mi lahko lotili izdelave papirja, ne da bi posegali v naravo in uničevali drevesa.

Glede na njihovo neizkušenost sem jim predlagala, da lahko za nasvet vprašajo tudi starše

Drugi dan dejavnosti v vrtcu:

UVODNA MOTIVACIJA:

Najprej smo z ITG (izraz telesa ob glasbi) obnovili kako tovarniško pridelujejo papir.

Na koncu prejšnje dejavnosti sem otroke spodbudila k razmišljanju, kako bi sami lahko izdelali papir, ne da bi posegli v naravo. Otroci so se domislili ponovno uporabljenega papirja, ki ga mečemo v modri koš. Izbrala sem tri otroke in se z njimi lotila projekta.

GLAVNI DEL:

Najprej smo naredili sito. Uporabili smo lesene deščice, žeblje, kladivo in mrežice. Sita, ki smo jih skupaj izdelali, smo kasneje tudi uporabili. Med zabijanjem žebljev ni bilo varno fotografirati, zato imam samo fotografijo končnega izdelka.

Iz modrega koša, ki je namenjen samo za papir, smo vzeli star papir in ga natrgali v posodo z vodo. Otrokom je bil najbolj zanimiv barvni papir, sama pa sem uporabila list belega papirja. Vsak otrok je imel svojo posodo in sami so trgali papir. Na razpolago so imeli tudi tekoče lepilo in sami so lahko dozirali material. Zaradi varnosti smo skupaj z mešalnikom zmešali sestavine in jih precedili skozi sito. Mokre izdelke smo obrnili na brisače in otroci so jih popivnali. Iz knjižnega kotička so prinesli knjige in z njimi obtežili izdelke.

33

Slika 5.1: Pobiranje odpadnega papirja. Slika 5.2: Trganje papirja.

Slika 5.3: Mletje z mešalnikom. Slika 5.4: Vlivanje pulpe v sito.

34

Slika 5.5.: Odstavljanje pulpe iz sita. Slika 5.6: Vpijanje vode na brisačo.

Slika 5.7: Obtežitev recikliranega papirja.

Iz končnih izdelkov recikliranega papirja so otroci po svojih željah naredili izdelke.

Posodice za nakit in lasne dodatke, uhane, zapestnice, knjige, okraske za knjige.

35

Slika 5.8: Škatlica za sponke za lase. Slika 5.9: Luknjanje papirja.

Slika 5.10: Ročno luknjanje papirja. Slika 5.11: Uhani iz recikliranega papirja.

36

Slika 5.12: Okraševanje knjige. Slika 5.13: Pisanje v knjigo.

Slika 5.14: Zapestnica.

ZAKLJUČEK:

Otroke spodbujam k ponovni uporabi recikliranega papirja in ekološki osveščenosti.

Otroci izdelke med seboj primerjajo in jih uporabljajo pri igri.

ANALIZA:

Katerega koli projekta smo se lotili, smo vedno naslednji dan hitro ponovili predhodno delavnico, saj lahko otroci v poplavi informacij in navalu popoldanskih dejavnosti, stvari hitro pozabijo. Tudi tokrat ni bilo nič drugače in otroci so po zajtrku odhiteli v garderobo, kjer smo ponovno izvedli ITG – izraz telesa v glasbi. Na moje začudenje so sodelovali vsi otroci, tudi tisti, ki so bili prejšnji dan zadržani.

37

Prestavili smo se v igralnico, na preprogo, kjer izvajamo jutranji krog. Otroke sem povprašala, ali že vedo, kako se bomo lotili izdelave papirja oziroma kaj potrebujemo.

Le peščica otrok je dvignila roko. Najbolj pogosto so odgovorili, da potrebujemo papir, tistega, ki ga vržemo v modri koš in barvo, da bo papir bolj pisan. Deklica Špela je odgovorila, da bi namesto barve, ki po njenem ni dobro za okolje, uporabila samo vodo.

Deček Ivan je menil, da potrebujemo cedilo, s katerim bi odstranili vodo, in da ga lahko prinese od doma, ker ga mamica uporablja v kuhinji. Predlagala sem jim, da bi lahko sami izdelali sito, vendar bi potrebovali les, žeblje in kladivo. Več navdušenja so pokazali dečki, ki so se tudi javili za izdelavo.

Otrokom sem razložila, da bo bolj produktivno, če bomo izdelovali papir v manjših skupinah, saj se bom le tako lahko posvetila vsakemu posebej in predvsem bo poskrbljeno za varnost. Sama sem določila 3 otroke, s katerimi smo se lotili dela.

Ponovno sem vsakega otroka posebej vprašala, ali ima idejo, kako in s kakšnimi pripomočki bi lahko izdelali papir. S tem sem želela, da vsak otrok pride do izraza in da ve, da njegovo mnenje šteje.

Odpravili smo se do modrega koša, kamor mečemo samo papir. Med poplavo papirja, so si večinoma izbrali obarvan papir, kljub temu da sem si želela, da izberejo navaden, bel papir, ki ga tudi največkrat uporabljamo. Izbrani papir smo odnesli v igralnico. Z vsakim otrokom smo v posodo nalili vodo, kamor so trgali papir. Na razpolago so imeli tudi tekoče lepilo (Mecol) in barvo za primer, če bi si izbrali bel papir. Zaradi varnosti sem jim najprej pokazala, kako deluje palični mešalnik in zakaj je lahko nevaren.

Otroke sem spodbujala, naj eden meša, druga dva pa lahko opazujeta, kaj se z mešanico dogaja. Ko je otrok sam ocenil, da je mešanica pripravljena, jo je sam prelil v sito in poskušal iztisniti vodo. S pomočjo brisače smo sito obrnili na glavo in potrepljali po mrežici, da je masa padla na brisačo. Otroke sem vprašala, kaj lahko naredimo, da se bo voda hitreje vpila in da se papir ne bo vihal. Maks je odgovoril, da lahko pritiskamo na brisačo, vendar ga je Romina vprašala, kako dolgo bo pritiskal, saj mora še pojesti kosilo, počivati, se igrati in oditi domov. Skupaj sta se domislila, da bi lahko uporabila knjige, tiste s trdimi platnicami, ker so težje. Spomnila sta se tudi, da lahko brisačo, v kateri je bil papir, položimo na polico nad radiator, saj bo tako hitreje suh. Odšla sta se do knjižne police in začela nalagati knjige eno na drugo.

38

Naslednji dan smo takoj po zajtrku pogledali naš reciklirani papir. Otroci so odmaknili knjige in previdno odvili brisačo. Papir je bil že posušen, zato smo ga odnesli na preprogo. Otroke sem vprašala, kaj lahko naredimo z našim izdelkom. Najpogostejši predlogi so bili: nakit, škatlice, zgibanke, lahko kaj narišemo.

Otroke sem spodbujala, naj svoje ideje uresničijo. Odpravili smo se do mize, kjer sem jim pustila prosto igro. Za dejavnosti so bile zainteresirane bolj deklice, in tako je nastalo veliko uhanov, knjig, škatlic za nakit in lasne dodatke.

Zanimanje so pokazali tudi otroci drugih skupin, otroci, ki pa so papir reciklirali, so z veseljem ponudili izdelke. Tako so se dejavnosti pridružili tudi drugi otroci in njihove vzgojiteljice. Razvila se je debata, med mlajšimi in starejšimi vzgojiteljicami, katere so prednosti in slabosti ročne izdelave papirja. Starejše vzgojiteljice imajo že veliko izkušenj z ročno izdelavo papirja, mlajše pa so bolj spraševale in poslušale. Povedala sem jim, da sem pri ročni izdelavi papirja zasledila več prednosti kot slabosti. Najprej sem jim predstavila globalne prednosti, kot so recikliranje, skrb za okolje, učenje mlajših generacij za njihovo prihodnost. Specifične prednosti pa so bile motivacija otrok, njihova zagnanost, želja po delu, sodelovanje, razvijanje motoričnih spretnosti, fine motorike, ustvarjanja,… Starejše vzgojiteljice so se z mojim mnenjem in mojimi stališči strinjale, dodale so samo, da včasih ročno izdelani papir ni enako uporaben kot strojno izdelani papir in da si pogosto ne vzamejo več časa za dejavnost ročne izdelav papirja.