UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
KARMEN MANDELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK
MNENJE UČENCEV 5.
RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE O NARAVOSLOVNEM DNEVU
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: doc. dr. Darja Skribe Dimec Kandidatka: Karmen Mandelj
Ljubljana, september 2016
»Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič in zopet in znova. «
(Tone Pavček)
ZAHVALA
Za pomoč pri pisanju diplomskega dela, za usmerjanje in strokovne nasvete ter za spodbujanje, se iskreno zahvaljujem mentoric, doc. dr. Darji Skribe Dimec.
Za vso podporo, potrpežljivost, spodbujanje in ljubezen v času pisanja diplomskega dela se zahvaljujem možu Andreju, sinu Oliverju in hčeri Arijani.
Za vso pomoč, nasvete, spodbujanje, potrpežljivost in ljubezen v času študija in pisanja diplomskega dela se zahvaljujem staršema Andreji in Dušanu, ter vsem članom širše družine.
Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali in pomagali pri nastajanju diplomskega dela.
POVZETEK
V teoretičnem delu so predstavljeni naravoslovni dnevi, ki so ena izmed štirih vrst dni dejavnosti, opredeljenih v razširjenem programu predmetnika. Učencem skozi različne oblike in metode dela omogoča, da nadgradijo znanje, opredeljeno v standardih znanja v učnem načrtu. Naravoslovni dnevi se izvajajo v sklopu rednega pouka vseh devetih let osnovnošolskega izobraževanja. Vsako leto učitelj izvede tri naravoslovne dneve, ki obsegajo pet pedagoških ur. Učitelji posameznih razredov načrtujejo naravoslovne dneve sami. Vodilo načrtovanja naravoslovnih dni so cilji, ki so zapisani v dokumentu Koncept dni dejavnosti. Koncept dni dejavnosti je objavljen na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Naravoslovni dnevi morajo učencu ponuditi kvalitetne dejavnosti, pozitivne izkušnje, motivacijo za naravoslovje in pozitiven odnos do narave.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete. Anketni vprašalnik je bil uporabljen z učenci petih razredov osnovne šole. Učenci petih razredov so bili izbrani namensko, saj imajo pet let izkušenj z naravoslovnimi dnevi. Raziskava je pokazala, da imajo učenci petih razredov dobre izkušnje z naravoslovnimi dnevi. Vsi anketirani učenci so si zapomnili, da so imeli v šolskem letu tri naravoslovne dneve. Na naravoslovnih dnevih so raziskovali, izvajali poizkuse, obiskali različne naravoslovne ustanove, šli v naravo in izdelovali različne izdelke. Več kot polovica učencev je na naravoslovnih dnevih izvedela zanimivosti o obravnavani tematiki in je tako nadgradila obstoječe znanje z novim. Večina anketiranih učencev je izrazila željo po tem, da bi imeli v šolskem letu več kot tri naravoslovne dneve.
Ključne besede: dnevi dejavnosti, naravoslovni dan, koncept pouka, medpredmetno povezovanje, mnenje učencev
ABSTRACT
Theoretical section of this work includes the introduction to the Natural Science Day (NSD henceforth), one of the established activity days in the curricula of Slovenian primary schools. By using various methods of work and learning, NSD’s allow the pupils to improve their basic knowledge defined by the curriculum. NSD’s are organized as regular part of the curriculum through the entire 9-year period of primary education. Every year the teacher organizes three NSD’s, each encompassing five pedagogic hours. The class teachers plan and design NSD’s independently. Guidelines for the organization of NSD’s are provided by the NSD concept memo, a document published by the Slovenian Ministry of Education, Science and Sport. In general, NSD’s should provide the pupils with high quality activities, positive experience, motivation for research and positive attitude towards nature.
The empirical part of this work includes a survey of the experience of fifth-grade pupils with NSD’s. The selection of the fifth grade pupils is based on a reasonable amount of experience acquired over five years of school. The survey confirms that the pupils have positive experience with NSD’s and that they all remember they had three NSD’s per year.
The pupils confirmed that they performed research and investigation on various topics, visited research organizations, worked in the nature and crafted several creations. More than half of the respondents learned interested details about the investigated subjects, thereby expanding their knowledge. Also, the majority of respondents expressed support for having more than three NSD’s per year.
Keywords: activity days, Natural Science Day, teaching concept, interdisciplinary learning, pupils' opinion.
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 11
2. TEORETIČNI DEL ... 12
2.1. DNEVI DEJAVNOSTI... 12
2.1.1. NARAVOSLOVNI DNEVI... 19
2.1.1.1. NAČRTOVANJE NARAVOSLOVNIH DNI ... 21
2.1.1.1.1. CILJI NARAVOSLOVNIH DNI ... 23
2.1.1.1.2. UČNE OBLIKE IN UČNE METODE NA NARAVOSLOVNIH DNEVIH ... 24
2.1.1.1.3. DIDAKTIČNI MODELI IN KONCEPTI POUKA NAČRTOVANJA NARAVOSLOVNIH DNI . 26 2.1.1.1.4. NARAVOSLOVNI DNEVI IN MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ... 41
2.1.1.2. MEDSEBOJNA POMOČ UČENCEV ... 43
2.1.1.3. PREDSODKI UČENCEV IN NARAVOSLOVNI DNEVI ... 44
2.1.1.4. DEJAVNOSTI ZA NARAVOSLOVNE DNEVE... 47
2.1.1.5. UČNI LISTI ... 49
2.1.2. ŠOLSKE PRAKSE IZVAJANJA NARAVOSLOVNIH DNI ... 50
3. EMPIRIČNI DEL ... 54
3.1. RAZISKOVALNI PROBLEM ... 54
3.2. CILJI RAZISKAVE ... 55
3.3. HIPOTEZE ... 56
3.4. METODOLOGIJA ... 58
3.4.1. VZOREC ... 58
3.4.2. POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ... 59
3.4.3. OPIS INSTRUMENTA ... 59
3.4.4. OPIS OBDELAVE PODATKOV ... 60
3.5. REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 61
4. SKLEP ... 92
5. VIRI IN LITERATURA ... 96
6. PRILOGE ... 104
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Razporeditev dni dejavnosti glede na razred in učna področja objavljena v Konceptu dni dejavnosti (1998, str. 1) ... 13 Preglednica 2: Razporeditev pedagoških ur dejavnosti glede na razred in učna področja. ... 14 Preglednica 3: Primerjava člankov o naravoslovnem dnevu glede na oblike in metode dela, kraj izvajanja, didaktične modele in koncepte pouka, medpredmetno povezovanje in uporabo učnih listov. ... 51 Preglednica 4: Vzorec anketiranih učencev petih razredov osnovne šole (f) in strukturni odstotki (f %) glede na lokacijo šole. ... 58 Preglednica 5: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na
vprašanje: » Koliko naravoslovnih dni ste imeli letos?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 61 Preglednica 6: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na
vprašanje: »Naštej, katere naravoslovne dneve ste imeli letos?«, posebej za vsako skupino anketirancev.
... 62 Preglednica 7: Frekvenčna in strukturna tabela primerjave odgovorov učencev na vprašanji: »Kateri naravoslovni dan ti je bil najbolj všeč in kateri naravoslovni dan ti je bil najmanj všeč?« Posebej za vsako vsebino naravoslovnega dne. ... 63 Preglednica 8: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na
vprašanje: »Kje bi morala, po tvojem mnenju, potekati večina naravoslovnih dni?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 64 Preglednica 9: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na vprašanje:
»Kako dolgo bi trajal naravoslovni dan, če bi lahko to določil/-a ti?«, posebej za vsako skupino
anketirancev. ... 66 Preglednica 10: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali ti je na katerem od naravoslovnih dni zmanjkalo časa, da bi opravil/-a vse naloge, ki jih je dal učitelj? «, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 67 Preglednica 11: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali se ti zdi, da vam učitelj da preveč nalog, ki jih je potrebno narediti na enem
naravoslovnem dnevu? «, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 68 Preglednica 12: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na vprašanje: »Kaj ste delali na naravoslovnih dnevih? «, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 69 Preglednica 13: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali si na katerem izmed naravoslovnih dni izvedel/-a kakšno zanimivost?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 71 Preglednica 14: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na vprašanje: »Ali se ti zdi pomembno, da na naravoslovnem dnevu izveš kakšno zanimivost?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 71 Preglednica 15: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali ste vsaj na enem naravoslovnem dnevu reševali učne liste?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 73 Preglednica 16: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali ste učne liste, skupaj z učiteljem, pregledali in se pogovorili o rezultatih?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 74
Preglednica 17: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na vprašanje: »Ali ste se pri pouku skupaj z učiteljem še kdaj pogovarjali o tem, kar ste delali na
naravoslovnem dnevu?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 75 Preglednica 18: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali je učitelj pri preverjanju in ocenjevanju znanja, vključil tudi znanje, ki ste ga pridobili na naravoslovnem dnevu?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 76 Preglednica 19: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali so zate učni listi na naravoslovnem dnevu potrebni?«, posebej za vsako skupino
anketirancev. ... 77 Preglednica 20: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na vprašanje: »Ali se ti zdi potrebno, da učne liste, ki jih dobite na naravoslovnem dnevu, v šoli, skupaj z učiteljem oz. učiteljico, pregledate?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 78 Preglednica 21: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na vprašanje: »Ali se ti zdi pomembno, da učitelj pri preverjanju in ocenjevanju znanja vključi tudi znanje, ki ste ga pridobili na naravoslovnem dnevu?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 79 Preglednica 22: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Kako je potekalo delo na vsaj enem naravoslovnem dnevu?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 80 Preglednica 23: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na vprašanje: »Če bi lahko določil/a ti, kako bi poteklo delo na naravoslovnem dnevu?« posebej za vsako skupino anketirancev. ... 81 Preglednica 24: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali ste si učenci na vsaj enem naravoslovnem dnevu med seboj lahko pomagali?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 82 Preglednica 25: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na vprašanje: »Ali je zate medsebojna pomoč na naravoslovnem dnevu pomembna?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 83 Preglednica 26: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev na vprašanji »Ali si že kdaj komu od sošolcev pomagal/-a na naravoslovnem dnevu? in »Ali je kdo tebi na naravoslovnem dnevu že kdaj pomagal?« ... 84 Preglednica 27: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na vprašanje: »Ali te je bilo katerega naravoslovnega dneva strah?«, posebej za vsako skupino anketirancev.
... 85 Preglednica 28: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali si učitelju povedal/-a da te je strah in česa te je strah?«, posebej za vsako skupino
anketirancev. ... 86 Preglednica 29: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali je učitelj naredil kaj, da se je tvoj strah zmanjšal?«, posebej za vsako skupino
anketirancev. ... 87 Preglednica 30: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali se ti zdi pomembno, da učitelju lahko zaupaš svoje strahove o naravoslovnem dnevu?«
posebej za vsako skupino anketirancev. ... 88
Preglednica 31: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali se ti zdi naravoslovni dan primeren za odpravljanje strahov, ki jih imajo učenci?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 89 Preglednica 32: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov mestnih in podeželskih učencev na
vprašanje: »Ali se ti je že kdaj zgodilo, da ste imeli naravoslovni dan, ki je zelo spominjal na naravoslovni dan iz nižjega razreda?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 90 Preglednica 33: Frekvenčna in strukturna tabela odgovorov učencev mestnih in podeželskih šol na vprašanje: »Ali meniš, da bi moralo biti več naravoslovnih dni v enem šolskem letu?«, posebej za vsako skupino anketirancev. ... 91
1. UVOD
Ocepek (2012) pravi, da »znanje o naravi pridobljeno s pozitivno izkušnjo, pomembno vpliva na ravnanje učencev. Tako vodeni otroci naravo in njene zakonitosti bolje razumejo, jo imajo radi in so jo pripravljeni tudi varovati. « (str. 6)
Naravoslovni dnevi so oblika dela pri pouku, ki omogočajo, da si učenci, skozi različne dejavnosti, ustvarijo pozitivno mnenje o naravoslovnih vsebinah. Naravoslovne vsebine so pomembne sestavine vsakdanjega življenja. Narava je povsod okoli nas, zato je pomembno, da jo učenci spoznavajo in se učijo o njenih zakonitostih. Devetak, Cveta Razdevšek Pučko in Marjanca Šteblaj (2001) opažajo, da je »naravoslovje na prehodu v novo tisočletje v primerjavi z drugimi področji (npr. ekonomija, pravo, politične vede …) manj aktualno in porinjeno v ozadje. Na to dejstvo kaže tudi nezasedenost študijskih mest v številnih naravoslovnih programih, oziroma se vanje vpisujejo študentje, ki niso bili sprejeti na želene družboslovne smeri. Malo ljudi se zaveda, da lahko tudi poznavanje naravoslovja pripomore k boljšemu ekonomskemu uspehu, za katerega se vsi tako prizadevamo.« (str. 47) Naloga razrednega učitelj v prvem in drugem triletju je, da učence navduši za vsa področja izobraževanja tudi za naravoslovje. Zanimanje za naravoslovje lahko zbudi tudi z naravoslovnimi dnevi. Predpisani cilji učitelju omogočajo širok izbor metod dela, ki bi lahko učence motivirale za kasnejše naravoslovno izobraževanje.
Naravoslovni dnevi morajo biti zelo dobro pripravljeni, saj le tako učence navdušijo in v njih zbudijo radovednost. V teoretičnem delu sta predstavljena dva načina načrtovanja naravoslovnih dni, ki kažeta na to, da dober načrt prinese dobre rezultate. Poleg načrtovanja so na kratko predstavljene še oblike in metode dela, ki jih učitelj uporablja pri izvajanju naravoslovnih dni, prav tako so na kratko predstavljeni didaktični modeli in koncepti pouka, ki omogočajo ustvarjalno, samoiniciativno in aktivno učenje naravoslovnih vsebin. Teoretični del zajema tudi medpredmetno povezovanje na naravoslovnih dnevih, predsodke učencev, uporabo učnih listov na naravoslovnih dnevih
ter nekatere primere šolske prakse izvajanja naravoslovnih dni, objavljene v različnih revijah.
Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali učitelji organizirajo naravoslovne dneve, ki navdušujejo učence in s tem ustvarjajo pozitivno mnenje učencev o naravoslovnih dnevih.
2. TEORETIČNI DEL
Naravoslovni dnevi spadajo med dneve dejavnosti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo Koncept dni dejavnosti. V Konceptu dni dejavnosti (1998) so opredeljeni cilji, obseg in poimenovanja dni dejavnosti, izhodišča, oblike in metode dela ter načrtovanje in organizacija dni dejavnosti, med katerimi so tudi naravoslovni dnevi. V teoretičnem delu so predstavljeni dnevi dejavnosti, iz katerih izhajajo naravoslovni dnevi.
Velik poudarek v teoretičnem delu je na naravoslovnih dnevih. Opredeljeno je njihovo načrtovanje; vidik medsebojne pomoči na naravoslovnih dnevih; predsodki učencev, ki lahko vplivajo na delo in doživljanje naravoslovnih dni; primeri dejavnosti na naravoslovnih dnevih; uporaba učnih listov na naravoslovnih dnevih in primeri dobre šolske prakse izvajanja naravoslovnih dni na nekaterih slovenskih osnovnih šolah.
2.1. DNEVI DEJAVNOSTI
Dnevi dejavnosti so del razširjenega programa učnega načrta. Določeni so s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na njihovi spletni strani najdemo podroben opis, kaj vse naj bi dnevi dejavnosti vključevali. Opis je podan za dneve dejavnosti na splošno. To pomeni, da velja za športne dneve, tehniške dneve, kulturne dneve in naravoslovne dneve. Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo v Konceptu dni dejavnosti (1998) opredeli dneve dejavnosti in njihove cilje kot »tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vključena v predmetnik osnovne šole. Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem načrtu šole (šolski kurikulum), ki določa njihovo
vsebino in organizacijsko izvedbo. Cilji dnevov dejavnosti so omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in povezovanje znanja, pridobljenega pri posameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabljanje tega znanja in njegovo nadgrajevanje s praktičnim učenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in odzivanja na aktualne dogodke v ožjem in širšem družbenem okolju.« (str. 1) Cilji dnevov dejavnosti niso vezani na specifična tematska področja. Učitelju je zato omogočeno, da sam izbere tematska področja, katera je potrebno utrditi in nadgraditi, ter jih obravnava na dnevih dejavnosti.
V Konceptu dni dejavnosti (1998) sta natančno opredeljena obseg in poimenovanje dni dejavnosti. V šolskem letu morajo učitelji izvesti 15 dni dejavnosti, ki so razdeljeni na različna učna področja. Kdaj bodo dnevi dejavnosti izvedeni, določi učitelj glede na letni učni načrt in glede na tematiko, ki jo želi na dnevu dejavnosti obravnavati ali nadgraditi. Med dni dejavnosti spadajo kulturni dnevi, naravoslovni dnevi, športni dnevi in tehniški dnevi. Število določenih dni dejavnosti je različno razporejeno glede na razred, ki ga učenci obiskujejo.
Preglednica 1: Razporeditev dni dejavnosti glede na razred in učna področja objavljena v Konceptu dni dejavnosti (1998, str. 1)
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. SKUPAJ
RAZRED DNEVI
DEJAVNOSTI KULTURNI
DNEVI
4 4 4 3 3 3 3 3 3 30
NARAVOSLOVNI DNEVI
3 3 3 3 3 3 3 3 3 27
ŠPORTNI DNEVI 5 5 5 5 5 5 5 5 5 45
TEHNIŠKI DNEVI 3 3 3 4 4 4 4 4 4 33
SKUPAJ 15 15 15 15 15 15 15 15 15 135
Iz preglednice 1 je razvidno, kako so dnevi dejavnosti razporejeni od prvega do devetega razreda osnovne šole. Največ dni dejavnosti, skozi celotno osnovnošolsko šolanje, je namenjeno predmetu športna vzgoja in najmanj naravoslovnim
predmetom. Učenci imajo tekom šolanja 45 športnih dni, to je 33 % vseh dni dejavnosti in le 27 naravoslovnih dni, to je 20 % vseh dni dejavnosti. V prvem triletju se naravoslovni dnevi izvajajo pri premetu spoznavanje okolja. V učnem načrtu za spoznavanje okolja (2011) med tematskimi sklopi najdemo tudi tehniške vsebine, zato k predmetu spoznavanje okolja spadajo tudi tehniški dnevi. To pomeni, da je predmetu spoznavanje okolja v prvem triletju namenjenih 6 dni dejavnosti; trije naravoslovni dnevi in trije tehniški dnevi. V drugem triletju naravoslovne dneve izvajajo: v četrtem in petem razredu pri predmetu naravoslovje in tehnika, v šestem razredu pa pri predmetu naravoslovje. V učnem načrtu za naravoslovje in tehniko (2011) najdemo tako naravoslovne kot tudi tehniške vsebine, zato se tudi tehniški dnevi izvajajo pri tem predmetu. Torej se pri predmetu naravoslovje in tehnika v četrtem in petem razredu izvede 7 dni dejavnosti, trije naravoslovni dnevi in štirje tehniški dnevi. V šestem razredu se področje naravoslovja loči od področja tehnike. V sklopu predmeta naravoslovje se izvedejo trije dnevi dejavnosti, naravoslovni dnevi.
Pri predmetu tehnika in tehnologija pa se izvedejo štirje dnevi dejavnosti, tehniški dnevi. V tretjem triletju naravoslovni dnevi spadajo k predmetom naravoslovnih vsebin. V sedmem razredu se izvajajo naravoslovni dnevi pri predmetu naravoslovje;
v osmem in devetem razredu pa se naravoslovni dnevi razdelijo med tri predmete:
kemijo, biologijo in fiziko.
Preglednica 2: Razporeditev pedagoških ur dejavnosti glede na razred in učna področja.
RAZRED DNEVI
DEJAVNOSTI
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. SKUPAJ
KULTURNI DNEVI
20 20 20 15 15 15 15 15 15 150
NARAVOSLOVNI DNEVI
15 15 15 15 15 15 15 15 15 135
ŠPORTNI DNEVI 25 25 25 25 25 25 25 25 25 225
TEHNIŠKI DNEVI 15 15 15 20 20 20 20 20 20 165
SKUPAJ 75 75 75 75 75 75 75 75 75 675
Vsak dan dejavnosti mora obsegati 5 pedagoških ur, zato vsi dnevi dejavnosti v enem šolskem letu obsegajo 75 pedagoških ur. V celotnem programu devetletnega šolanja naj bi bilo izvedenih 135 dni dejavnosti, to je 675 pedagoških ur pouka. V prvem trijetju kultrni dnevi obsegajo 20 pedagoških ur pouka, naravoslovni dnevi 15 pedagoških ur pouka, športni dnevi 25 pedagoških ur pouka in tehniški dnevi 15 pedagoških ur pouka. V prvem, drugem in tretjem razredu pri predmetu spoznavanje okolja vsako leto izvedejo 105 pedagoških ur pouka; od tega je 15 ur naravoslovnih dni in 15 ur tehniških dni. Od 105 pedagoških ur pouka je dnevom dejavnosti namenjenih 30 pedagoških ur pouka, to je 28,57 % vseh pedagoških ur pouka vsako leto. 14,28 % pedagoških ur pouka pripada naravoslovnim dnevom in 14,28 % pedagoških ur pouka pripada tehniškim dnevom. To pomeni, da v prvem triletju skupaj izvedejo 315 pedagoških ur pouka spoznavanja okolja, od tega je 90 pedagoških ur pouka, kar je 28,57 %; namenjeno dnevom dejavnosti. Če primerjamo s predmetom športna vzgoja, pri katerem v prvem triletju izvedejo 315 pedagoških ur pouka, je 75 pedagoških ur pouka namenjenih dnevom dejavnosti - športni dnevi, to je 23,81 % pedagoških ur vsega pouka. Če primerjamo, športni dnevi v prvem triletju obsegajo 23,81 % pedagoških ur pouka, naravoslovni dnevi pa le 14,28 %pedagoških ur pouka, kar je 9,5 % pedagoških ur manj. V drugem triletju je kulturnim dnevom namenjenih 15 pedagoških ur pouka, naravoslovnim dnevom 15 pedagoških ur pouka, športnim dnevom 25 pedagoških ur pouka in tehniškim dnevom 20 pedagoških ur pouka. V četrtem in petem razredu predmet naravoslovje in tehnika obsega 210 pedagoških ur pouka, vsako leto 105 pedagoških ur pouka. V okviru predmeta naravolsovje in tehnika izvedejo vsako leto po 15 pedagoških ur pouka naravoslovnih dni in 20 pedagoških ur pouka tehniških dni. Kar pomeni, da je dnevom dejavnosti vsako leto, pripredmetu naravoslovje in tehnika, namenjenih 35 pedagoških ur pouka, kar je tretjina vseh pedagoških ur pouka. Od tega je 19,04 % pedagoških ur pouka namenjenih tehniškim dnevom in 14,28 % pedagoških ur pouka namenjenih naravoslovnim dnevom. V šestem razredu predmet naravoslovje obsega 70 pedagoških ur pouka, od tega je 15 pedagoških ur pouka namenjenih naravolovnim
dnevom, to je 21,42 % vseh pedagoških ur pouka. V tretjem triletju je kulturnim dnevom namenjenih 15 pedagoških ur pouka, naravoslovnim dnevom 15 pedagoških ur pouka, športnim dnevom 25 pedagoških ur pouka in tehniškim dnevom 20 pedagoških ur pouka.
Pomemben podatek v Konceptu dni dejavnosti so izhodišča dni dejavnosti. Izhodišče v Konceptu dni dejavnosti (1998) navaja, da naj: »dnevi dejavnosti vzpodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učencev, jih usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanja, za razvijanje spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Ob teh dejavnostih učenci in učenke znanje različnih področij med seboj povezujejo v celoto. Dnevi dejavnosti so namenjeni vsem učenkam in učencem, so vsebinsko pestri in smiselno razporejeni skozi vse šolsko leto. Vsebinsko se nadgrajujejo iz leta v leto oziroma iz triletja v triletje.« (str. 1) Učitelj pri načrtovanju dnevov dejavnosti ni vsebinsko omejen. Upoštevati mora splošna izhodišča, ki veljajo za dneve dejavnosti.
V Konceptu dni dejavnosti je navedena splošna opredelitev načrtovanja naravoslovnega dneva. Učitelju pokaže splošne smernice, podrobno načrtovanje pa je prepuščeno vsakemu učitelju posebej in je odvisno od razreda, njegove strukture, števila učencev, delavnih navad, motivacije in zanimanja. Glede organizacije v Konceptu dni dejavnosti (1998) zapišejo, da se »dnevi dejavnosti lahko organizirajo za vsak razred posebej, skupno za nekaj razredov ali za celo šolo. Načrtovanje in organizacija konkretnih dni dejavnosti je vezano na okolje, v katerem je šola, oziroma na specifičnosti posameznih šol. Težišče načrtovanja je v okviru šolskih strokovnih aktivov in se izvaja kot timsko delo učiteljic in učiteljev, tudi z različnih področij.
Možno je tudi mentorsko delo (na primer pomoč učitelja tehnike in tehnologije učiteljicam razrednega pouka pri izvedbi tehniškega dne). Možne oblike organiziranosti so izvajalska skupina (gledališka, lutkovna, recitacijska, glasbena idr.), krožek, skupina ljubiteljev kulture, organizacija dni dejavnosti v okviru projektnih
tednov in raziskovalnih taborov (na primer naravoslovni, astronomski, kulturni tabor).« (str. 3)
Učence je težko navdušiti za učenje, tudi za učenje naravoslovnih vsebin. Učitelj mora organizirati deajvnosti, ki v učencih resnično prebudijo željo po učenju, raziskovanju in ustvarjanju, kar z drugi besedami pomeni, da jim mora omogočiti, da se sami motivirajo za nadaljnje učenje. Devetak, Cveta Razdevšek Pučko in Marjanca Šteblaj (2001) trdijo, da je »učitelj pri motiviranju učencev tem bolj uspešen, čim bolj je sam vsebinsko, didaktično, psihološko in osebnostno pripravljen na poučevanje. Učitelj, ki je notranje motiviran za naravoslovje, le tega poučuje z veliko vnemo, je dobro pripravljen in uporablja različna motivacijska sredstva, med katerimi je učinkovitejši eksperiment, s katerim lahko predstavimo prezapletene naravne procese v razredu na preprostejši način.« (str. 47) Za uspešno izpeljane naravoslovne dneve je pri učiteljevem delu bistvenega pomena motivacija. Če učence pripravi, da se ustrezno motivirajo, si bodo ti znanje pridobljeno na naravoslovnem dnevu bolj zapomnili. Za motivacijo Mojca Juriševič (2012) pravi, da »se motivacija vedno dogaja v učencu, da je učenec osrednji vir lastnega motivacijskega delovanja. Učencu torej nikakor ne moremo dati motivacije, saj je ta pravzaprav že v njem. Drži pa, da z različnimi motivacijskimi spodbudami, ki jih učencem namenimo med poučevanjem, to motivacijo lahko negujemo, ozaveščamo, dodatno krepimo, spodbudimo ali pa, nasprotno, celo pripomoremo k njenemu zniževanju. Pravimo, da učence s poučevanjem bodisi motiviramo (pripomoremo k njihovi motiviranosti) ali demotiviramo (pripomoremo k njihovi nemotiviranosti) za učenje oziroma delo v šoli.« (str. 9) Ob tem naj bi bil cilj učitelja, pri organiziranju in realiziranju naravoslovnih dni, da učence za naravoslovje motivira in ne demotivira. Tanja Glavič in Vlasta Hus (2009) navajata, da je glavna želja skoraj vsakega učitelja, da bi učenci v šoli delali z veseljem in dobro. Ob tem je učiteljeva glavna naloga, da v razredu ustvari delovne pogoje, ki bodo učence spodbudili h kakovostnemu delu in samozaupanju. Kajti učenci se učijo le takrat, ko v njih zbudimo željo po učenju.
Učence mora učitelj navdušiti in pritegniti k učnim vsebinam, tudi če te same po sebi niso zanimive. Učno motivirani učenci si bodo učne vsebine hitreje in bolje zapomnili, učili se bodo z veseljem in ob tem dosegali boljše rezultate.
Izhodišča dnevov dejavnosti navedena v Konceptu dni dejavnosti so zelo pestra, dnevi dejavnosti izvedeni v skladu z njimi, so za vse udeležene učence vir znanja in izkušenj.
Če želimo izvesti naravoslovne dneve, ki so v skladu z izhodišči dni dejavnosti, moramo pri učencih spodbuditi njihov lastni interes za spoznavanje naravolsovnih vsebin. Tanja Glavič in Vlasta Hus (2009) sta navedla več načinov, kako pri učencih spodbuditi interes za delo pri naravoslovnih vsebinah. Po njunem mnenju se interes učencev poveča, če tekom šolskega leta izvedemo različne šole v naravi in projektne tedne, ki naj bi vključevali tudi obiske v različne ustanove. Tanja Glavič in Vlasta Hus (2009) sta predstavili tudi primer, kako naj bi se učitelj lotil nove teme pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami. Pravita, da mora učitelj učencem postaviti, za njih zanimiv in še nerešljiv problem. Učitelj mora poskrbeti, da v pouk vnese novosti in elemente presenečenja, nepričakovane podatke, igro vlog, simulacijo in druge metode dela. Obogatitev je potrebna tako pri rednem pouku kot tudi pri preverjanju in utrjevanju znanja. Eden iz med načinov popestritve preverjanja in utrjevanja znanja je kviz. V literaturi najdemo veliko primerov, ki učitelju pomagajo dvigniti interes učencev. Naloga vsakega učitelja je, da jih uporablja in čim bolje izpelje pouk ali v našem primeru naravoslovne dneve.
Pomemben del besedila v Konceptu dni dejavnosti (1998) so oblike in metode dela, kjer zasledimo, da je »pri izvajanju dni dejavnosti poudarek na medpredmetnem (meddisciplinarnem) povezovanju; pogosto potekajo v obliki projektnega dela - za tako obliko dela je potrebno vnaprej predvideti tudi obseg časa za njihovo pripravo, in sicer za učence in učenke ter za učiteljice in učitelje. Na ta način dnevi dejavnosti omogočajo razvijanje elementov raziskovalnega učenja/dela učenk in učencev na šoli od načrtovanja nalog, zbiranja podatkov do oblikovanja ugotovitev in predstavitve
rezultatov. Pedagoškemu zboru šole omogočajo razvijati strokovno sodelovanje do stopnje timskega poučevanja, to je metodičnega pristopa, ki učenke in učence nauči povezovati spoznanja različnih disciplin. Možni so obiski strokovnjakinj in strokovnjakov, umetnikov in umetnic itd. na šoli in obiski učenk in učencev različnih učnih okolij - pri tem je treba upoštevati okolje, v katerem je šola, s tem da se vsem učencem in učenkam vsaj enkrat v osnovnem šolanju omogoči obisk večjih kulturnih središč in drugih inštitucij (botanični in zoološki vrt, arboretum, observatorij).
Dejavnosti so zastavljene tako, da vzpodbujajo učenje za medsebojno sodelovanje med učenkami in učenci v oddelku, med oddelki, s pedagoškim zborom, z okoljem.
Vsi učenci in učenke so na njim primeren način aktivni, samostojni in ustvarjalni, pri pripravi dneva sodelujejo. Vključujejo se v vse faze dela: od zamisli, okvirnega in podrobnega načrta do izvedbe in predstavitve, analiziranja in vrednotenja dela.« (str.
3)
2.1.1. NARAVOSLOVNI DNEVI
Opredelitev naravoslovnih dni je zapisana na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V Konceptu dni dejavnosti (1998) je navedena opredelitev, ki sta jo sprejela Nacionalni kurikularni svet na svoji 22. Seji, 23. junija 1998, in Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 19. seji, 15. oktobra 1998, po kateri naravoslovni dnevi sodijo med dneve dejavnosti.
Vsak dan dejavnosti obsega 5 pedagoških ur pouka. Za naravoslovne dneve to pomeni, da vsako leto obsegajo 15 pedagoških ur pouka. Če število pedagoških ur pouka naravoslovnih dni primerjamo s številom pedagoških ur pouka športnih dni ugotovimo, da je število pedagoških ur pouka naravolovnih dni skoraj za polovico manjše.
Naravoslovnim dnevom priprada 15 pedagoških ur pouka, športnim dnevom pa 25 pedagoških ur pouka. Torej imajo učenci v šolskem letu tri naravolsovne dneve in pet športnih dnevov. Naravoslovnih dnevov bi moralo biti več, saj je po mnenju Devetak, Cveta Razdevšek Pučko in Marjanca Šteblaj (2001), »naravoslovje zajema vse vede, ki proučujejo naravo in ki si prizadevajo za njeno ohranitev. Poskušajo doseči pozitiven
pogled in odnos posameznika na vsakodnevno naravoslovje, ki mu omogoča boljše življenje in večje zadovoljstvo.« (str. 46)
Poleg kvantitete naravoslovnih dni je pomembna tudi kvaliteta načrtovanja in izvedbe naravoslovnih dni, saj slabo načrtovani in izvedeni naravoslovni dnevi pomenijo enako, kot če jih učenci ne bi imeli. Po mnenju Janje Bukovec (2011) je »kvalitetna osnovna šola nujni pogoj za uspešno nadaljevanje šolanja naših učencev. Seveda te kvalitete ni brez čim boljšega znanja, ustvarjalnosti, inovativnosti, samozavesti, kulture dialoga ter odgovornosti, s katerimi želimo ustvariti spodbudno učno in delovno okolje za razvoj in rast posameznika in vseh vpletenih v izobraževanje: učiteljev, učencev in staršev ter nenazadnje družbe.« (str. 10)
V Konceptu dni dejavnosti (1998) so objavljene predlagane vsebine naravoslovnih dni.
Na naravoslovnih dnevih lahko učitelj po zgoraj omenjenih predlogih obravnava teme iz več področij naravoslovja. Na primer: iz področja biologije: polje, narava, vrt, sadovnjak, vinograd, kmetija, geološka sestava tal in prsti v okolici šole, onesnaževanje okolja in posledice, ogrožene in zavarovane rastline in živali v šolskem okolju, živalski vrt, botanični vrt, učna pot, prirodoslovni muzej, pretok snovi in energije, zdravje in prehrana iz narave, čutila; iz področja geografije: domači kraj, orientacija v pokrajini, Kras in kraško površje, vodni in obvodni svet, avtobusna in železniška postaja, tipi naselji, tipi pokrajin, slovenske pokrajine; iz področja gospodinjstva in zdravja: nega zob, skrb za zdravje, naše telo, zdravo življenje, hrana, zdrav način prehranjevanja, konzerviranje živil, svetovni dan zdravja, medsebojni odnosi in zdravje, spolna vzgoja, svetovni dan invalidov, odvisnosti. Koncept dni dejavnosti učitelju omogoča tudi lastno izbiro vsebin, torej se lahko vsak učitelj odloči, kaj bodo učenci na naravoslovnih dnevih delali in zakaj. Vsak učitelj svoj razred najbolje pozna, zato ve, katere vsebine bodo za učence najbolj primerne. Nataša Dolenc-Orbanić in Battelli (2009) menita, da imajo
»učitelji naravoslovja pomembno vlogo pri povezovanju otroka z naravo, ki naj bi se
začelo z doživljanjem narave. Le-to naj bi predstavljalo prvi korak pri oblikovanju pozitivnega odnosa do narave ter razvijanju stališč in vrednot.« (str. 159)
2.1.1.1. NAČRTOVANJE NARAVOSLOVNIH DNI
Načrtovanje naravoslovnih dni je za učitelja izziv. Pomembno je, da je učitelj seznanjen z merili, ki jih predpisuje ministrstvo. Ti so vodilo pri načrtovanju naravoslovnih dni in vseh drugih dni dejavnosti. Pri načrtovanju dni dejavnosti se mora učitelj ravnati po načelu »manj je več«. Iz nabora različnih dejavnosti mora učitelj izbrati tiste, ki so za učence primerne, dovolj zanimive, ki nudijo možnost raziskovanja in spodbujajo vedoželjnost; predvsem pa so izvedljive za vsakega posameznika. Izbrati mora kvalitetne dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na doživljanje učencev. Cornell (1998) je v svoji knjigi Veselimo se z naravo zapisal: »Če nam kot voditeljem uspe ustvariti ozračje občutenega odkrivanja in neposrednega doživljanja, bo narava sama od sebe na čudovite načine spremenila človeška življenja.« (str. 13) Učitelj je za učence pomemben voditelj in njegova naloga je, da učencem ponudi najboljše, kar velja tudi za naravoslovne dneve.
V literaturi zasledimo več primerov načrtovanja naravoslovnih dni. Eden iz med primerov načrtovanja naravoslovnih dni je bil objavljen v knjigi Dejavnosti v šoli.
Profesorica razrednega pouka Tjaša Novak (2011) v članku predstavi, kako na njihovi šoli načrtujejo dneve dejavnosti. Pravi, da je na njihovi šoli načrtovanje in organizacija dni dejavnosti v rokah učiteljev in učiteljic. Člani posameznih aktivov izdelajo načrt dni dejavnosti, predstavniki posameznih aktivov ga uskladijo in poskrbijo, da se aktivnosti vertikalno nadgrajujejo, tako po vsebini kot po težavnosti. V prvem triletju se poslužujejo različnih oblik organiziranosti: nekatere dejavnosti vodijo učiteljice razrednega pouka same, za nekatere povabijo izvajalske skupine, prakticirajo tudi mentorstvo. Uvedle so tudi kombinirane dni dejavnosti. Pri kombiniranih dnevih dejavnosti združujejo predvsem športne in naravoslovne dneve. Načrtovanje
naravoslovnih dni se začne s pripravo letnega delovnega načrta. Že takrat izberejo teme, ki bi jih lahko nadgradile z naravoslovnim dnem ali kombinacijo športnega in naravoslovnega ali tehniškega dne. Dneve dejavnosti vključijo v letni delovni načrt. Pri tem upoštevajo tudi razvojne cilje vzgojnega načrta. Sledi najava dejavnosti. Tim za kakovost na šoli je za ta namen oblikoval obrazec, ki jim pomaga pri organizaciji dneva.
Vanj vpišejo vrsto in vsebino dejavnosti, datum in razrede, ki se bodo dejavnosti udeležili. Sledijo vzgojno-izobraževalni cilji, ki jih z dejavnostjo nameravajo doseči ter razvojni cilji iz vzgojnega načrta. Zapišejo tudi oblike in metode dela. V organizacijskem delu napišejo časovnico in zadolžitve posameznih učiteljev in predlaganih spremljevalcev, tudi zadolženega za objavo na šolski spletni strani. Že v najavo vpišejo tudi predvidene stroške. Najavo pošljejo vsem sodelujočim in vodstvu šole. Zgoraj opisan primer kaže na to, da je dobro načrtovanje temelj kakovostnega naravoslovnega dneva, ki učencu ponudi nadgradnjo starega znanja in usvajanje novega znanja.
Možnosti načrtovanja je veliko. Drugi primer načrtovanja je bil natančneje predstavljen v knjigi Učenci na raziskovalnih poteh na Vačah in drugje: priročnik z nalogami in primeri iz prakse za učitelje - mentorje naravoslovnih in družboslovnih dejavnosti v osnovni šoli.
Njegova avtorica Fani Nolimal (1997) načrtovanje razdeli na tri ravni. Prvo raven poimenuje globalna raven, z drugimi besedami predlog programa, ki ga opravi razredni učitelji. Pri tem upoštevajo medpredmetno in vertikalno povezovanje ter dopolnjevanje. Zajeti morajo odgovore na številna vprašanja, ki zadevajo: namen oziroma splošne cilje naravoslovnih dejavnosti; teme in vsebine; udeležence, izvajalce in odgovorne osebe za posamezno področje; prostor in kraj izvedbe in čas. Glede na namen, po njenem mnenju obstajajo tudi različni tipi naravoslovnih dni, kot so na primer: naravoslovni dan v smislu pridobivanja znanja v praksi; naravoslovni dan v smislu preizkušanja znanja v praksi; raziskovalni naravoslovni dan; naravoslovni dan kot obisk, sprehod, doživetje in kombinirani naravoslovni dan. Drugo raven poimenuje etapna raven, navezuje se na didaktične sklope, predloge izvedbe. Vodje aktivov posameznih predmetnih področji ali razredov na podlagi predloga programa oblikujejo
didaktične sklope, ki tako kot predlog programa vsebujejo podatke o namenu in vsebinah. Oblikovani so za vsako predmetno področje in razred posebej in poleg omenjenih podatkov vsebujejo tudi podatke o didaktičnih sredstvih. Tretja raven je neposredna, delovna raven oz. izvedbena raven ali izvedbeni načrt. Na delovni oz.
izvedbeni ravni morajo vključiti vse učence. Pedagoški delavci morajo upoštevali njihove interese, ideje, predznanje, sposobnosti in posebnosti. Na podlagi predloga izvedbe učitelji posameznih predmetov ali razredov izdelajo neposredni delovni načrt.
V tem načrtu natančneje opredelijo: specifične cilj, vsebine dela, oblike, metode, pripomočke (fotografski aparat, ročna lupa, razni materiali: vrvica, merilni instrumenti) in literaturo, časovne in krajevne možnosti za realizacijo dejavnosti, oblike in prikazovanja rezultatov. Z natančno opredelitvijo ciljev in vsebine dela se konkretizirajo aktivnosti učencev na naravoslovne dnevu. Same aktivnosti učencev in učiteljev služijo za evidentiranje potrebnih pripomočkov in literature, ki mora biti izbrana skladno z razvojno stopnjo učencev. Metode dela naj bi bile izbrane tako, da učence maksimalno pritegnejo in motivirajo. Na razredni stopnji naj bodo metode dela usmerjene predvsem k opazovanju (merjenje, presojanje, razvrščanje, urjenje). Izvedbeni načrt mora predvideti tudi možnosti sprotnega spreminjanja aktivnosti in kontrole ter beleženja ugotovitev z vidika udeležencev. Rezultati se lahko prikažejo na različne načine: kot raziskovalne naloge, referati, intervjuji, fotografske razstave in kot razstave preprostih eksponatov. Načrtovanje naravoslovnega dneva po Fani Nolimal opozori na vse podrobnosti, ki so potrebne, da načrtujemo in izvedemo korekten naravoslovni dan.
2.1.1.1.1. CILJI NARAVOSLOVNIH DNI
V Konceptu dni dejavnosti se učitelj lahko seznani s splošnim opisom ciljev za posamezno vrsto dni dejavnosti, s priporočenimi oblikami in metodami dela ter s splošnim načrtovanjem in organizacijo dnevov dejavnosti. Za naravoslovne dni so v Konceptu dni dejavnosti (1998) navedeni naslednji cilji: »Učenke in učenci aktivno in sistematično dopolnjujejo in poglabljajo teoretično znanje, ki so ga pridobili med rednim poukom, in ga povezujejo v nove kombinacije. Dejavnosti jih spodbujajo k
samostojnemu in kritičnemu mišljenju, omogočajo uporabo znanja ter spoznavanje novih metod in tehnik raziskovalnega dela (terensko, laboratorijsko delo itd.). Aktivno opazujejo, spoznavajo in doživljajo pokrajino kot celoto in posamezne sestavine okolja, spoznavajo in razumejo sobivanje človeka in narave. Intenzivno doživljajo naravo, odkrivajo njene lepote in vrednote, oblikujejo pozitiven odnos do narave, življenja, učenja in dela. Zavedajo se pomena varovanja zdravja in okolja.« (str. 2) Pri načrtovanju naravoslovnih dni mora učitelj upoštevati splošne cilje, ki so zapisani v Konceptu dni dejavnosti. Poleg zgoraj naštetih ciljev, mora pri načrtovanju naravoslovnih dni upoštevati tudi cilje, ki so določeni v učnem načrtu pri izbranem temtskem sklopu. To pomeni, da si mora učitelj izbrati tematski sklop, ki uresničuje splošne cilje naravoslovnega dneva, poleg tega pa mora doseči tudi cilje izbranega tematskega sklopa.
2.1.1.1.2. UČNE OBLIKE IN UČNE METODE NA NARAVOSLOVNIH DNEVIH
Pri načrtovanju naravoslovnih dni moramo upoštevati učne oblike. Te so podobne kot pri običajnih urah naravoslovja. Naravoslovni dnevi naj bi vključevali malo frontalnega pouka, več skupinske oblike in dela v dvojicah ter individualno obliko. Obliko dela izberemo na podlagi dejavnosti, ki jih načrtujemo za naravoslovne dni. Veliko avtorjev jih različno opisuje. Blažič (2003) v Didaktiki opiše frontalni pouk, skupinsko obliko, delo v dvojicah in individualno obliko dela pri pouku. Za frontalni pouk navede, da učitelj neposredno izvaja izobraževalni proces z večjo skupino učencev. Sam uravnava njegov potek, tempo dogajanja, neposredno vpliva na aktivnost učencev in jih vodi od začetka do konca procesa. Izobraževalni proces je skupinski, kadar so učenci šolskega oddelka razdeljeni na več manjših skupin, ki samostojno izvajajo del učnega procesa. Učitelj vodi celoten potek učnega procesa, vendar je z učenci v posrednem odnosu preko skupin.
Kljub temu je učiteljeva vloga zelo pomembna, saj poleg vodenja dela skupin učencem v primerih, kjer je potrebno, tudi pomaga. Za delo v dvojicah navaja predvsem prednosti.
Delo v dvojicah je organizacijsko preprosto, člani dvojic imajo več možnosti za aktivnost kot v frontalni in skupinski obliki in niso sami kot v individualni oblik. S to obliko je pouk možno v veliki meri prilagoditi značilnostim učencev, povečamo njihovo aktivnost in
poskrbimo za medsebojno komunikacijo. Delo v dvojicah je primerna oblika za različne didaktične aktivnosti učencev. Delo v dvojicah lahko služi za pridobivanje novega znanja, za utrjevanje, ponavljanje, za izdelavo različnih izdelkov, za skupno učenje in medsebojno pomoč učencev. Kot zadnjo navede individualno obliko, za katero je značilno individualno delo vsakega učenca posebej. Pozitivna stran te oblike je, da je vsak posameznik v določenih delih pouka neposredno aktiven in tako cilje dosega z lastno aktivnostjo. Čeprav je v individualni didaktični oblik aktiven vsak učenec posebej in je z učiteljem v posrednem odnosu, je učiteljeva vloga potrebna in pomembna. Učitelj načrtuje, pripravlja, organizira in posredno vodi delo vseh učencev in posameznikom po potrebi pomaga.
Poleg oblik dela, ki se bolj navezujejo na delo učencev, so pomembne tudi metode pouka, ki se nanašajo na delo učitelja. Medtem ko se v šoli pojavljajo predvsem štiri, zgoraj opisane oblike dela, je metod veliko več. Določena metoda dela se izvaja takrat, ko želi učitelj pri učencih doseči točno določen cilj. Za izvajanje naravoslovnega dneva so zelo pomembne metode dela, ki jih navajata Mira Cenčič in Majda Cenčič (2002) to so: METODA PRAKTIČNIH IN LABORATORIJSKIH DEL, ki služi za reševanje praktičnih problemov, reševanje konkretnih primerov kot izhodišče za teoretična spoznanja in kot posebna etapa pri reševanju teoretičnih problemov; METODA KAZANJA, za katero je značilno, da učenci z občutki in čutnimi zaznavami odražajo realnost v razredu, na poučnih sprehodih in ekskurzijah in METODA PRIKAZOVANJA, pri kateri učitelj izvaja poskuse ali opravlja raznovrstne dejavnosti, učenci pa pri tem opazujejo pojave, procese ali delovanja. Za naravoslovni dan sta po mnenju Barbare Debeljak (2005) pomembni METODI IGRA VLOG IN SIMULACIJA, ki sta »osrednji metodi izkustvenega učenja. V igri vlog učenec začasno prevzame predpisano vlogo in s tem razmišljanje, čustvovanje in vedenja nekoga drugega. V simulaciji pa ohrani lastno identiteto in namišljeno situacijo odigra na način, kot bi ravnal, če bi bila realna. Vedenje v simulaciji je realno, prav tako izražene veščine in čustva, simulirane so zgolj okoliščine.« (str. 89) Hellen Ward, Judith Roden, Claire Hewlett in Julie Foreman (2005) trdijo, da je igra vlog kinestetično orodje
za razumevanje abstraktnih naravoslovnih pojmov učencev. Z njeno pomočjo si predstavljajo abstraktne pojme. Motivacijska je predvsem zato, ker vključuje aktivnosti, ki predstavljajo premor od tradicionalnega pouka.
Poleg zgoraj navedenih metod lahko na naravoslovnem dnevu uporabimo tudi druge metode, ki jih uporabljamo pri vsakodnevnem pouku. To so na primer: metoda razlage, razgovora, opazovanja, dela z besedilom, dela s slikovnim gradivom in druge.
2.1.1.1.3. DIDAKTIČNI MODELI IN KONCEPTI POUKA NAČRTOVANJA NARAVOSLOVNIH DNI
Naravoslovne dni lahko načrtujemo na različne načine. V načrtovanje lahko vključimo različne učne oblike in učne metode. Eden od načinov načrtovanja je tudi, da za vodilo načtovanja določimo učno načelo, didaktični model ali sistem učenja, ki je teoretično obrazložen in priznan v strokovnih krogih. Irena Vodopivec (2002) namreč pravi, da
»prenova šolstva sloni na spremenjenem pojmovanju znanja, učenja in poučevanja.
Učitelji ne morejo več poučevati tako, kot so poučevali njih, če želijo pripraviti učence na izzive prihodnosti. Poučevanje pa je ustvarjanje pogojev za odkrivanje in izgrajevanje znanja, spretnosti in navad. Učitelji se morajo zavedati svoje spremenjene vloge, ko niso več zgolj posredovalci znanja pač pa organizatorji dela v razredu in svetovalci, ki podpirajo učinkovito skupinsko delo, ki temelji na sodelovalnem učenju.« (str. 15)
Za naravoslovne dneve je pomembno, da je pouk sodelovalno in spoznavno naravnan.
Mira Cenčič in Majda Cenčič (2002) za spoznavni pouk navajata, da »omogoča učencu, da je v učnem procesu aktiven, opazuje, zbira podatke, razlaga nova spoznanja, predela in uporablja nova sporočila ter misli in spoznava. Pouk povezuje učenje in mišljenje ter prispeva k višji kakovosti znanja, razvijanju intelektualnih in drugih sposobnosti ter pozitivnemu odnosu do učenja. Spoznavno usmerjen pouk teži k doseganju višjih kognitivnih ciljev. Pri nas se v šolski praksi uveljavlja delno kot posamezne metode in sistemi - reševanje problemov, projektno delo, raziskovanje.« (str. 9) Po mnenju Metode Kolar (1999) sodelovalno učenje učencu omogoči, da se nauči novo snov ob enem pa preko sodelovanja lahko ugotovi, ali so se nove snovi naučili tudi njegovi sošolci.
Sodelovalno učenje naj bi učencem omogočilo, po besedah Metode Kolar (1999), pozitivno soodvisnost, torej se učenci zanimajo tudi za delo svojih sošolcev. Pri sodelovalnem učenju vsak posameznik nosi določeno odgovornost, ker pri tem ni specifičnega vodje, so vodstvene funkcije razdeljene, zato učenec ni odgovoren le zase, temveč tudi za sošolce.
S sodelovalnim učenjem naj bi razvijali medsebojno pomoč, medsebojno spodbujanje in učenčeve socialne veščine. Sodelovalno učenje naj bi učence usmerjalo tudi k diskusiji o uspešnosti njihovega dela.
RAZISKOVALNO UČENJE
Po mnenju Glažar in Darije Petek (2015) raziskovalno učenje »izhaja iz konstruktivizma in temelji na razvojnih teorijah Piageta in Vigotskega. Predpostavlja aktivno vlogo učenca pri gradnji razumevanja in osmišljanja informacij. Pri vodenem raziskovanju (predvsem v zgodnjem šolskem obdobju) svoje zamisli namreč primerja z novimi, drugimi izkušnjami in dejstvi o naravnih pojavih, predmetih, snoveh. Morebitna nasprotja (z intuitivnimi idejami), ki ob tem nastanejo, povzročijo v njem zmedo in pojavi se težnja po razrešitvi nasprotij, konflikta.« (str. 404) Raziskovalno učenje bi moralo biti v procesu šolanja vedno prisotno. V Posodobitvah pouka osnovnošolskega šolanja za Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehniko Sandra Mršnik (2014) pravi, da bi se moralo raziskovanje pri pouku približati pravemu znanstvenemu raziskovanju. Pri učencih naj bi učitelji na ta način odpravljali intuitivne in napačne pojme, ki jih učenci pridobijo z osebnimi izkušnjami ali pa jih napačno usvojijo tekom preteklega šolanja. Z raziskovalnim delom bi učence tudi dodatno motivirali in s tem spodbudili naravoslovno radovednost, ki pomaga učencem pri oblikovanju raziskovalnih vprašanj. Na ta način, bi učenci postali mali raziskovalci, ki se ne bi zadovoljili zgolj z učiteljevo razlago pri pouku, ampak bi si s pomočjo nenavadnih vprašanj iskali nove poti za usvajanje naravoslovnega znanja.
Učenje z raziskovanjem se je v šoli, po mnenju Krnela (2007), začelo uvajati zato, ker »šola ne more zagotoviti vsega znanja, ki ga učenci potrebujejo v svojem nadaljnjem življenju.
Lahko pa jim zagotovi znanja, spretnosti in naravnanosti za vseživljenjsko učenje. Tako naj bi učenci tudi skozi pouk z raziskovanjem postali sposobnejši sami organizirati in voditi
svoje lastno učenje, se učiti samostojno ali v skupini in premagati težave pri učenju. To pa pomeni tudi zavedanje svojih miselnih procesov, strategij in metod.« (str. 9) Na podoben način opredelita raziskovalo učenje tudi Mira Cenčič in Majda Cenčič (2002), ki pravita, da so pri raziskovalnem učenju učenci postavljeni v vlogo raziskovalcev, ki iščejo odgovore na problemska vprašanja, ki so v znanosti največkrat že rešena. Učence pri raziskovalnem učenju, po njunem mnenju vodi notranja, racionalna motivacija. Ko raziskujejo konkretne primere, se ob tem učijo znanstvene metodologije, postavljanja hipotez, samostojnega opazovanja in primerjanja, urejanja in razvrščanja, analiziranja in sklepanja. Znanje, ki ga na ta način pridobijo, ga pridobijo sami z raziskovanjem. To kar so z raziskovanjem odkrili, je za njih novo in nepoznano. S tem se usposabljajo tudi za vseživljenjsko učenje.
Ko se učitelj odloči, da bo pri pouku naravoslovja uporabil raziskovalni pristop, se mora po mnenju Krnela (2014) zavedati, da »vsaka naravoslovna dejavnost ali poskus, različna merjenja in opazovanja še niso učenje z raziskovanjem. Mnoge o teh dejavnosti so strukturirane, kar pomeni, da je njihov potek, pa tudi rezultat vedno enak in vnaprej določen. V navodilih je napisano, katere pripomočke potrebujejo, kateri postopek naj uporabijo in v kakšnem vrstnem redu. Učni listi so opremljeni s tabelami za vnos rezultatov in z na pol narisanimi grafi. Tovrstni »kuharski recepti« predstavljajo jasno in premočrtno pot do rešitve naloge, zato velja, da učenje z raziskovanjem pogosto vključuje različne naravoslovne dejavnosti (hands on), niso pa vse naravoslovne dejavnosti že učenje z raziskovanjem.« (str. 34) Tudi Katarina S. Wissiak Grm (2014) meni, da raziskovalno učenje od učitelja zahteva predvsem veliko časa, saj mora poznati ideje, naravoslovne pojme in koncepte ter obstoječe povezave z obravnavano učno snovjo. Pri tem mora paziti tudi na to, da izpolni učne cilje, ki so, za učno snov, določeni v učnem načrtu. Učitelj mora paziti, da je okvir raziskovanja primeren za veliko večino učencev v razredu. Z raziskovanjem jim mora učitelj namreč omogočiti razumevanje in učenje obravnavane učne snovi tako, da so sami aktivni. Po mnenju Krnela (2014) pouk ali učenje z raziskovanjem ne pomeni le zagotavljanje pravilnih odgovorov, nasprotno, večji pomen ima postavljanje pravih vprašanj, zato tudi učitelj, ki dobro obvlada pouk z raziskovanjem, ni le vir informaciji,
temveč vse bolj usmerjevalec in pomočnik učencem pri samostojnem odkrivanju znanja.«
(str. 34)
Učitelj raziskovalno učenje pri pouku lahko izvede s pomočjo več modelov ali metod, ki so si med seboj podobni. Krnel (2007) je v Naravoslovni solnici predstavil standardno ali klasično metodo raziskovanja. Zanjo je navedel predstopnjo in šest nadaljnjih stopenj. Za predstopnjo je značilna opredelitev raziskovalnega problema. To stopnjo opravi učitelj sam, saj jo izbere glede na učno področje in učne cilje, ki jih želi z raziskovalno metodo doseči. Na prvi stopnji učenci napišejo ali povedo, kaj o pojavu, objektu ali snovi, ki jo želimo pri pouku raziskovati, že vedo. Sandra Mršnik (2014) pravi, da »s tem uresničijo ideje konstruktivizma o upoštevanju predznanja učencev. Pri tem pa se pojavijo vprašanja, na katera nimajo odgovorov.« (str. 76) Učitelj in učenci morajo postavljena vprašanja razdeliti v dve skupini, na tista, iz katerih bodo izpeljali raziskavo in na tista, ki bodo kljub izvedeni raziskavi, ostala neodgovorjena. Za zadnje morajo odgovore učenci poiskali v literaturi. Druga stopnja se navezuje na raziskovalna vprašanja. Ta naj bi bila čim bolj preprosta, učenci jih oblikujejo znotraj delovnih skupin, zato ima vsaka skupina drugačna raziskovalna vprašanja. Starejši ko so učenci, več učitelj zahteva od njih. Zato morajo učenci drugega triletja na tej stopnji oblikovati tudi hipoteze. Na tretji stopnji učenci oblikujejo načrt raziskave. Vanj vključijo opise poskusov ali opazovanj, ki jih bodo izvedli;
vključijo spremenljivke in opredelijo pošten poizkus. Vse skupaj pa si morajo sproti zapisovati. Sledi četrta stopnja, kjer učenci izvedejo poskuse, opazovanja in meritve, ki so jih navedli v raziskovalnem načrtu, ki ga je predhodno pregledal učitelj. Vse dobljene podatek si zapisujejo. Sledi peta stopnja, na kateri učenci oblikujejo odgovore na raziskovalna vprašanja. Preverijo, kaj so ugotovili in če so ugotovitve resnične, odgovori na raziskovalna vprašanja, ali so nepričakovane in nove. Na zadnji, šesti, stopnji sledi sporočanje in vrednotenje raziskave. V sklopu sporočanja lahko učenci oblikujejo različne plakate ali poročila. Pri vrednotenju, pa naj bi učenci vrednotili delo drugih skupin.
Raziskovanje zaključi učitelj, ki vse skupaj povzame in opozori na novo pridobljeno znanje z raziskovanjem.
Tudi Ana Gostinčar Blagotinšek (2011) je v Naravoslovni solnici, na primeru kvasa, predstavila pet stopenj raziskovanja. Stopnje so podobne Krnelovim. Na prvi stopnji si postavimo vprašanje, kaj že vemo. Na drugi stopnji navedemo naše raziskovalno vprašanje. Nato naredimo načrt raziskave, ki je tretja stopnja raziskovanja. Nato sledi četrta stopnja, kjer delamo poskuse, opazujemo, merimo. Zadnja stopnja je peta, pri kateri odgovorimo na vprašanje, kaj smo ugotovili.
Raziskovanje je za učence zelo pomembno in mora biti del učnega procesa. Naravoslovni dan je priložnost, kjer lahko učitelj delo usmeri v raziskovanje. Pozitivna stran raziskovalnega učenja je, da so vanj brez težav vključeni vsi učenci, saj po mnenju Krnela (2014) »pestrost vsebin, miselnih in manipulativnih veščin omogoča sodelovanje učencev z zelo različnim predznanjem in sposobnostmi, zato je učenje z raziskovanjem demokratično, ne razlikuje se med spoloma in lahko vključuje učence s posebnimi potrebami, dobro in slabo pismene, ročno spretne in nespretne, dobre opazovalce in tiste, ki hitro sklepajo.« (str. 35)
NAČRTNO OPAZOVANJE ALI POSLUŠANJE
Kobal (1992) o načrtnem opazovanju ali poslušanju pravi, da »razvija sposobnost vida in sluha, hitrega reagiranja, zaznavanja prostora in pojavov v njem, pomnjenja ter pri komuniciranju tudi faktorja besednosti.« (str. 12)
Učitelj naj bi načrtno opazovanje ali poslušanje organiziral po etapah. Če povzamemo Kobala (1992), naj bi načrtovanje potekalo v petih korakih. Učenci najprej izdelajo načrt opazovanja ali poslušanja. Nato sledi opazovanje ali poslušanje, kjer učenci sproti beležijo podatke, prav tako pridobijo tudi podatke iz literature. Naslednji korak je analiziranje vseh pridobljenih podatkov. Analizirati morajo tako podatke pridobljene iz literature kot tiste, ki so jih dobili z opazovanjem ali poslušanjem. Sledi ocenitev rezultatov opazovanja ali poslušanja. Na koncu pa morajo pripraviti še poročilo o opravljenem delu in ugotovitvah.
Zelo dober primer načrtnega opazovanja, z naslovom Fotografije od blizu so podale Hellen Ward, Judith Roden, Claire Hewlett in Julie Foreman (2005). Dejavnost poteka tako, da med učence razdelimo več fotografij posnetih od blizu. Vsebina fotografij od blizu je
odvisna od teme, ki jo izberemo. Fotografirane predmete namensko razporedimo po učilnici. Učence izzovemo, da fotografije povežejo s predmeti v učilnici in jih tako identificirajo. Primer fotografije od blizu za mlajše učence je brokoli; za starejše pa listne žile cvetnega lista.
POUČEVANJE NA PROSTEM CORNELL (1994)
Koncept poučevanj na prostem je primerno za vse starosti učencev in vedno poteka po petih načelih. Prvo načelo pravi, da UČITE MANJ IN DELITE SVOJE OBČUTKE Z UČENCI, ti se na učiteljeva opazovanja dosti bolje odzovejo kot na gola dejstva. Učencem posredujemo in navdihnemo ljubezen in spoštovanje do zemlje šele takrat, ko svoje globlje misli in občutke delimo z njimi. Kadar z učenci delimo svoje lastne misli in občutke, ga to spodbudi, da tudi sam začne raziskovati svoje občutke in zaznavanja. Med učiteljem in učencem se razvije medsebojno zaupanje in prijateljstvo. Drugo načelo pravi, da BODITE ODPRTI, SPREJEMLJIVI, to pomeni, da poslušate in ste pozorni. Življenje na prostem vzbudi v učencu spontano navdušenje, ki ga lahko spretno usmerimo v učenje. Vsako vprašanje, vsaka pripomba, vsak radosten vzklik je lahko povod, da se z učenci začnete pogovarjati.
Učenčevo zanimanje širite tako, da ga vodite v njegovi radovednosti. Tretje načelo pravi, da UČENČEVO POZORNOST TAKOJ USMERITE. Nekateri učenci niso vajeni opazovati narave od blizu, zato morate najti stvari, ki jih bodo zanimale in jih nato korak za korakom voditi, da se bodo naučili izostreno opazovati. Začutiti morajo, da hočete vedeti, kaj so odkrili. Četrto načelo pravi, da NAJPREJ OPAZUJTE IN IZKUSITE, NATO ŠELE SPREGOVORITE O STVARI. Učenec stvari zunaj sebe razume mnogo bolje, če se počuti eno z njimi, kot če mu jih kdo pripoveduje. Neposredno izkušnjo učenci tudi redko pozabijo. Peto načelo pravi, da naj DOŽIVLJANJE PREVEVA OBČUTEK RADOSTI. Učence pritegnemo, če smo srečni in učimo navdušeno.
Model učenja je primeren za izvajanje naravoslovnega dneva v naravi in nudi možnost drugačnega učenja, ki je za učence zanimivejši. Za izvajanje dejavnosti se mora učitelj dobro pripraviti, biti pa mora odprt za nove, nepredvidljive možnosti, ki jih v učencih vzbudi narava sama.
PROJEKTNO UČNO DELO
Helena Novak (1990) pravi, da »projektno učno delo sodi med tiste postopke učenja, ki temeljijo na izkustvenem učenju, spodbujajo učence k aktivnem učenju in pogojujejo kooperativne odnose med učiteljem in učencem.« (str. 5) Ker mora učitelj v šolskem letu izvesti tri naravoslovne dneve, v obsegu petih pedagoških ur, jih lahko poveže v projekt. Projektno učno delo omogoča medpredmetno povezovanje in kombinacije različnih dni dejavnosti. Helena Novak (1990) pravi, da se pri projektnem učnem delu lotimo vsake učne vsebine problemsko. Nalogo si zastavimo v obliki problema, ki ga skušamo rešiti in izpeljati do konkretnega izdelka. Takšnega problema se ni mogoče lotiti v okviru enega učnega predmeta, ker zahteva od učencev znanje iz različnih učnih področij. To pomeni, da projektno usmerjenega učnega dela ne moremo izvajati znotraj enega učnega predmeta in ne ločeno po posameznih učnih predmetih, temveč s povezovanjem učnih vsebin iste tematike iz več učnih predmetov. Torej jih medpredmetno povezujemo. Projektno učno delo je za naravoslovni dan primerno tudi zato, ker učence spodbuja k aktivnemu učenju in jih motivira za nadaljnje delo in zapomnitev snovi. Helena Novak (1990) trdi, da morata »v projektnem učnem delu obstajati obe možnosti: prisluhniti in upoštevati je potrebno že razvitim interesom pri učencih in prek aktivnega vključevanja v različne dejavnosti zavestno omogočiti učencem tudi odkrivanje in razvijanje novih interesov. K temu lahko veliko pripomorejo ravno teme projektov, ki izhajajo iz vsakodnevne življenjske situacije in omogočajo učencem, da v njih pokažejo in izrazijo že pridobljene izkušnje oziroma že usvojena znanja in da prihajajo tudi do novih spoznanj in znanj z neposrednim udejstvovanjem v različnih aktivnostih. Za projektno učno delo je tudi pomembno, da predstavlja odprto obliko učenja, v kateri učitelj lahko prisluhne učencem in njihovemu razmišljanju in interesom. Le tako jih upošteva kot subjekte v procesu njihovega razvoja in samorazvoja.« (str. 30)
Odločitev za projektno učno delo je odvisna predvsem od učitelja samega, saj Helena Novak (1990) trdi, da je »eden pomembnih pogojev za uspešnost projekta med drugim tudi dobra učiteljeva motiviranost za način dela, kakršnega zahteva projektno delo. Nič
