zapiski sejni

(1)

<I-S 2l ju

skupščina socialistične republike Slovenije

sejni

zapiski

seje

28. september 1983 3. oktober 1983

12

ljubljana 1984

(2)

(3)

republike Slovenije

■ ■ sejni

mm m m zapiski

seje:

28.9 .1983 3J0.1983

ljubijana 1984

(4)

DOKUMENTACUA 11 Itr

(5)

21, SEJA

(28, SEPTEMBRA 1983)

Predsedoval: Martin Mlinar, predsednik Zbora združenega dela Začetek seje ob 9.o5 uri.

Predsednik Martin Mlinar: Tovarišice in tovariši delegati! Prx- čenjam 21. sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 93. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.

Na podlagi 12. člena poslovnika Zbora združenega dela bomo za današnjo sejo zbora najprej izvolili Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja in verificirali pooblastila.

Predlagam, da v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvolimo naslednje delegate: za predsednika Mitjo Zidarja, za člane Slavico Kosi- Turk in Franca Andoljška. So omenjeni delegati navzoči? (Da.)

Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče, potem prehajamo na glasovanje.

Kdor je za ta predlog, naj prosim glasuje! (115 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)

Ugotavljam, da so bili v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja z večino glasov izvoljeni predlagani delegati.

Prosim verifikacijsko komisijo, da se sestane, pregleda pooblastila delegatov in sestavi poročilo za zbor.

Na sejo zbora so k posameznim točkam dnevnega reda vabljeni predstavniki Iz- vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slove- nije, Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovehije, Go- spodarske zbornice Slovenije, Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije, Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske oanose s tujino, Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zveze komunalnih skupnosti Slo- venije, Zveze kmetijsko zemljiških skupnosti Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Narodne banke Slovenije in Ljubljanske banke - Združene banke Ljubljana.

Na sejo zbora so vabljeni še člani delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije ter predsedniki in poročevalci odborov, komisij in skupin delegatov Skupščine SR Slovenije.

Ker je verifikacijska komisija medtem končala delo, prosim predsednika komisije tovariša Zidarja, da da poročilo.

Mitja Zidar: Poročilo Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije .za 21. sejo, dne 28 .9.1983 .

Zbor združenega dela šteje 15o delegatov. Za današnjo sejo je predložilo de-

(6)

legatska pooblastila 134 delegatov, in sicer: z gospodarskega področje 89 delegatov, s prosvetno-kulturnega področja 12 delegatov, s socialno-zdravstvenega področ- ja 11 delegatov, s kmetijskega področja 11 delegatov, z obrtnega področja pet delegatov, s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev 5 delegatov in s področja oboroženih sil en delegat.

Za posamezno delegatsko mesto so za različne točke dnevnega reda poslale po več delegatov naslednje skupine delegatov: iz 18. okoliša Tolmin, število delegatskih mest eden, število delegiranih delegatov dva. Na današnji seji niso navzoči delegati z naslednjih področij oziroma okolišev: gospodarsko področje, 15. okoliš en delegat, 32. okoliš en delegat, 38. okoliš en delegat, 39. okoliš dva delegata, 46. okoliš en delegat,skupaj odsotnih šest delegatov; prosvetno- kulturno področje, 2. okoliš en delegat, socialno-zdravstveno področje, 4. okoliš en delegat,skupaj sta odsotna dva delegata; kmetijsko področje, 1. okoliš en delegat, 3. okoliš en delegat, 4. okoliš en delegat, 8. okoliš en delegat, 9. okoliš en delegat, lo. okoliš dva delegata; odsotnih je sedem delegatov; skupaj je z današnje seje odsotnih 16 delegatov.

Komisija je pregledala vsa predložena pooblastila in ugotovila, da so vsa pooblastila v skladu z zakoni in Ustavo SR Slovenije, zato predlaga, da Zbor zdru- ženega dela vsa predložena pooblastila verificira.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa. Želi kdo o poročilu komisije razpravljati? (Nihče.)

Če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo. 0 poročilu bomo glasovali v celoti, ker ni sporno nobeno pooblastilo.

Kdor je za poročilo komisije, naj prosim glasuje! (134 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je zbor soglasno sprejel poročilo Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ter s tem verificiral pooblastila delegatov za 21. sejo Zbora združenega dela.

Hkrati ugotavljam, da zbor lahko veljavno odloča, ker je na seji navzoča ve- čina delegatov.

Z dopisom z dne 13.9.1983 sem razširil dnevni red današnje seje s predlogom zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt regionalnega razvoja SAP Ko- sovo) med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj in s predlogom zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt regionalnega razvoja SR Srbije) med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj. Razloga za ti dve razširitvi sta razvidna iz spremnih dopisov k aktoma.

Kdor je za predlagano razširitev, naj prosim glasuje! (132 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel predlagano razširitev dnevnega reda.

Z dopisom z dne 19.9.19 83 sem razširil dnevni red seje še s predlogom zakona o spremembi zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlagal v sprejetje po hitrem postopku. Iž spremnega pisma so razvidni razlogi za obravnavo tega zakona po hitrem postopku.

Želi o tej razširitvi kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče razpravljati, potem prehajamo na glasovanje.

Kdor je za, naj prosim glasuje! (129 delegatov glasuje za.) Je kdo proti?

(Dva delegata.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel predlagano razširitev.

Z istim dopisom sem vas obvestil, da bo na današnji seji obravnavano tudi po- ročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku 19. seje Zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugo- slavije, ki je bila 28. in 29. julija 1983, zato razširjam dnevni red današnje seje tudi s tem poročilom.

(7)

Za 18, sejo zbora, dne 29.6.1983 smo imeli predvideno obravnavo predloga, da naj bo Skupščina SFR Jugoslavije udeleženka pri sklenitvi družbenega dogovora med republikami in avtonomnimi pokrajinami o varčevanju, smotrni porabi in solidarnosti pri pomanjkanju električne energije. Ker so bila v postopku razčiščena nekatera odprta vprašanja v zvezi s tem predlogom, smo pred obravnavo ta predlog odložili z dnevnega reda. Ker so ta vprašanja medtem razjasnjena, predlagam, da danes nadaljujemo z obravnavo predloga, da naj bo Skupščina SFR Jugoslavije ude- leženka pri sklenitvi družbenega dogovora med republikami in avtonomnimi pokrajinami o varčevanju, smotrni porabi in solidarnosti pri pomanjkanju električne energije, Razlog za današnjo obravnavo je v tem, da so vse republiške skupščine in skupščin^ avtonomnih pokrajin predlog že obravnavale in ga bo Zbor republik in pokrajin kup^čine SFR Jugoslavije obravnaval na svoji seji 3o. tega meseca.

Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) če ne želi nihče, potem za- ključujem razpravo.

Kdor je za razširitev, naj prosim glasuje! (13o delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Dva delegata.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da se zbor z večino glasov strinja s predlagano razširitvijo.

Po skrajšanem postopku smo prejeli v ponedeljek, 26. tega meseca, osnutek sprememb resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981-1985 v letu 1983. Gre za spremembo stopnje dogovorjene rasti sredstev za splošne in skupne potrebe v primerjavi s prihodki, ustvarjenimi v preteklem letu. Tudi ta akt bo obravnavan na seji Zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije 3o. tega meseca, zato predlagam, da ga uvrstimo na dnevni red današ- nje seje. Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.)

Če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Kdor je za to razširitev, naj prosim glasuje! (125 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdržal? (Dva delegata.)

Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel predlagano razširitev dnevnega reda.

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je za današnjo sejo zbora predložil še predlog dogovora o zagotovitvi dela sredstev za financiranje pospeševanja ekonomskih odnosov s tujino v letu 1983. Sprejetje dogovora sicer sodi v pristojnost Izvršnega sveta, gre pa za tako pomembno področje, da je potrebno z njeg.ovo vse- . bino seznaniti tudi Zbor združenega dela. To je ugotovil tudi Odbor za finance, ki je na včerajšnji seji dogovor obravnaval, zato predlagam, da vključimo dogovor v današnji dnevni red.

Dogovor ste danes prejeli in je strogo zaupne narave, zato ga bomo v skladu s tem tudi obravnavali. Podrobnejšo obrazložitev v zvezi s tem dogovorom bo dal predstavnik Izvršnega sveta ob obravnavi akta.

Želi o tem predlogu razširitve kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Kdor je za predlog razširitve, naj prosim glasuje! (12o delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Dva delegata.) Se je kdo vzdržal? (Trije delegati.)

Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel predlog razširitve.

Glede na navedeno predlagam zboru, da sprejme za današnjo sejo naslednji dnevni red:

1. odobritev zapisnikov 19. in 2o. seje zbora,

2. osnutek zakona o urejanju prostora s poročilom o problematiki prostorske in zemljiške politike in zavarovanja okolja v SR Sloveniji,

3. osnutek zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, 4. osnutek zakona o stavbnih zemljiščih,

(8)

5. predlog za izdajo zakona o graditvi objektov s poročilom o izvajanju zako na o graditvi objektov,

6. poročilo o delu in problematiki kmetijsko-živilskih skupnosti v SR Slo- veniji od ustanovitve do vključno 1982. leta,

7. poročilo o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu,

8. predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu s predlogom zakona,

9. predlog zakona o spremembi zakona o uvedbi in stopnjah republiških davko in taks,

10. predlog zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije za leto 1982,

11. osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem ob- čani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvo dov in storitev,

12. predlog odloka o sestavi Sveta za družbeni sistem informiranja SR Slove- nije,

13. poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik_in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku 19. seje Zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, ki je bila 28. in 29. julija 1983,

14. osnutek sprememb resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981-1985 v letu 1983,

15. predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo o vzajemnem priznavanju diplom in strokovnih nazivov, pridobljenih na uni- verzah in visokošolskih ustanovah,

16. predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt regionalnega razvoja SAP Kosovo) med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj,

17. predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt regionalnega razvoja Socialistične republike Srbije) med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj,

18. osnutek zakona o supergaranciji federacije za obveznosti Jugobanke - Združene banke Beograd kot garanta za posojilo, ki ga je Evropska investicijska banka odobrila za delno financiranje tretje faze graditve 38o kwh prenosnega sistema Jugoslavije,

19. osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino,

20. osnutek odloka o valorizaciji sredstev, ki so jih republike in avtono- mni pokrajini vplačale za leto 1982 za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje SR Črne gore v letu 197 9,

21. predlog, da naj bo Skupščina SFR Jugoslavije udeleženka pri sklenitvi družbenega dogovora med republikami in avtonomnima pokrajinama o varčevanju, smotrni porabi in solidarnosti pri pomanjkanju električne* energije,

22. osnutek odloka o usklajevanju obsega in dinamike porasta določenih pla- smajev v letu 1983,

23. predlog dogovora o zagotovitvi dela sredstev za financiranje pospeševa- nja ekonomskih odnosov s tujino v letu 1983,

24. volitve in imenovanja,

25. pobude, predlogi in vprašanja delegatov.

(9)

Predlaga kdo spremembo ali dopolnitev takega predloga dnevnega reda? (Ne.) Če ne, potem prehajamo na glasovanje.

Kdor je za predlagani dnevni red, naj prosim glasuje! (132 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red današnje seje soglasno sprejet.

Obveščam vas, da bomo na skupnem zasedanju z Zborom občin in Družbenopoli- tičnim zborom poslušali poročilo o obravnavi zakonov o urejanju prostora, urejanju naselij in drugih posegov v prostor in stavbnih zemljiščih, ki ga bo podal Jože Pe_er Kavčič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik Re- publiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na odobritev zapisnikov 19. in 2o. seje zbora.

Zapisnika ste prejeli. Ima kdo pripombe oziroma dopolnitve k zapisnikoma?

(Nihče.) Če nima nihče pripomb oziroma dopolnitev, ugotavljam, da sta zapisnika 19. in 2o. seje zbora odobrena.

Sedaj bomo počakali, da delegati ostalih dveh zborov pridejo v dvorano, da bomo nadaljevali s skupnim zasedanjem vseh treh zborov.

Skupno zasedanje bo po dogovoru med predsedniki zborov vodil predsednik Zbora občin tovariš Mitja Horvat.

(Seja zbora je bila prekinjena ob 9.3o uri in se je nadaljevala ob lo. uri.) Predsednik Martin Mlinar: Tovarišice in tovariši delegati! Na- daljujemo sejo zbora.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na osnutek zakona o urejanju prostora s poročilom o problematiki prostorske in zemljiške politike in varovanja okolja v SR Sloveniji.

Osnutek zakona in poročilo je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, objavljena pa sta bila v prilogi VII. Poro- čevalca. Uvodno obrazložitev smo poslušali na skupnem zasedanju.

K osnutku zakona boste še prejeli predlog stališč Družbenopolitičnega zbora, ki obravnava osnutek zakona na podlagi 72. člena poslovnika Skupščine SR Sloveni- je.

Danes ste prejeli tudi stališča Predsedstva Republiške konference Sociali- stične zveze delovnega ljudstva Slovenije k tej točki dnevnega reda.

V zvezi z obravnavo zakona o urejanju prostora in ostalih zakonov s tega po- dročja vas obveščam, da smo pred sejo prejeli veliko število predlogov, pripomb in stališč, ki so jih posredovale skupine delegatov, občinske skupščine in nekateri drugi subjekti. Predloge, ki so bili poslani v roku, ki je predviden v po- slovniku, je proučil Odbor za stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja in se do njih opredelil; kar je razvidno iz dodatnega poročila, ki ste ga prejeli. Vse pripombe, predloge in stališča bomo skupaj s prispevki iz današnje razprave posredovali predlagatelju zakonov, da jih prouči in ustrezno upošteva pri pripravi zakonskih predlogov.

K osnutku zakona ste prejeli tudi predloge sklepa, ki ga je pripravil Odbor za stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja na podlagi vseh dosedanjih razprav o tem osnutku.

<

Predlagam, da imenujemo skupino delegatov, ki naj spremlja razpravo in jo prouči ter zboru predlaga morebitne spremembe in dopolnitve predlaganega skfepa.

Zaradi sorodne problematike naj skupina spremlja razpravo tudi k 3., 4. in 5.

točki dnevnega reda.

(10)

V skupino delegatov predlagam tovariša Fedja Klavoro, delegata skupine delegatov za gospodarsko področje, 18. okoliš, Tolmin, tovarišico Melito Trontelj, delegatko skupine delegatov za socialno-zdravstveno področje, 2. okoliš, Ljublja- na-Bežigrad in tovariša Draga Zajca, delegata skupine delegatov za gospodarsko področje, lo, okoliš Kočevje. Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Ne.) če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Kdor je za predlagano skupino delegatov, naj prosim glasuje! (128 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)

Ugotavljam, da je skupina delegatov v predlaganem sestavu imenovana z veči- no glasov.

Zbor obveščam, da sta na sejo zbora prišla še dva delegata, in sicer tovariš Milan Bajželj, gospodarsko področje, 15. okoliš, Tržič in tovarišica Bilijana Bergant-Mihajlovič, prosvetno-kulturno področje, 2. okoliš, Ljubijana-Siška. Tako je na današnji seji navzočih 13 6 delegatov.

Želijo poročevalci delovnih teles besedo k tej točki dnevnega reda? (Ne želi- jo.)

Pričenjam razpravo. Besedo ima tovariš Aleksander Kostiov, področje gospodarstva, 1. okoliš, Ljubljana Bežigrad.

Aleksander Kostiov: Tovariš predsednik, tovarišice in tova- riši delegati! Iz osnutka zakona ni razvidno, kdo izdeluje prostorske dele dolgo- ročnih in srednjeročnih družbenih planov ter urbanistične in krajinske plane. Ni tudi jasen postopek za usklajevanje interesov v prostoru ter določen postopek sprejemanja teh planov. —: •—• - •

V obrazložitvi osnutka zakona je rečeno, da vsebina prostorskega dela sred- njeročnega družbenega plana občine ustreza dosedanji vsebini programskega dela za- zidalnega načrta. Kadar pa se nanaša na večje območje, na katerem se bo gradilo v več planskih obdobjih, pa vsebina tako imenovanih dispozicijskih oziroma regu- lacijskih načrtov iz samega osnutka zakona ni jasno razvidna. Pri postopku usklajevanja in sprejemanja prostorskih delov srednjeročnih družbenih planov, zlasti še urbanističnih planov in krajinskih planov bi bilo potrebno predvsem določiti, v kateri fazi se pridobijo soglasja oziroma mnenja pristojnih organov in organizacij za urbanistične in krajinske plane, drugič, kdo plane razgrne in v kateri fazi izdelave ter kje se objavi razgrnitev (ali tudi v Uradnem listu), kdo obravnava dane pripombe in zavzema do njih stališča, faznost postopka, kdo in s kakšnim aktom se spremljajo plani, ali, se prostorski deli družbenih planov^sprejemaj o obvezno sočasno z drugimi deli plana, kot se pripravljajo, kdaj pošljejo občine osnutek plana republiškim upravnim organom, pristojnim^za urejanje prostora, (ko je osnutek že v razpravi na Izvršnem svetu ali na Skupščini) ter ali velja to do- ločilo tudi za urbanistične in krajinske plane.

Potrebno bi bilo tudi opredeliti postopek v zvezi s pobudami za spremembo urbanističnih in krajinskih planov.

Na Zboru združenega dela Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, dne 21.9. je delegacija delovnih ljudi - kmetov dala pripombo, ki jo tudi podpiramo, in sicer, da bi bili v osnutku zakona točno opredeljeni širši družbeni interesi, opredeljeni tudi v planih SR Slovenije, o katerih govori 6. člen navedenega osnutka. Prav tako naj se opredelijo tudi posebni pogoji v 3o. členu osnutka zakona. Kolikor v zakonu o urejanju prostora ne bo opredeljeno, kaj in kateri so širši družbeni interesi in kaj posebni pogoji, zakon ne bo kaj prida prispeval k razumnejši upo- rabi prostora, kmet pa bo še naprej izpostavljen izigravanju zakona. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovarišica Jolanda Race, področje gospodarstva, 2o. okoliš, Ajdovščina.

Jolanda Race: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Soglašamo z vsemi stališči, ki sta jih v svojem poročilu podala Odbor za stanovanj sko-komunalna vprašanja in varstvo okolja Zbora združenega dela in Odbor za urejanje prostora in varstvo okolja Zbora občin, dajemo pa naslednje predloge.

(11)

1. Predlagamo, da bi bili v zakonu bolj konkretno opredeljeni kriteriji in pogoji, pod katerimi je mogoče spreminjati namensko rabo kmetijskih zemljišč, to je, v katerih primerih so dobrine splošnega pomena (člen 6. v povezavi s členoma 16 in 17).

2. Predlagamo, da se v poglavju "postopek za usklajevanje interesov v prostoru" predvidijo načini usklajevanja interesov glede namenske rabe zemljišč tudi v sami občini, tako kot je to predvideno med občinami.

3. Predlagamo dopolnitev 45. člena tako, da bo občinam dana možnost izjemne- ga delovanja, saj je pričakovati, da dolgoročni plani ne bodo pravočasno sprejeti in bodo prav gotovo nastopila daljša prehodna obdobja.

4. Ne strinjamo se z obrazložitvijo četrtega poglavja, v katerem je navedeno, da zakon v načelu ne prinaša občinam novih finančnih obveznosti ob sočasni

ugotovitvi, da občine že dosedanjih obveznosti niso uspele poravnati zaradi pomanj- kanja sredstev. V tej zvezi moramo računati na potrebna finančna sredstva za izdelavo dokumentacije, saj bo v naslednjih letih potrebno sprejeti tri prostorske plane in sicer spremembo sedanjega srednjeročnega plana ter sprejetje dolgoroč- nega in srednjeročnega plana za naslednje plansko obdobje. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovariš Leopold Zupan, po- dročje gospodarstva, 12. okoliš, Kranj.

Leopold Zupan: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši dele-^

gati! Po dogovoru na skupini bom posredoval širša stališča gozdarske dejavnosti Slovenije, to je vseh strokovnih institucij, s katerimi se je strinjala tudi naša delegacija Gozdnega gospodarstva Kranj.

Stališča in pripombe k osnutku zakona o urejanju prostora.

Pri splošnih določbah v 2. členu izkazujejo v sistemu družbenega planiranja potrebe po prostoru tudi in predvsem samoupravne organizacije in skupnosti, kar natančno določata 2. in 4. člen zakona o sistemu družbenega planiranja. Okrnjeno navajanje nosilcev planiranja, ki imajo po določilih zakona pravico planirati, je omejeno samo na pravico planiranja v okviru družbenopolitičnih skupnosti, ne pa tudi v okviru samoupravnih organizacij, kot to predvideva 1. člen zakona o sistemu družbenega planiranja.

V uvodnem povzetku osnutka zakona so ncsilci planiranja pravilneje navedeni, saj je navedeno planiranje tudi v samoupravnih organizacijah. Potrebno bi bilo povzeti dikcijo 86. in 91. člena ustave. Prostor se uporablja tudi v skladu z zakonom o gozdovih, kmetijskih zemljiščih, vodah in tako dalje. Problem ponavljanja navajanja zakonov ki urejajo posamezna družbena področja, bi sicer povečeval obseg zakona, vendar bi bil s tem jasneje definiran obseg pojma prostor.

S 3. členom zakona se v bistvu ponavljajo določila prostorskega dela zakona o sistemu družbenega planiranja na način, ki prav nič ne prispeva k jasnosti pro- blema. Take formulacije, ki ne pojasnjujejo, temveč zapletajo stvar, zakonu niso potrebne. Vsebino člena bi bilo potrebno izpustiti ali pa jasneje oblikovati.

4. člen. Po naši oceni je nepotrebno ponavljanje vsebine, ki je že zajeta z zakonom o sistemu družbenega planiranja, zato bi jo bilo mogoče brez škode zapu- stiti .

/

V zvezi s posebnimi pogoji za urejanje prostora, navedenimi v 6. členu, imamo pripombe. Iz drugega odstavka 6. člena ni mogoče jasno razbrati, kako in na kakšen način se določijo širši družbeni interesi v planih SR Slovenije. Spremem- ba namenske rabe gozdov pa je sploh problematična, saj je ne moremo istovetiti s spremembo namembnosti gozdnih površin, kot je to navedeno za kmetijska zemljišča.

Besedilo člena bi morali nadomestiti z realnimi opredelitvami sistema in postopkov sprejemanja družbenih planov.

Poleg tega iz konteksta tega poglavja ni povsem jasno, kateri zakon misli predlagatelj, ko navaja pogoj in način možnega spreminjanja namembnosti, npr.

gozdov, čeprav je tu navedeno,da se to vprašanje rešuje na način, kot to določa zakon.

(12)

8 člen. Vsebina člena je smiselno oporečna. Prvi odstavek govori o nedopu^

stnosti spreminjanja funkcij, v drugem odstavku pa o rušenju ekološkega ravnotež- ja v teh gozdovih, ker pa ni nujno, da je lahko samo to vzrok za spremembo funkcije gozdov - to je le pogoj za optimizacijo.

Nesporazumu in dilemi bi se bilo mogoče v celoti izogniti z nadomestilom

predlogov, ki so jih predložile predlagatelju zakona gozdarske institucije Sloveni- je.

Varianta k 8. členu bi bila:

1. Gospodarjenje z gozdovi. Gozdove urejamo z gozdnogospodarskimi načrti, s katerimi se zagotavlja trajnost gozdov in njihova splošna koristnost tako, da se določajo pogoji in načini za njihovo varstvo, gojenje in izkoriščanje v skladu z zakonom.

2. Gozdnogospodarski načrti dajejo pregled razvojnih možnosti gospodarjenja z gozdovi s stališča bioekoloških zakonitosti razvoja gozdov, rastišcnega poten- ciala, stanja gozd6v, donosnih sposobnosti in njihovih splošno koristnih funkcij.

3. Strokovne osnove, merila za razvrščanje. Gozdove v rastiščnih razmerah, kjer bi bila z izkoriščanjem ogrožena njihova varovalna vloga in obstoj, je potrebno razvrstiti v trajno varovalne gozdove v skladu z zakonom. Gozdove, katerim je določen poseben pomen s stališča naravnih ali zgodovinskih znamenitosti, rekrea- cije, turizma, znanstveno-raziskovalnega pomena ali drugih šplosnih družbenih funkcij je potrebno razvrstiti v gozdove s posebnim namenom v skladu z zakonom.

4 Planiranje. Sprememba namembnosti gozdnih zemljišč naj se izvede v procesu planiranja in ob pogojih, ki jih določa zakon. Obvezna strokovna_osnova za pripravo planskih aktov o spremembi namembnosti zemljišč so prostorski deli gozdno gospodarskih načrtov in območja s karto funkcij gozdov.

V istem smislu bi morali dodelati tudi vsebino 7., 9. in lo. člena, s čimer bi poenotili zakonska izhodišča o urejanju dela družbenega prostora.

11. člen. V življenju so dostopi tako raznovrstni, da ni mogoče ugotoviti, za katero vrsto gre v konkretnem primeru. V strogo zavarovana področja zaradi na- ravovarstvenih ali narodno obrambnih razlogov ni vselej mogoče dopuščati svobodne- ga dostopa, kar bi moral predlagatelj v obravnavanem členu upoštevati.

12. člen. Dikcija člena je pomanjkljiva. Če je tu potrebno_določilo ustave v smislu lo4. člena ponoviti, potem je potrebno smiselno dopolniti vsebino člena.

Vsebina tretjega poglavja 21. člena zamegljuje nosilce in odgovornost za pripravo strokovnih podlag ter pripravljalne postopke pri izdelavi planskih gradiv.

Smiselno je vsebina opredeljena že v predlaganem spremenjenem 8. členu, ki opredeljuje obseg in funkcijo planerske in načrtovalske dokumentacije gozdarstva.

Na tem mestu bi bilo potrebno1 sintetizirati obseg gradiv, za katera pa skoraj ne more odgovarjati Izvršni svet, temveč odgovorni nosilec planiranja, kot to predvideva zakon o sistemu družbenega planiranja,

23. člen. Geodetske uprave imajo glede na sedanje izkušnje obilo nerešenih problemov na področju lastnih evidenc katastrov. Zato si ni mogoče v teh razmerah realno predstavljati možnosti in sposobnosti geodetskih upravnih organov, da bi namesto in poleg nosilcev planiranja tudi same vodile sintezne, sektorske evidence organizacij združenega dela in drugih udeležencev planiranja z izredno hetero- geno podatkovno bazo.

Vsebino člena je potrebno definirati v okviru realnih možnosti, pri čemer so ključni nosilci podatkov in evidenc nosilci planiranja.

33. člen. Krajinski plan območja je povsem nova kategorija v zakonodajni ter- minologiji in pojmovanju, zato doslej ni vgrajena v noben zakon. Potrebna so do- polnila in spremembe zakonodaje, da bi nosilci planiranja lahko ustrezno sledi- li sistemskemu pristopu. Še posebej pa bi morali definirati, ali so bile izrab- ljene možnosti in dolžnosti samoupravnega in interdisciplinarnega planiranja, kot ga predvideva zakon o sistemu družbenega planiranja.

Iz vsebine člena je mogoče razumeti, da je težišče krajinskega plana na iz-

(13)

ločanju prostora za urbanizacijo oziroma za varovanje posameznih vrednot človeko- vega okolja. Isto sledi tudi iz. skice, ki je podana na 21. strani. Mnenja smo, da je potrebno krajinski plan širše definirati, saj je lahko njegov namen tudi drugačen, na primer za potrebe valorizacije gozdov, ali kmetijskih ter drugih zem- ljišč za različne dejavnosti, na primer za rekreacijo in za usklajeno razvijanje teh dejavnosti z osnovnimi funkcijami gozdov oziroma kmetijskih zemljišč, to je varovalnimi, lesnopredelovalnimi ter ostalimi.

35. člen. V ustavi in v zakonu o sistemu družbenega planiranja obstaja hierar- hija nosilcev planiranja, zato ni razlogov, da bi v osnutku to stališče zanemari- li.

41. člen. Formulacija je tako splošna, da dejanje presega smisel in realno možnost vloge družbenega plana občine. Potrebno je oblikovati nedvoumno formula- cijo, ki bi konkretizirala področja, kjer se dejansko s plani določa prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba.

Poglavje "postopek za usklajevanje" - 42. člen. Akt razgrnitve prostorske ^ dokumentacije je dokaj problematična akcija, zlasti če temelji na formalnih izho- diščih. O razgrnitvi osnutka je potrebno obvestiti tudi samoupravne interesne

skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja, da preverijo pogoje, ki so bili dani ob nastajanju tega osnutka.

Prehodne in končne določbe - 46. člen. Šele definirana vsebina in metodološ- ka navodila bi dala celovit vpogled v pravo kvaliteto zakonskega osnutka. Glede na izjemno pomembnost zakona o urejanju prostora bi bilo potrebno hkrati spreje- mati tudi ves paket "ustreznih navodil", kot jih predvideva 46. člen.

Glede na veljavnost zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu, ki ga predlagani osnutek le delno spreminja in dopolnjuje, se zdi, da ni nujno sprejeti necelovit zakon o urejanju prostora, to je brez navodil.

Pripombe so nekoliko gozdarsko naravnane, vemo pa, da je v Sloveniji od ce- lotne površine gozdov nekaj več kot 5o %, kar pogojuje poseben interes za gozdove in, da.mora biti zakon o prostoru osnova za vse ostale zakone, ki bodo sledi- li in urejali tudi zakon o gozdovih in celotno gospodarjenje z njimi. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala. Besedo ima tovarišica Anica Škraba, področje gospodarstva, 7. okoliš, Kamnik.

Anica Škraba: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Skupščina občine Kamnik je na seji Zbora združenega dela obravnavala osnutek zakona o urejanju prostora. Skupščina podpira sprejetje osnutka zakona z naslednjimi pripombami.

1. Pri vključevanju temeljnih nosilcev planiranja, nosijo krajevne skupnosti enako težo dolgoročnega planiranja kot samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena in kot drugi nosilci planiranja. Kjer - krajevne skupnosti nimajo za tako planiranje usposobljenih kadrov, je verjetno taka obveznost zanje pre- velika (23. člen).

2. V zakonu bi kazalo bolj poudariti regijsko povezovanje. Regijski in ob- činski plani bi morali biti med seboj zakonsko tesno povezani, saj ne gre samo za fizično sosedsko povezavo, pač pa za vplive ene občine na razvoj drugih, na primer turizem, narodni parki, kmetijstvo, Ljubljansko barje in tako dalje (27.

člen) .

3. Premalo je čutiti dejavnike prostorskega informacijskega sistema. Napore občin pri oblikovanju prostorske informatike, ki se že odraža s pozitivnimi re- zultati, bi kazalo nadgrajevati v enotno in celovito evidenco v informacijski sistem (35. člen).

Zakon bi moral tudi jasno predvidevati postopke usklajevanja planov.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovarišica Jožica Pirnar, področje gospodarstva, 28. okoliš, Trbovlje.

(14)

Jožica pirnar: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši dele qati! Skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupšči- ne SR Slovenije, 28. okoliš je na svoji seji dne 26.9.1983 ob obravnavi osnutka zakona o urejanju prostora na podlagi predhodnih razprav v samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikovala naslednje pripombe.

1. V vseh treh revirskih občinah Hrastniku, Trbovljah in Zagorju ob Savi se zaradi rudarjenja in prestavitve rudarsko-varnostnih stebrov spreminja namembnost kmetijskih zemljišč. Zaradi konfiguracije zemljišča in relativno majhne površine občin ni mogoče zagotoviti novih kmetijskih zemljišč. Zaradi tega je potrebno v 7. členu podrobneje utemeljiti, v katerih primerih se lahko spremeni namenska raba kmetijskih zemljišč. Po mnenju delegatov verjetno le z aneksom plana družbeno- politične skupnosti.

2. V 23. in 24. členu je nujno potrebno zagotoviti ažurnost evidenc, predvsem glede rabe prostora. Enotnost teh evidenc je vprašljiva, kolikor se bodo podat- ki vodili hkrati na več mestih. Dostopnost evidenc je potrebno zagotoviti z bese- dilom "vsem nosilcem planiranja".

3. V 42. členu predlagamo črtanje variante, ker je po naši oceni nesprejem- ljiva. Delegati ocenjujemo, da ugotovitve in obrazložitve,^v katerih je opredeljeno, da z izdajo zakona o urejanju prostora ne prinašamo občinam novih finančnih obveznosti, ne odražajo dejanskega stanja. Občine že do sedaj niso mogle v celoti kriti obveznosti iz proračuna za pripravo vseh potrebnih dokumentov s tega po- dročja, zato menimo, da bi moral predlagatelj tudi opredeliti, iz katerih virov naj se obveznosti realizirajo.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa! Besedo ima tovariš Vlado Krivanek, področje gospodarstva, 41. okoliš, Maribor-Tabor.

Y a (j o Krivanek : Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši de legati! Naša skupina delegatov iz občine Maribor-Tabor in skupina delegatov^ostalih mariborskih občin me je na skupnem sestanku zadolžila, da posredujem nase predloge in pripombe k zakonu o prostoru, o urejanju .naselij in o stavbnih zem- ljiščih, ker menimo, da so ti zakoni med seboj tesno povezani.

Moram se opravičiti, ker bo moj govor daljši in vam bom zaradi pomembnosti te problematike v celoti prebral naše pripombe in predloge.

predsednik Martin Mlinar: Samo trenutek, prosim! Ali bi lahko podali vaše pripombe in predloge samo k točki, ki jo sedaj obravnavamo, saj ste prijavljeni tudi k 3. in 4. točki? Tako bi bil tudi boljši pregled v zapisniku.

Vlado Krivanek : Ne glede na to, da smo iz občine Maribor—Tabor predlagatelju navedenih osnutkov poslali pismene pripombe k posameznim členom,^

želimo delegate seznaniti z našimi pripombami, saj ocenjujemo, da bomo le s si^

roko razpravo dosegli uskladitev različnih interesov ter predvsem zaščitili druž- beni interes, ki je bil doslej na tem področju večkrat zapostavljen.

Pripomb, ki smo jih posredovali predlagatelju je veliko, zato želimo v današ- nji razpravi opozoriti le na najpomembnejše. Menimo, da bi jih lahko predlagatelj skupaj s pripombami drugih delegatov sprejel, tako da bi na današnjem zboru delegati lahko sprejeli osnutke navedenih zakonov.

Skupno vsem trem zakonom, to pa vendarle moram obrazložiti, je predvsem to, da njihova priprava poteka že več let, da je v postopku predlogov za izdajo in^^

osnutkov prišlo do številnih pripomb, ki so povzročile, da je republiška Skupšči- na predložene osnutke zakonov odložila oziroma zavrnila. Upoštevana pa je pripom ba, da je treba vse tri zakone obravnavati in sprejeti hkrati, ker so med seboj^

vsebinsko močno povezani. Zato je pri vseh dosedanjih razpravljavcih prevladujoče mnenje, da podpremo čimprejšnje sprejetje predpisov s tega področja, da pa se v predlogu zakona upoštevajo še nekatere pripombe.

Potrebno bi bilo proučiti tudi vprašanja dodatnih materialnih obveznosti, ki bodo nastale z realizacijo teh zakonov. Čeprav predlagatelj v obrazložitvi osnutkov potrjuje oziroma zatrjuje, da v načelu zakoni ne prinašajo novih finan

(15)

čnih obveznosti, smo mnenja, da bo ustanavljanje novih upravnih in samoupravnih organov in organizacij imelo za posledico nove finančne obveznosti občinskih pro- računov. Zato bi bilo potrebno to problematiko temeljito proučiti in v tej zvezi iskati najracionalnejše rešitve. Ob tem je bilo ponovno opozorjeno na sklep repu- bliške Skupščine, da ne bomo več sprejemali zakonov, ki bodo terjali nove materialne obveznosti.

Skupina delegatov je ob obravnavi teh osnutkov imela na voljo pripombe, ki so bile dane v Odboru za stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja Zbo- ra združenega dela, Odboru za urejanje prostora in varstvo okolja Zbora občin, Zakonodajno-pravne komisije, Zveze društev urbanistov Slovenije, mestnega Komite- ja za gradbene in komunalne zadeve Maribor in Izvršnega sveta Skupščine občine Maribor-Tabor. Skupina delegatov je v razpravi ugotovila, da so navedene pripombe smiselne in jih je zato podprla, vendar meni, da je nekatere od teh pripomb potrebno še posebej izpostaviti.

K osnutku zakona o urejanju prostora.

K 6. členu: Ne strinjamo se z določilom drugega odstavka tega člena, na podlagi katerega je mogoče spremeniti namembnost kmetijskih, gozdnih in drugih zemljišč le, če so za to dani širši družbeni interesi v planih SR Slovenije. S tem je ugo- tavljanje širšega družbenega interesa prenešeno izključno v pristojnost republiš- kega odločanja. Tudi glede postopka in glede na sočasnost družbenega planiranja tako besedilo ni sprejemljivo.

K 8. členu: menimo, da so po dikciji tega člena gozdna zemljišča celo bolj zaščitena od kmetijskih zemljišč.

K 11. in 46. členu: glede na to, da se opredeljujejo in usklajujejo potrebe po prostoru, zlasti v procesu priprave dolgoročnih planov družbenopolitičnih skupnosti, postopek sprejemanja tega zakona, predvsem pa dodatnih metodoloških navodil ni v skladu z odlokom o pripravi dolgoročnega plana.

Kot izhaja iz 46. člena osnutka zakona bodo izdelana podrobnejša vsebina in metodološka navodila za izdelovanje strokovnih podlag in prostorskih delov planov v šestih mesecih po sprejetju zakona.

Strokovne podlage se upoštevajo pri pripravi prostorskih delov plana, to je 41. člen osnutka zakona.

27. in 28. člen: 28. člen osnutka zakona določa, da ob upoštevanju smernic in strokovnih podlag SR Slovenije določi skupščina občine smernice za dolgoroč- ni plan. Usmeritve, ki jih daje dolgoročni plan SR Slovenije, so opredeljene v 27. členu. Ker zavzemajo te usmeritve širok aspekt prostorskega planiranja, bi bilo nujno, da so znane ostalim nosilcem planiranja že v sedanji fazi priprave dol- goročnega plana. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako pristopiti k realizaciji nalog glede na odlok o pripravi dolgoročnega plana oziroma kako nadaljevati delo glede na pričakovana dodatna metodološka navodila.

K 27. in 29. členu: pri dosedanjem prostorskem planiranju je bila aktivnost republiških organov in skupščine premajhna. V osnutku zakona pa se predvideva nji- hov preobširen vpliv, zato je potrebno ponovno proučiti vsebino teh dveh členov osnutka zakona.

K 42. členu: varianta naj se črta.

K 45. in 47. členu: vsebina teh dveh členov je nasprotna, saj sprejeti urba- nistični program Maribora ni in ne more biti istoveten z dopolnjenim srednjeroč- nim družbenim planom po določilih zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, zato v celoti ne more veljati do sprejetja dolgoročnega plana.

Pojem posega v prostor ni dovolj opredeljen. Po naši oceni je'poseg v prostor tudi negradbeni poseg oziroma poseg, ki ne spreminja namembnosti zemljišča, kot na primer zrak, hrup in podobno. Toliko k osnutku tega zakona. Hvala!

(16)

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa! Lista prijavijenih raz- pravljalcev k tej točki dnevnega reda je izčrpana. Sprašujem delegate, ali želi o tej točki dnevnega reda še kdo razpravljati? (Da.)

Besedo ima tovariš Srečko Beričič, področje gospodarstva, 13. okoliš, škofja Loka.

Srečko Beričič: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Želim podati samo kratek povzetek predlogov in stališč delegacije 13.

okoliša, Škofja Loka k zakonu o urejanju prostora.

Zakon je potrebno čimprej sprejeti ter tako zapolniti zakonodajno praznino oziroma neskladje med sistemskim zakonom o družbenem planiranju in zakonodajo na področju urejanja prostora.

Menimo, da so materialne posledice zakona slabo ocenjene in da bodo velike.

Prav tako bi bilo nujno izdati podzakonske predpise v predpisanem roku, da ne bi prišlo do nadaljnjih zamud in nedoslednosti pri izvajanju zakona.

V samem zakonu pa bi bilo potrebno natančneje opredeliti nivo obdelave dol- goročnega in srednjeročnega družbenega plana ter urbanističnih in krajinskih pla nov. Obstaja bojazen, da se bodo v množici vseh predvidenih dokumento pojavljale podvojene obdelave prostora in da bo zato preglednost nad urejanjem prostora zelo okrnjena.

prepogosto se dogaja, da se izvedba dokumentov zavleče tudi zaradi pridobi vanja dodatnih mnenj oziroma soglasij. Predvsem pa menimo, da ni sprejemljiva do-

ločba 45. člena zakona, s katero ni dovoljena sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije ter zemljišč, ki so določena za usposabljanjema organizirano kmetijsko predelavo, čeprav so opredeljena v srednjeročnem družbenem planu, do sprejetja dolgoročnih družbenih planov.

Vsi vemo, da se je tudi rok za sprejetje dolgoročnih družbenih planov podalj- šal, zato bi ta člen imel še večje posledice pri rabi prostora, kot jih je imel^

interventni zakon o varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti.

Hvala lepal

Predsednik Martin Mlinar: Hvala. Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Če ne želi nihče več razpravljati k tej točki dnevnega reda, potem zaključujem razpravo in prekinjam to točko dnevnega reda. Skupina delegatov, ki smo jo imeno- vali, pa naj spremlja razpravo tudi k ostalim točkam.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda, to je na osnutek zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

Osnutek zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Objavljen je bil v prilogi VII Poročevalca. Uvodno obraz- ložitev smo že poslušali na skupnem zasedanju. K osnutku zakona in k prejšnji toč- ki dnevnega reda vam ravnokar razdeljujejo tudi osnutek stališč uružbenopolitične- ga zbora, ki je osnutek zakona obravnaval na podlagi 72. člena poslovnika Skupšči- ne SR Slovenije.

Prav tako ste danes prejeli stališča Predsedstva Republiške konference So- cialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.

K osnutku zakona ste prejeli predlog sklepa, ki ga je pripravil Odbor za stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja na podlagi vseh dosedanjih razprav.

Želijo poročevalci delovnih teles besedo? (Ne želijo.)

Pričenjam razpravo. Besedo ima tovariš Dušan Vehovar, področje gospodarstva, 1. okoliš, Ljubljana-Bežigrad.

Dušan Vehovar: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Pripombe k osnutku zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor so naslednje.

(17)

1. Iz osnutka zakona ni razvodno, kdo izdeluje oziroma pripravlja prostorske izvedbene načrte. V 69. členu je predvideno, da organizacije združenega dela iz- delujejo strokovne osnove za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, medtem ko upravne organizacije organizirajo in skrbijo za pripravo teh aktov ter pridobivajo k tem aktom soglasja ustreznih organov in organizacij. Ni tudi določeno, kdo pripravlja in kako se sprejemajo prostorski ureditveni pogoji. V 36. in 41. čle- nu so omenjeni samo prostorski izvedbeni načrti.

2. Zakon bi moral jasno urejati naročanje vseh vrst projektov od prostorskih izvedbenih aktov do projektov za posamezne objekte. Doseči bi morali razpis jav- nega natečaja za prostorske izvedbene načrte skupaj z arhitekturo objektov.

3. Zakon bi tudi moral zagotoviti boljšo arhitekturo objektov in boljše obli- kovanje zunanjega prostora. Omogočen bi moral biti vpliv na kvaliteto arhitekture, na primer prek komisij za arhitekturo pri upravnih organih, pristojnih za urejanje prostora.

4. V praksi se velikokrat dogaja, da je potrebno prostorske izvedbene akte večkrat popravljati na podlagi določenih pogojev organov in organizacij, ki so dolžni sodelovati pri pripravi teh aktov (na primer pogoji upravnega organa za sanitarno inšpekcijo, upravnega organa za požarno varnost), ker pogoj.i, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi, niso nikjer objavljeni.

Zaradi hitrejše in racionalnejše priprave prostorskih izvedbenih objektov bi morali z zakonom predpisati, da so organi in organizacije dolžni izdati in objavi- ti vse pogoje in normative, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi aktov.

5. V zakonu je sicer rečeno, da se prostorski izvedbeni akti lahko spremeni- jo oziroma dopolnijo, vendar samo po postopku, ki je predpisan za njihovo sprejetje. Kaj je s tako imenovanimi manjšimi odmiki od sprejetih aktov, kot je navedeno v 2. in 3. odstavku 15. člena sedanjega zakona o urbanističnem planiranju?

Menimo, da bi spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih aktov morali tudi v novem zakonu ločiti na večje in manjše, za katere pa bi bil postopek sprejemanja krajši.

6. Namen novega zakona je med drugimi tudi skrajšanje postopkov za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Tako je sedaj možna izdaja lokacijskega dovoljenja neposredno na podlagi prostorskega izvedbenega načrta, brez poprejšnje izdelave lokacijske dokumentacije.,V tem primeru se tudi ne pridobivajo soglasja pristojnih organov in organizacij za lokacijo. Vendar pa je pri tem potrebno opozoriti, da nekateri drugi zakoni izrecno določajo, da je potrebno pridobiti soglasje do-

ločenih organov in organizacij k odločbam o lokaciji. Zato bi bilo potrebno vzpo- redno s sprejetjem tega zakona spremeniti tudi ustrezne člene zakonov, ki vsebu- jejo taka določila, kot na primer 3o. člen zakona o eksplozivnih snoveh, vnetlji- vih tekočinah in plinih ter o drugih nevarnih snoveh. Lokacijsko gradbeno in upo- rabno dovoljenje za objekte, v katerih se proizvajajo, predelujejo ali hranijo vnetljive tekočine, izda pristojni organ, ko dobi predhodno soglasje upravnega organa za požarno varnost.

33. člen zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) določa, da je potrebno pridobiti soglasje občinske in republiške ve- terinarske inšpekcije k odločbam o lokaciji, gradbenem in uporabnem dovoljenju za objekte za.rejo živali, skladiščenje,promet živalskih proizvodov in tako dalje .

7. člen zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76). Sestavni del lokacijske dokumentacije mora biti pismena izjava projektanta, da so upoštevani normativi za varstvo pred prekomernim hrupom. Zakon o spremembah in dopolnitvah posameznih določb nekaterih republiških zakonov v zvezi s postopki za pridobitev lokacijskega dovoljenja (Uradni list SRS, št. 21/78) že rešuje nekaj te problematike, vendar pa ga bo potrebno uskla- diti z novimi določili o prostorskih izvedbenih aktih ter z novim zakonom o ce- stah (Uradni list SRS, št. 38/81).

7. Osnutek zakona predvideva izdelavo lokacijske dokumentacije za posege v prostor na območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Ni pa rešeno vprašanje na podlagi kakšne dokumentacije se bodo izdajala lokacijska dovoljenja

(18)

za objekte in naprave, ki ne bodo povsem v skladu s sprejetimi prostorskimi in _ _ izvedbenimi načrti. Menimo, da bi v takih primerih bila potrebna izdelava lokacijske dokumentacije in pridobitev soglasij tistih pristojnih organov m organiza cij, pri katerih so se spremenili pogoji, ki so bili dani pri pripravi prostor skega izvedbenega načrta.

8. V praksi se upravni organ, pristojen za urejanje prostora, velikokrat srečuje s problemi raznih manjših dozidav in nadzidav ali sprememb zaupnosti objektov, ki v ničemer ne vplivajo in ne spreminjajo pogojev bivanja ali dela na posameznem območju in tudi ne na obstoječo ali predvideno urbanistično ali arhi tektonsko podobo območja, za katera je ob doslednem spoštovanju sedanjega zako na o urbanističnem planiranju potrebna izdelava lokacijske dokumentacije m izda ja lokacijskega dovoljenja. To pa je enak postopek kot za katerikoli drug večji poseg. Osnutek zakona tega določila ne spreminja, vendar pa bi bilo zaradi potre be po skrajšanju lokacijskih postopkov umestno razmisliti, ali ne bi za take in podobne primere zadostovala priglasitev.

Iz sedanjega in novega osnutka zakona tudi ni povsem jasno razvidno, kaj se šteje za spremembo namena objektov in ali je mišljen celoten objekt ali pa samo posamezni prostori v objektu. Obstajajo primeri spremembe namembnosti, ki nimajo nobenega vpliva na svojo okolico ter se tudi zunanjost in velikost obstoječega objekta ne spreminja, vendar pa je ob zakonu potrebno lokacijsko dovoljenje, tem primeru bi morda zadostovalo gradbeno dovoljenje po predhodni pridobitvi mnenja upravne organizacije, ker v praksi upravni organi, pristojni za urejanje pro štora, zelo različno izdajajo dovoljenja za ureditev stanovanjskih prostorov v podstrešnih in kletnih prostorih stanovanjskih objektov.

9. v poglavju 7., inšpekcijsko nadzorstvo, je potrebno dodati vsebino prvega odstavka 41.č, 41.d in 41.e člena sedanjega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju.

Zakon pa bi moral opredeliti problem preprečevanja novih nedovoljenih objektov in status dosedanjih že zgrajenih nedovoljenih objektov glede na vrsto, lego in ekonomsko vrednost, z vsemi širšimi družbenimi posledicami nadaljnjega obsto ja ali rušenja objektov. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa. Besedo ima tovarišica Anica Škraba, področje gospodarstva, 7. okoliš, Kamnik.

Anica škraba: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Naša občina je obravnavala osnutek zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Skupščina podpira sprejetje osnutka zakona z naslednjimi ugotovi tvami in pripombami.

1. Skupščina ugotavlja, da so temeljna načela preveč splošna in jih je zato potrebno konkretizirati.

Zastavljamo vprašanje glede smotrnosti organiziranja upravnih in strokovnih služb za urejanje prostora, saj bi sredstva, namenjena za ustanavljanje novih _ upravnih organizacij, s pridom uporabili za ureditev računalniške inventarizaci-

je prostora. V zakonu ni učinkovitih predlogov in ukrepov za preprečevanje nedovoljenih gradenj, prav tako pa tudi ni dovolj učinkovito opredeljena kontrola.

Konkretne pripombe pa so naslednje.

1. člen. Jasneje je potrebno opredeliti ureditveno območje naselja, temeljna načela pa dodelati in konkretizirati.

47. člen. Gradbena parcela naj ima svojo parcelno številko in je ^tista, ki v celoti spremeni namembnost zemljišča. Funkcionalno zemljišče naj bo ves del par cele, razen tistega, ki ne bo pod stavbo.

48. člen. Pridobivanje soglasij geodetske uprave je nepotrebno, če so pred- videne upravne organizacije za urbanistično načrtovanje.

(19)

59. člen. Geodetskim upravam niso potrebna lokacijska dovoljenja, razen če bodo predpisane posebne evidence za vodenje lokacijskih dovoljenj.

67. člen. Postavljamo vprašanje smotrnosti organiziranja strokovnih služb.

Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa. Besedo ima tovariš Vla- do Krivanek, področje gospodarstva,41. okoliš, Maribor-Tabor.

Vlado Krivanek: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! K osnutku zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor imamo delegati iz občine Maribor-Tabor naslednje pripombe.

K 36. členu. Zastavlja se vprašanje, ali je prepuščeno izvršnim svetom v pro- sto presojo in odločitev, kdaj je potrebno izdelati variantne rešitve za prostorske izvedbene načrte. Sedanja dikcija člena omogoča opuščanje tega načina izdelave prostorskih izvedbenih načrtov ter izjeme, da se ne razpiše javni natečaj.

K 38. členu. Besedilo je potrebno dopolniti z obvezno objavo javne razlasti- tve v uradnem glasilu.

K 39. členu. Zaradi boljšega razumevanja je potrebno navesti, kdo opravi j avno obravnavo.

K 65. členu. Besedilo je nerazumljivo glede dokumentacije, ki jo mora investitor predložiti.

Ugotovljeno je, da se v doglednem času postopki za občane ne bodo skrajšali, delo upravnih organov pa bo težje, saj bo zaradi prehodnih določb dalj časa

veljal različen režim postopkov za pridobitev lokacijskih dovoljenj.

Prav tako v osnutku zakona ni rešen problem začasnih lokacijskih dovoljenj na območjih, ki so v kasnejših fazah predvidena za drugačno namembnost. Ne strinjamo se 'S tem, da v zvezi z 52. členom za take objekte ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Skupina delegatov izraža dvom o možnosti ustanovitve upravne organizacije za opravila, ki jih predvideva osnutek zakona, saj gre za ustanovitev nove organizacije v breme splošne porabe, ob tem pa se postavlja tudi vprašanje ustrezne kadrovske zasedbe v upravi, saj kot je splošno znano, osebni dohodki v upravi močno zaostajajo za dohodki enakih kadrovskih zasedb na področju gospodarstva. Hvala!

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa. S tem je lista prijav- ljenih razpravijalcev k tej točki izčrpana. Želi še kdo razpravljati? (Nihče.)

Če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo in prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. točko dnevnega reda, to je na osnutek zakona o stavbnih zemljiščih.

Osnutek zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Objavljen je bil v prilogi VII. Poročevalca. Uvodno besedo smo poslušali na skupnem zasedanju. Danes ste prejeli stališča, pripombe in predloge Sveta za družbenopolitični sistem pri Predsedstvu Republiške konference SZDL in predlog sklepa, ki ga je pripravil pristojni odbor na podlagi vseh dosedanjih razprav. Prosim, da skupina delegatov spremlja tudi razpravo k tej točki dnevnega reda.

Želijo poročevalci delovnih teles besedo? (Ne želijo.)

Pričenjam razpravo. Besedo ima tovarišica Jožica Pirnar, področje gospodarstva, 28. okoliš, Trbovlje.

Jožica Pirnar: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine

(20)

SR Slovenije, 28. okoliš je na svoji seji dne 26.9.1983 ob obravnavi osnutka zakona o stavbnih zemljiščih na podlagi predhodnih razprav v samoupravnih organiza cijah in skupnostih oblikovala naslednje pripombe.

Deleaacija ima vsebinske pripombe k tretjemu poglavju, to je upravljanje stavbnih zemljišč, kar je v osnutku opredeljeno v 28. in 29. ter 3o. členu. Z uki nitvijo stavbno zemljiške skupnosti in samoupravnega sklada stavbnih zemljišč se ne strinjamo. V Trbovljah je bila v skladu z določbami zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v letu 1978 ustanovljena stavbno zemljiška skupnost. Za izvajanje njenih programov in ostalih SIS materialne proizvodnje občine Trbovlje imamo organizirano posebno delovno skupnost strokovno tehničnih služb, ki trenutno skrbi za izvajanje programov petih SIS materialne proizvodnje, in

sicer: stanovanjsko skupnost, komunalno skupnost, stavbno-zemljisko skupnost, stno skupnost in skupnost za izgradnjo družbenih objektov.

S takšno organiziranostjo smo dosegli zelo velik napredek na področju Pl^anl~ ranja in izvajanja planiranih nalog teh skupnosti, saj praktično hkrati in

enem mestu izdelujemo srednjeročne, letne in operativne plane.

Medsebojna neusklajenost delovanja navedenih SIS materialne proizvodnje je praktično izključena. Z ustanovitvijo samoupravnega^sklada stavbnih zemljišč ne bo ta možnost neusklajenega medsebojnega delovanja ze vnaprej ^kJ^gena, zato menimo, da bi sprememba pomenila velik korak nazaj. Vztrajati bi bilo potrebno pri uresničitvi dosedanjega zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zem

lj išči glede ustanovitve stavbno-zemljiških skupnosti oziroma pri člena prvega predloga zakona o stavbnih zemljiščih.

Osnutek zakona predvideva za vse investitorje enoten sistem_financiranja, o- premliania stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami sekundarnega pomena. Za razliko od dosedanjega zakona bo po določbah osnutka zakona tudi investitor stanovanjskega objekta v družbeno usmerjeni gradnji financiral gradnjo ko munalnih objektov in naprav individualne rabe sekundarnega pomena, kar pa je d - slej financirala samo stavbno zemljiška skupnost. To pomeni, da se bo po sprejetju osnutka zakona cena m2 stanovanjske površine temu ustrezno povečala in z njo tudi lastna udeležba.

To seveda pri blokovno družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji nebo vpliva- lo na zmanjšanje obsega gradnje ali na zvišanje prispevnih stopenj, temveč se bo prispevna stopnja za stanovanjsko skupnost povečala za ukinjeno prispevn stopnjo oziroma izvirni prihodek stavbno zemljiške skupnosti.

pri individualni stanovanjski gradnji pa bodo investitorji dejansko gradi- li dražje, saj bodo v natečaju za oddajo stavbnih zemljišč morali_plačati tudi sorazmerni del vrednosti zgrajenih komunalnih objektov in_naprav individualne rabe. Pri tem je treba pripomniti, da doslej niso vse občine spoštovale posame nih določb zakona in so investitorji družbeno usmerjene individualne gradnje tudi doslej morali plačevati sorazmeren del vrednosti vseh zgrajenih komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena.

Deleaacija ocenjuje, da z določili osnutka zakona o stavbnih zemljiščih bistveno zmanjšujemo doseženo stopnjo samoupravnih delegatskih odnosov na tem po- membnem področju. Pri tem postavljamo predlagatelju vprašanje umestnosti prenaša nja novih pristojnosti na upravne organe ob splošni družbeni težnji zmanjševa- nja obsega dela upravnih organov.

Postavlja se tudi vprašanje, zakaj z zakonom določiti, kdo je izključno pristojen, da lahko opravlja administrativno-tehnična in druga opravila, ce se ta dela opravljajo v breme dohodka novo predvidenega sklada.

Delegacija ocenjuje, da se z osnutkom novega zakona ne zagotavlja racional- nejše in učinkovitejše poslovanje na področju priprave in urejanja stavbnih zemljišč, temveč se uveljavlja le bolj zahtevne in večstranske postopke, ki pa ne bodo dali po našem mnenju željenih rezultatov.

Predlagamo, da predlagatelj prouči predlog, da se upravljanje s stavbnimi zemljišči glede na dosežene rezultate in dosedanjo organiziranost prepusti odlo čitvam občin.

(21)

Predsednik Martin Mlinar: Hvala. Besedo ima tovariš Mitja Zidar, področje gospodarstva, 1. okoliš, Ljubijana-Bežigrad.

Mitja Zidar: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati!

Ustno bi podal samo nekaj splošnih pripomb, konkretne pripombe k posameznim členom pa bi podal v pisni obliki.

V obravnavanem osnutku zakona še vedno ni jasna celotna samoupravna organiziranost in povezanost samoupravnega sklada stavbnih zemljišč z drugimi samou- pravnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje in z uporabniki stavbnega zemljišča kot končnimi uporabniki. Kljub temu, da je bilo dovolj časa od sprejetja zakona o komunalnih dejavnostih v začetu leta 1982, ni bila izdelana nobe- na analiza dejanskega stanja in ne upoštevan dolgoročni program ekonomske stabi- lizacije stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.

Ohranjajo se organizacije združenega dela, ki naj bi opravljale posamezna strokovna dela, kar je navedeno v 29. členu, vendar naj ne bi te organizacije ime- le statusa pooblaščenih organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena.

Prav tako ni razvidno upoštevanje racionalizacije in razvoj samoupravnih družbe- noekonomskih odnosov oziroma uveljavitev združenega dela pri razpolaganju in usmerjanju sredstev družbene akumulacije.

Premalo pozornosti je posvečeno vprašanju koordinacije vseh materialnih funkcij na področju posamezne družbenopolitične skupnosti pri izgradnji stanovanjskih, poslovnih, industrijskih, prometnih, energetskih, komunalnih in drugih objektov ter naprav.

Vse dejavnike v prostoru je potrebno povezati, koordinirati in usmerjati k postavljenemu cilju. Zato se morata koordinacija in usmerjanje razreševati na nivoju družbenopolitične skupnosti, občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in izvajalcev. Osnutek upošteva kompromisno rešitev, ki naj bi jo uveljavil samoupravni sklad stanovanjskih zemljišč in s tem prevzel nekatere funkcije, ki po ustavi pripadajo občini in njenim organom. Samoupravni sklad pa naj bi prevzel tudi nekatere funkcije, ki jih imajo dosedanji uporabniki in izvajalci v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.

Nejasno je tudi definirana vloga organizacij združenega dela, ki lahko po pogodbi opravljajo posamezna strokovna dela. Postavlja se tudi vprašanje upra- vičene obremenitve sedanjih in bodočih uporabnikov oziroma investitorjev, saj se nekatera naselja urejajo že več desetletij, kljub temu pa še vedno niso ure- jena .

Kriteriji za prispevek investitorjev k stroškom urejanja zemljišč so se tako spreminjali in so zato investitorji • do leta 1965 plačevali prispevek v odvisnosti od investicijske vrednosti objekta; do leta 1977 v odvisnosti od po- vršine stavbnega zemljišča, od tedaj dalje pa v odvisnosti od skupne neto upo- rabne površine objekta. Novi osnutek pa ponovno predvideva prispevek v odvisnosti od površine stavbnega zemljišča.

V zvezi s tem opozarjamo tudi na dejstvo, da je bilo financiranje urejanja stavbnih zemljišč dalj časa nedorečeno in nelogično urejeno. Osnutek zakona raz- rešuje dilemo, kateri stroški bremenijo investitorja, katere stroške pa prevzema širša družbena skupnost. Mnenja smo, da je prvi del dovolj dobro razrešen in usklajen z drugimi predpisi in sodno prakso. Verjetno pa bi bilo priporočlji- vo, da se ostali del financiranja opredeli jasneje, kar še posebej velja za financiranje komunalnih naprav, kot so na primer vodni viri, energetski viri pa tudi čistilne naprave.

V načelu naj bi financiranje uredili približno tako, kot je to urejeno za primarne in magistralne komunalne naprave.

V zakonu naj bi bilo uveljavljeno načelo, da nihče od investitorjev stanovanjske, poslovne in druge gradnje ne more biti investitor komunalnih naprav, temveč naj bi kot investitor nastopal le samoupravni sklad stavbnih zemljišč.

Dopustne pa naj bi bile izjeme od tega načela na izvenmestnih območjih, ko gre za posamično gradnjo.

(22)

V obrazložitvi se navaja, da ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti vprašanja za jemanja mestne rente glede dela dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti v smislu 2o. člena ustave SR Slovenije. Ker gre za širša vprašanja, kot je znano iz gradiva Kraigherjeve komisije, naj bi se vprašanje zajemanja mestne rente resilo s posebnim zakonom, na kar že sedaj opozarjamo sa] ni dvoma, da bi se le z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča ta renta ne zajemala v celoti.

V poročilu o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji se tudi navaja, da je bilo z družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj dogovorjeno, da bodo občine v skladu s potrebami in možnostmi usmerjale davke od dohodka od prometa nepremičnin in druge davke, na primer od posesti stavb, v komunalno gospodarstvo. Ker v času veljavno- sti dogovora to ni bilo realizirano, se ta sredstva še vedno združujejo v prora čunih družbenopolitičnih skupnosti, nujno pa bi bilo doseči, da bi se ta sredstva v občinah SR Slovenije usmerila v samoupravne sklade stavbnih zemljišč.

Prav tako ni zadovoljivo rešeno vprašanje odgovornosti za obveznosti oziroma terjatve, ki nastajajo na podlagi pravnih poslov, v katere so vključene obči- ne oziroma samoupravni sklad stanovanjskih zemljišč. Na podlagi tega in drugih zakonov, na primer zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbe- ni lastnini, stopa v razmerja s prejšnjim lastnikom ali z razlaščencem ali z ob čino v vseh poslih pridobivanja nepremičnin v družbeno lastnino, kar pomeni, da občina jamči za izpolnitev prevzetih obveznosti s svojimi sredstvi.

Sredstva samoupravnega sklada stavbnih zemljišč niso več sredstva občine, saj z njimi upravlja skupščina sklada in ne skupščina občine. Če pri tem upošte- vamo, da ke ta sklad tudi pravna oseba, je še toliko bolj nejasno, kako naj bi na primer o oddajanju tega zemljišča odločala komisija občinske skupščine, kot je predvideno v 51. členu osnutka zakona. Prav tako ni jasno, kako naj bi bil sklad nosilec urejanja, če program urejanja sprejme občinska skupscina (33. člen).

Mnenja smo, da bi tem vprašanjem morali posvetiti več pozornosti, ker so^do- ločbe tretjega poglavja o upravljanju dokaj skope, saj je praktično vse prepušče- no statutu sklada, o njegovi vsebini pa zakon ne govori. Glede na to, da v 4y.

členu osnutka zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni določbe, po kateri lahko občinska skupščina razglasi tudi splosno prepoved prometa z nepre- mičninami v primerih, ko se pripravlja odlok o prenehanju lastninskih in drugih pravic, imamo za umestno, da se v navedenem 49. členu doda tudi ta določba, saj se s tem v znatni meri omogoča nemotena izpeljava odloka v zemljiški knjigi.

V prehodne določbe bi bilo umestno navesti določbe o yeljavnosti obstoje- čih pravnih aktov samoupravnih sporazumov, planov, pogodb in podobno do konca te ga srednjeročnega obdobja. Hvala lepa.

predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa. Odrejam odmor. Sejo bomo nadaljevali ob 11.45 uri.

(Seja zbora je bila prekinjena ob 11. uri in se je nadaljevala ob 11.45 uri.) predsednik Martin Mlinar : Tovarišice in tovariši delegati!

Nadaljujemo sejo.

Preden nadaljujemo z razpravo k 4. točki dnevnega reda, obveščam zbor, da se je seji pridružila tovarišica Ana Ivančič, kmetijsko področje, 3. okoliš, Ajdovščina; tako je na seji navzočih 137 delegatov.

Besedo ima tovariš Srečo Zorn, predstavnik Zveze komunalnih skupnosti Slove- nije.

Srečo Zorn: Tovariš predsednik, delegatke, delegati! Oba zbora skupščine Zveze komunalnih skupnosti Slovenije sta na^4. redni seji dne 21.9.

1983 razpravljala o osnutku zakona o stavbnih zemljiščih in se zavzemala za enotno zakonsko ureditev tega področja tako da se zagotovi samoupravno sporazumeva- nje in dogovarjanje, pa tudi opravljanje upravnih in drugih nalog v skladu z ustavnimi določili. V dosedanjem izvajanju določil zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ni bilo dovolj pripravljenosti in aktivnosti v ob- činah za izvedbo take samoupravne organiziranosti, kot jo opredeljuje zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.

(23)

Razprava je pokazala, da v občinah, ki so izvedle samoupravno organiziranost v skladu z zakonom, dosegajo pozitivne rezultate. Hkrati pa se zastavlja vpraša- nje, zakaj spreminjati samoupravno organiziranost, ki je v občinah, ki so spošto- vale zakon, komaj zaživ la. Kolikor bo sprejeta usmeritev osnutka zakona o stavbnih 2emljiščih, s katero je predvideno organiziranje samoupravnih skladov, bo tam, kjer so odgovorno ravnali v skladu s predpisi, to povzročalo ponovno spremembo samoupravne organiziranosti.

Že v prejšnjih osnutkih zakonov o stavbnih zemljiščih so se pojavljale eno- stavnejše rešitve, ki so bile v tem, da bi nalogo prevzele komunalne skupnosti oziroma samoupravne skupnosti, ki jo je za te naloge pooblastila občinska skup- ščina. Jasna razmejitev nalog in pristojnosti med udeleženci v procesu urejanja stavbnih zemljišč bi prispevala h kvalitetnejši izvedbi nalog na tem področju.

Dosedanje razprave so opozorile na potrebo dokončne opredelitve samoupravne organiziranosti. Razprave delegatov v skupščini Zveze komunalnih skupnosti Slovenije so opozorile, da samoup? avni sklad ne predstavlja racionalizacije del na tem po-'' dročju, temveč bo povzri čil povečanje administrativnega kadra in potrebnih sredstev, sklad pa ni primerna rešitev, zlasti za manjše občine.

Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih ne opredeljuje odnosov med samoupravnim skladom, samoupravno interesno skupnostjo, upravljalcem objektov in naprav, inve- stitorjem in izvajalcem posameznih del, še posebno ob upoštevanju določb zakona o komunalnih dejavnostih. Prav tako ni jasna koordinativna, usmerjevalna in katera druga vloga samoupravnega sklada v procesu urejanja stavbnih zemljišč. Zaradi ja- snejše razmejitve nalog, pristojnosti in odnosov na tem področju predlagamo, da predlagatelj pripravi model organiziranosti, pristojnosti, povezav in poteka nalog, ker bi razrešil marsikatero nejasnost, ki se pojavlja pri obravnavi osnutka zakona.

Osnutek zakona opredeljuje, da je upravijalec z vsemi sredstvi samoupravni sklad, torej tudi z namenskimi sredstvi, ki se združujejo v samoupravni interesni skupnosti na podlagi sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti.

V nadaljnji fazi priprave zakona o stavbnih zemljiščih je potrebno te nejasnosti in dvojnosti odpraviti in razrešiti vprašanje, ali samoupravni sklad prev- zame celotno razširjeno reprodukcijo ali pa naj skrb za razširjeno reprodukcijo prevzamejo v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih komunalno združeno delo, ki v končni fazi te objekte in naprave tudi prevzema v svoja osnovna sredstvu in z njimi gospodari. V primeru, da funkcijo razširjene reprodukcije prevzema samoupravni sklad, je potrebno potem spremeniti določbe zakona o komunalnih dejavnostih, zlasti v delu, ki govori o samoupravnem planiranju ter o nalogah in dolžno- stih komunalnega združenega dela.

Sistem financiranja in urejanja stavbnih zemljišč deli vire sredstev na vire, ki se uporabljajo za izgradnjo sekundardnih in na vire za izgradnjo magistralnih in primarnih komunalnih in drugih objektov ter naprav. Ta dvojnost oziroma deli- tev bo povzročila vrsto problemov in v končni fazi vplivala tudi na izvajanje planskih odločitev. Sredstva, nadomestila in prispevki posameznega investitorja, kakor tudi sredstva za financiranje sekundarnih objektov so realno čvrstejša od sredstev za izgradnjo magistralnih in primarnih objektov in naprav. Po podatkih samoupravnih komunalnih skupnosti se je v primerjavi s sprejetimi planskimi dokumen- ti samoupravno združilo v SR Sloveniji po zaključnem računu 1982 okoli 4o % pla-

nf5anih sre£lstev. Ob tem so običajno vlaganja v te objekte in naprave relativno višja kot v sekundarne objekte in naprave.

Opozorili smo le na nekatere temeljne pripombe in dileme v osnutku zakona o stavbnih zemljiščih, ki pa so vezane na samoupravno organiziranost, na planiranje nosilcev planiranja v komunalnem gospodarstvu ter na sistem gospodarjenja z de- narnimi sredstvi. Kolikor pa bodo te pripombe ostale nerazrešene, bo to v praksi povzročalo številne probleme in nejasnosti. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala. Besedo ima tovariš Vlado Krivanek, področje gospodarstva,41. okoliš, Maribor-Tabor.

V 1 a^d o Krivanek: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Naša skupina delegatov je k osnutku zakona o stavbnih zemljiščih imela naslednje pripombe.