UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
KARMEN DOLENŠEK
Turizem v občini Šmarješke Toplice
Diplomska naloga
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
KARMEN DOLENŠEK
Turizem v občini Šmarješke Toplice
Diplomska naloga
Mentor: doc. dr. Dejan Cigale
Ljubljana, 2021
Univerzitetni dvodisciplinarni študijski program prve stopnje Anglistika in Geografija
ZAHVALA
Ob dokončanem diplomskem delu bi se rada zahvalila svojemu mentorju doc. dr. Dejanu Cigaletu za vso strokovno pomoč ob pisanju dela.
Rada bi se zahvalila tudi svoji družini (atiju Tomažu, mami Silvani, sestri Valeriji in bratu Franciju) za vso podporo in ljubezen, ki sem jo vedno dobila.
Posebno bi se rada zahvalila tudi svojim prijateljem, ki so bili zame tu v najboljših in najbolj stresnih trenutkih, da so mi vedno stali ob strani in me znali nasmejati. Zahvaljujem pa se tudi vsem ostalim kolegom in kolegicam, ki so delo v predavalnici in na terenu vedno naredili užitek.
Izvleček:
Turizem v občini Šmarješke Toplice
Turizem je v 21. stoletju ena izmed najhitreje rastočih panog, ki močno vpliva tudi na razvoj krajev. Namen diplomske naloge je predstaviti stanje turizma in turistične znamenitosti v občini Šmarješke Toplice. V prvem delu diplomske naloge govorimo o osnovnih pojmih v turizmu, nato pa predstavimo osnovne geografske značilnosti, turistično ponudbo, turistično povpraševanje in glavne vrste turizma v občini. V zadnjem delu naloge spoznamo, kakšen pogled ima na turizem občina in kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj turizma na območju.
Ključne besede: turizem, občina Šmarješke Toplice, turistična ponudba, turistično povpraševanje, razvoj turizma
Abstract:
Tourism in the Municipality of Šmarješke Toplice
In the 21st century, tourism is one of the fastest-growing industries, which also has a strong impact on the development of the affected locations themselves. The purpose of this thesis is to present the state of tourism and tourist attractions in the municipality of Šmarješke Toplice. In the first part of the thesis, we talk about the basic concepts in tourism and then we present the basic geographical features, tourism supply, tourism demand and the main kinds of tourism in the municipality. In the final part of the thesis, we learn about the municipality’s view on tourism, and we also learn what are the possibilities for further development of tourism in the area.
Key words: tourism, the municipality of Šmarješke Toplice, tourism supply, tourist demand, development of tourism
Kazalo vsebine
Uvod ... 1
Namen in cilji ... 1
Teoretska izhodišča ... 2
Metode ... 2
Geografski oris občine Šmarješke Toplice ... 4
Naravnogeografske značilnosti ... 4
Družbenogeografski značilnosti ... 5
Turistična ponudba ... 6
Naravne znamenitosti ... 6
Klevevž ... 6
Zdravci ... 7
Reka Krka... 7
Sakralni objekti ... 8
Župnijska cerkev sv. Andreja ... 8
Cerkvi sv. Janeza Krstnika in sv. Jožefa ... 9
Župnijska cerkev sv. Marjete ... 9
Cerkev Karmelske matere božje ... 10
Gradovi ... 11
Hiša žive dediščine ... 12
Šmarješki trg, vinska fontana Izvir cvička in Dvorec Gregorčič ... 13
Arheološko najdišče in arheološka pot Vinji Vrh ... 13
Nastanitvene zmogljivosti in gostinska ponudba ... 14
Turistično povpraševanje ... 14
Zdraviliški turizem ... 20
Zdraviliški park ... 21
Turizem na kmetiji ... 22
Zidaniški turizem ... 23
Pešpoti, pohodništvo in nordijska hoja ... 24
Društva in prireditve v občini ... 24
Državno ocenjevanje kruha ... 25
Občinski praznik ... 25
Šmarješki tek ... 25
Razvojne usmeritve in možnosti za nadaljnji razvoj ... 26
Zaključek ... 29
Summary ... 30 Viri ... 32
Seznam slik, preglednic ter grafov
Slika 1 Starostna piramida občine Šmarješke Toplice 2020 ... 5
Slika 2 Zaključek potoka soteske Radulja ... 7
Slika 3 Cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi ... 9
Slika 4 Cerkev sv. Marjete v Šmarjeti ... 10
Slika 5 Cerkev sv. Karmelske matere božje v Slapah ... 11
Slika 6 Razvaline gradu Štrlek ... 11
Slika 7 Hiša žive dediščine (Pred njo tudi spomenik NOB, za njo pa farna cerkev) ... 12
Slika 8 Vinska fontana Izvir cvička ... 13
Slika 9 Prihodi turistov 2013-2017 ... 15
Slika 10 Prenočitve turistov 2013-2017 ... 15
Slika 11 Prihodi turistov v letu 2018 ... 17
Slika 12 Prenočitve turistov v letu 2019 ... 17
Slika 13 Prihodi tujih turistov v letu 2019 ... 18
Slika 14 Prihodi tujih turistov v letu 2019 ... 18
Slika 15 Prihodi po mesecih v letu 2010 ... 19
Slika 16 Prenočitve po mesecih v letu 2010 ... 19
Slika 17 Terme Šmarješke Toplice ... 21
Slika 18 Litoželezni vodnjak ... 22
Slika 19 Zidanica Bregač ... 24
Slika 20 Državno ocenjevanje kruha ... 25
Preglednica 1 Prihodi turistov v letih 2013-2017 ... 14
Preglednica 2 Prenočitve turistov v letih 2013-1017 ... 14
Preglednica 3 Prihodi in prenočitve turistov v letu 2018 ... 16
Preglednica 4 Prihodi in prenočitve turistov v letu 2019 ... 16
1
Uvod
Turizem je v 21. stoletju izredno pomembna panoga. Poleg starejših, velikih turističnih krajev, pa na pomembnosti pridobivajo tudi manjši. Šmarješke Toplice so primer zdraviliške občine, kjer je zdraviliški turizem sicer prisoten že dlje časa, druge oblike turizma pa občina šele odkriva. Poleg izvira termalne vode so na območju zanimive tudi druge naravne danosti, kot so Klevevška Toplica, vinske gorice in kulturne znamenitosti, kot so cerkve, arheološka najdišča in kulturna dejavnost občine ter društev.
S turizmom na tem območju so se ukvarjali že drugi avtorji. Že leta 2012 je nastala diplomska naloga z naslovom »Prostorski razvoj turizma v občini Šmarješke Toplice« (Strnad, 2012).
Avtorica se je v njej ukvarjala z obstoječo turistično ponudbo in lokacijami za nove dejavnosti, ki jih občina potrebuje za nadaljnji razvoj turizma. Pri tem poudarja, da moramo upoštevati varovanje okolja, saj lahko sicer pride do uničenja turistično zanimivih naravnih danosti.
Ugotovila je, da je ponudba »razdrobljena, nerazvita in nepovezana« (Strnad, 2012, str. 2).
Predvideva izgradnjo 2 novih hotelov, športne dvorane, nakupovalnega središča in apartmajskega naselja, kot glavno smer turizma pa določa ekološki, zdraviliški in potovalni turizem (Strnad, 2012).
Tanja Hrastar (2015) v diplomski nalogi z naslovom »Turizem na kmetiji v občini Šmarješke Toplice« na kratko predstavi turistično ponudbo in turistično povpraševanje v občini, nato pa se osredotoči na turizem na kmetiji. Prve turistične kmetije so bile v občini ustvarjene šele v 21. stoletju, lastniki so se zanje odločili, saj so z neposredno prodajo svojih izdelkov sami zaslužili več, kupcu pa zagotovili višjo kakovost in varnost izdelka. Vsi intervjuvani ponudniki so se zavedali pomembnosti prijaznosti gostitelja, zato so bili tudi gostje zadovoljni s obiskom.
Ponudniki so zadovoljni s količino turistov, ki so večinoma domači, seveda pa bi kapacitete z veseljem tudi povečali. Slaba je le povezava med turističnimi kmetijami in lokalno skupnostjo.
Ta delovanje kmetij sicer podpira, ni pa razvitih tesnih vezi (Hrastar, 2015).
Namen in cilji
Namen diplomske naloge je predstaviti stanje turizma v občini Šmarješke Toplice in možnosti njegovega nadaljnjega razvoja.
Cilji diplomske naloge so naslednji:
- opredeliti osnovne pojme s področja turizma,
- predstaviti občino Šmarješke Toplice in njene družbeno- ter fizičnogeografske značilnosti,
- predstaviti naravne in kulturne turistične potenciale v občini, - predstaviti aktualne oblike turizma v občini,
- predstaviti turistične ponudnike in
- raziskati možnosti za nadaljnji turistični razvoj.
2 Teoretska izhodišča
Ko govorimo o turizmu, govorimo o množičnem pojavu. Danes ne gre več le za privilegij bogatih, ampak proces, v katerega so vključeni vsi sloji. Turizem vpliva na gospodarstvo, proizvodnjo in porabo ter tudi na mednarodno prelivanje sredstev. S posrednimi in neposrednimi učinki na okolje spreminja tudi pokrajino. Te spremembe so lahko pozitivne – na primer s povečanim interesom za varovanje okolja – ali negativne (Jeršič, 1990).
Turizem lahko definiramo na več načinov. Po Tkalčiču (2002) gre za več pojavov, povezanih s turistično ponudbo in povpraševanjem na konkretnem geografskem prostoru, ki so medsebojno povezani. Učinki turizma so vidni tudi v drugih dejavnostih, kot so trgovina, promet, kultura, šport … Seveda pa tudi te dejavnosti vplivajo na turizem. Osnovna enota turizma je celotna destinacija in vsi proizvodi znotraj nje, ne le posamezni, delni proizvod;
kakovost celotne destinacije pa bo ocenjena glede na najslabše ocenjen delni proizvod.
Turistična območja lahko delimo na več prostorskih območij. Govorimo lahko o turističnem območju, kjer prostorska raven ni natančno določena. Ko govorimo o turističnem kraju, govorimo o posameznih naseljih. Tu nas zanimajo posamezni kraji, ki imajo povečano število turistov. Najpogosteje pa govorimo o turistični destinaciji. Ta vsebuje vse, kar gost potrebuje – nastanitev, primerno infrastrukturo in zabavo. »Ta obiskana geografska enota je lahko zaključen center, vas ali mesto, regija ali otok ali država.« (Cigale, Lampič, 2019).
Po Pogačniku (2008) poznamo več delitev turizma. Govorimo lahko o dnevnem (oziroma izletniškem) in večdnevnem turizmu, glede na čas obiska v letu govorimo o sezonskem, posezonskem in izven sezonskem turizmu, glede na nacionalnost turistov pa o domačem (kjer lahko računamo, da se bodo turisti večkrat vračali) in tujem turizmu. Posebni vrsti turizma sta tudi tranzitni turizem (ko se turisti ustavijo med potjo na končno destinacijo) in zdomski turizem (ko se turisti za praznike vračajo v domači kraj).
Jeršič (1990) definira turistično povpraševanje kot »količino turističnih dobrin, storitev in blaga, ki so jih turisti pripravljeni uresničiti ob določeni ravni cen.« (Jeršič, 1990, str. 15). K uresničevanju jih motivirajo različne potrebe (potreba po rekreaciji, obnavljanju fizičnih in duševnih moči, turističnem potovanju …), motivi (želje in pričakovanja, ki jih imajo turisti o potovanju) in zunanji dejavniki, kot so razpoložljiv čas in denar ter stopnja razvitosti turističnih tradicij (Jeršič, 1990).
»Turistična ponudba je količina turističnih dobrin, storitev in blaga, ki so ponujene turistom.«
(Jeršič, 1990, str. 34). Naloga turistične ponudbe je, da privabi ljudi in uresniči njihove želje ter potrebe. Turistično ponudbo delimo na dobrine primarne in sekundarne ponudbe.
Primarne dobrine so naravne pokrajinske lastnosti, družbene in kulturne značilnosti ter splošna infrastruktura. Sekundarne dobrine so tiste, ki so proizvod človekovega dela in jih potrebujemo za uporabo primarnih dobrin (objekti za bivanje, objekti za informiranje turistov
…) (Jeršič, 1990).
Metode
Pri pripravi diplomske naloge sem uporabila različne metode raziskovanja. Večino dela je obsegala uporaba in analiza obstoječe literature in relevantnih dokumentov. Pomemben vir informacij je zbornik »Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja«, ki sta ga uredila Cvelbar in
3
Granda in podrobno predstavi predvsem kulturne in družbene značilnosti območja.
Pomembni dokumenti so tudi Strateški razvoj in trženje turizma v destinaciji Šmarješke Toplice v obdobju 2017-2027, Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice (ki obsegata pregled trenutnega stanja turizma in oblikujeta smernice za nadaljnji razvoj turizma) ter Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice.
Drugi pomembni viri informacij so bili internetni viri, predvsem portali z lokalnimi novicami (Dolenjski list, lokalno.si, Moja-Dolenjska), spletne strani občine, Zavoda za turizem, kulturo in šport ter TIC-a in različne druge monografije.
Terensko delo je obsegalo fotografiranje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so turistično zanimive in intervju z županom, kjer sem pridobila informacije, do katerih bi sama težje dostopala ter ugotovila, kako na razvoj turizma gleda občinska oblast.
4
Geografski oris občine Šmarješke Toplice
Naravnogeografske značilnosti
Občina Šmarješke Toplice leži na stiku dinarskih podolij, ravnikov in planot s panonskim gričevjem in ravninami. Na območju zato najdemo termalne vrelce, razgibano površje in raznolike kamnine, rastje in prsti, vse skupaj omejujeta vinorodna griča Koglo (417 m) in Vinji Vrh (392 m) (Lešnik Štuhec, 2017).
Po Novi regionalizaciji Slovenije (Orožen Adamič, Perko, 1999) območje občine spada deloma v Raduljsko hribovje in deloma v Novomeško pokrajino. Raduljsko hribovje predstavlja del severozahodnega roba dinarskega sveta. Meji na Posavsko hribovje, Krško gričevje, Novomeško pokrajino in Dolenjsko podolje. Veliko je 116 km2, povprečna višina je 373,3 m, naklon pa 13ᵒ. Sestavljata ga 2 tektonski enoti – mokronoška in novomeška. Novomeška enota je zgrajena predvsem iz krednih in jurskih apnencev. Radulja ima dežno-snežni režim, z viškoma vode marca in novembra ter nižkoma vode avgusta in januarja. Njeno porečje obsega 118 km2. Podnebje je zmerno celinsko s povprečno letno temperaturo 9 ᵒC. Letno pade 1100- 1200 mm padavin. Te so enakomerno razporejene čez vse leto (Orožen Adamič in Perko, 1999).
Novomeška pokrajina (imenovana tudi Zahodna Krška kotlina) je višja in bolj razgibana kot njen vzhodni del. Omejujejo jo pokrajine Gorjanci, Kraška ravan, Raduljsko hribovje, Suha krajina in Dobrepolje, Mala Gora, Kočevski rog in Goteniška gora ter Bela krajina.
Novomeško pokrajino še naprej delimo na Topliški predel, Zaloško kotlinico, osrednji del Novomeške kotline z Novim mestom in Podgorje. V Novomeški pokrajini so višinske razlike razmeroma majhne, povprečna višina pa je 280,9 m. Povprečni naklon je 8,1ᵒ, površina pokrajine pa obsega 259 km2. Podnebje je tudi tu zmerno celinsko, povprečna letna temperatura pa je za 0,4 ᵒC višja kot v Raduljskem hribovju. Letna količina padavin je 1138 mm, le-te pa so enakomerno razporejene čez vse leto (Orožen Adamič in Perko, 1999).
Občina Šmarješke Toplice spada v osrednji del pokrajine.
V občini je več vodotokov – med pomembnejšimi so na jugu reka Krka in potoka Toplica in Zavetrščica, na severu Laknica, v osrednjem delu pa Radulja. Več vodotokov tudi ponikne (Lešnik Štuhec, 2017).
Območje je geološko zelo zanimivo. Nekoč ga je prekrivalo Panonsko morje, v katerem so se nabirale usedline, ki so se strdile v apnenec, dolomit, peščenjak in lapor. Na poljih
severozahodno od Šmarjete najdemo sivo-rjavo ilovico, lapor in peščenjak pa na pobočjih Vinjega Vrha in Koglega. Na Vinjem Vrhu lahko najdemo tudi kotanje kremenčevega peska z znamenitimi onkoidi. V zemljini skorji so nastale številne razpoke, najpomembnejši 2 pa sta klevevški in šmarješki prelom. Ta sta pomembna tudi zaradi termalnih vod, ki ob njiju prihajajo na dan. Območje je šibko potresno aktivno. V kamninah lahko najdemo fosile iz miocena – nekateri so tako veliki, da jih lahko vidimo sami – na primer različne polžje hišice in školjčne lupine – nekatere pa lahko vidimo šele pod povečavo – raki dvoklepniki, otoliti … (Perše, 2007).
5 Družbenogeografski značilnosti
Občina Šmarješke Toplice je nastala 1. 1.
2007, ko se je ločila od Mestne občine Novo mesto. Združili sta se krajevni skupnosti Bela Cerkev in Šmarjeta, ki imata skupaj 24 naselij (Občina Šmarješke Toplice, 2021a).
Zanje je značilna razpršena poselitev.
Pomembnejša so 3 – Šmarjeta, Šmarješke Toplice in Bela Cerkev (Lešnik Štuhec, 2017).
Površina občine zaseda 34 km2, na katerih živi 3462 prebivalcev (gostota poselitve je
101 preb./km2) s povprečno starostjo 42,8 leta. Spolna struktura je enakomerna z 51 % moškega prebivalstva in 49 % ženskega prebivalstva (SURS, 2021a). Naravni prirast je pozitiven in znaša 3,2. Prav tako je pozitiven tudi selitveni prirast (21,8). Skupni prirast je torej 25 (v Sloveniji 7,2) (Občina Šmarješke Toplice, 2021g).
Občina meji na občine Mokronog – Trebelno, Škocjan, Šentjernej in Mestno občino Novo mesto.
Občina je prometno locirana zelo ugodno. Čez njo poteka avtocesta Ljubljana-Zagreb, relativno blizu so tudi 3 letališča – 100 km oddaljeno Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, 70 km oddaljeno Letališče Zagreb in 30 km oddaljeno vojaško Letališče Cerklje ob Krki (Brate, 2008).
Še bolj prometno dostopna bi postala z izgradnjo 3. razvojne osi, ki pa si je občina zaradi možnosti razvrednotenja prostora (sploh ker gre za turistično občino) ne želi (Markelj, 2020a).
Na področju obrti in storitev so v občini aktivna podjetja na različnih področjih, ta so (Občina Šmarješke Toplice, 2021e):
• avtoprevozništvo,
• avtošola,
• avtovleka,
• arhitektura,
• dom starejših občanov,
• električarstvo in druge inštalacije,
• frizerstvo, kozmetična dejavnost in nega telesa,
• gostinstvo,
• grafično oblikovanje, tisk in izdelovanje spletnih strani, video produkcija,
• gradbeništvo in gradbena mehanizacija ,
• keramičarstvo in kamnoseštvo,
• mizarstvo,
• mlin,
• oddajanje sob,
• orodjarstvo,
• poučevanje, prevajanje, tolmačenje, izobraževanje,
• posredništvo in svetovanje,
• popravila strojev in naprav,
Vir podatkov: SURS, 2020
Slika 1: Starostna piramida občine Šmarješke Toplice 2020
6
• proizvodnja,
• posredništvo in prodaja vozil,
• računalništvo,
• slikopleskarstvo,
• taksi,
• trgovina,
• umetniško ustvarjanje,
• vinogradništvo, hortikultura,
• vzdrževanje in popravila motornih vozil,
• zdravstvene storitve,
• zidarstvo, fasaderstvo, pečarstvo in
• ostale storitve.
Registrirana podjetja in samostojni podjetniki so leta 2016 ustvarili 50,1 milijonov prihodka oziroma 9,2 milijona čistega dobička. Od tega sta 8,2 milijona dobička ustvarili največji podjetji v občini – PLASTOFORM Šmarjeta in G4 GROUP. Lastnik obeh je družina Gregorčič oziroma podjetje G4 GROUP (Moja-dolenjska.si, 2017).
Največji zaposlovalec je Plastoform Šmarjeta, ki izdeluje izdelke iz plastičnih mas. Sledita mu Osnovna šola Šmarjeta in Avtoprevozništvo Franc Lušina s. p. (Finance.si, 2018).
Turistična ponudba
Naravne znamenitosti
Klevevž
V Klevevžu najdemo 4 znamenitosti – Ruševine gradu (o katerih bomo govorili kasneje), Klevevške jame, Klevevško toplico in sotesko potoka Radulja. Območje je zavarovano kot naravni spomenik in je tudi del območja Natura 2000 (Hudoklin, 2009).
Pogoje za te naravnogeografske značilnosti sta ustvarila Šmarješki prelom in potok Radulja.
Le-ta je vrezal približno 100 metrov dolgo sotesko, polno brzic. Pod sotesko na desnem bregu najdemo izvir Klevevške toplice s temperaturo 20-25 °C (Hudoklin, 2009).
Izvir Klevevške toplice je obzidan in tako so nastale naravne toplice. Toplice so bile v preteklosti poznane zgolj med domačini, danes pa je Klevevž prekomerno obremenjen.
Občina Šmarješke Toplice je zato sprejela več ukrepov. Na cesto, ki pelje do izvira, so postavili zapornico, uredili parkirišče, prepovedane so zabave in kurjenje na prostem, obisk je dovoljen le med 6.00 in 18.00 oziroma do 22.00 poleti (Markelj, 2020). Vseeno pa si občina obiske kraja želi, saj gre za zelo pomembno turistično točko. Zato so ukrepali v skladu s tem. »Obnovili so pešpoti, ograjo, zamenjali informacijske table, postavili koše za smeti, stojala za kolo, mize, klopi, obnovili mostiček ter uredili kopališče.« (Markelj, 2020). Občina za toplice zdaj več noče množičnega turizma, ampak posamezne ozaveščene obiskovalce (Markelj, 2020).
7
Ko govorimo o Zgornji in Spodnji Klevevški Jami, gre za približno 500 metrov dolg jamski sistem. Gre za edino jamo v Sloveniji s termalno vodo s temperaturo med 20 in 34 °C. Sploh Zgornja Klevevška jama (ki jo lahko imenujemo tudi Ajdovska jama) ima pomembno vlogo tudi v ljudskem izročilu. V njej so po ljudski legendi menda živeli velikani, palčki in morda celo hudič. Zagotovo pa so v njej našli dokaze prisotnosti prazgodovinskega človeka. Obisk jam je danes zaradi zavarovanosti nadzorovan in omejen (Hudoklin, 2009).
Slika 2: Zaključek potoka soteske Radulja
Avtorica: Karmen Dolenšek, 2019
Zdravci
Radulja svojo pot nadaljuje v močvirnate Zdravce. V dolini je bilo sprva Panonsko morje, nato pa najverjetneje še jezero. Radulja ob dežju tukaj poplavlja in ustvarja botanični rezervat, najdemo pa tudi nekatere redke ptice. Leta 2014 je tukaj potekala tudi Ptičarijada – tekmovanje v opazovanju in fotografiranju ptic (DOPPS, 2014). Nekateri deli so povsem močvirnati, tam lahko najdemo šaše, ločke in trstičje. Zdravci in potok Radulja sta zavarovana pod okriljem omrežja Natura 2000 (Brate, 2008).
Zdravci so tudi zelo pomembno prebivališče za bobre. Teh v Sloveniji ni bilo že od 18. stoletja (Jankovič, 2018), nato pa so se prav ob Radulji prvič pojavili v zimi 1998/1999. To je bilo edino znano bobrišče do leta 2002. S podiranjem dreves, graditvijo jezov in erodiranjem brežin so zelo pomembni za povečanje pestrosti habitatov (Jaksetič, 2015). Občina je leta 2018 v okviru projekta Aqua Ludos napovedala izgradnjo opazovalnic za ptice in bobre, obnovo kozolca (ki označuje začetek Zdravcev) in ureditev dva kilometra dolge učne poti, skupaj z informacijskimi tablami (Markelj, 2018).
Reka Krka
Reka Krka je kraška reka z bogato podzemno hidrogeografijo. Njeno porečje meri 2315 km2. Gre za območje prepletanja različnih pokrajinskih tipov, vendar pa prevladujejo dinarsko- kraške poteze. V Kraškem hribovju (in torej tudi v Šmarjeških Toplicah) se je razvil fluviokras.
Povprečni strmec na tem območju je 0,45 %. Spomladanski in jesenski viški povzročajo
8
poplave. Veliko poplavno območje je prav ob Kronovem. Krka ima slabe samočistilne sposobnosti in če jo obravnavamo z vidika turizma, spada med manj primerne za rekreacijo, vseeno pa zaradi naravnih lepot ob Krki narašča število počitniških bivališč (okolica Šmarjeških Toplic in Otočca) (Dokl, 1998).
Ob Dolenjem Kronovem najdemo največji slovenski rečni otok Tržič. Ob nizkem vodostaju lahko nanj pridemo kar peš. Na njem lahko opazujemo različne vrste ptic, opazimo lahko na primer vrsto vodomec (Občina Šmarješke Toplice, 2021d). V okviru projekta Aqua Ludos se je občina celo odločila, da bo na otoku uredila opazovalnice za ptiče (Markelj, 2018). Pogosto ga za svoje tabore izkoriščajo tudi skavti.
Kopanje v Krki danes ni več pogosto, nekoč pa so se predvsem domačini kopali na različnih točkah v Dolenjem Kronovem, Družinski vasi ter v Dragi. Krka je sicer za kopanje primerna, kar potrjujejo meritve, ki jih vsako leto med kopalno sezono na 14 dni izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) (Žnidaršič, 2020).
Sakralni objekti
V občini najdemo 12 cerkev. V župniji Bela Cerkev najdemo župnijsko cerkev sv. Andreja, cerkev sv. Helene, cerkev sv. Janeza Krstnika in cerkev sv. Nikolaja, v Šmarješki župniji pa župnijsko cerkev sv. Marjete, cerkev sv. Štefana, cerkev sv. Urha, cerkev sv. Lenarta, cerkev sv. Jakoba, cerkev Karmelske Matere božje, cerkev sv. Martina ter cerkev sv. Jožefa. Vse cerkve imajo tudi status kulturnega spomenika lokalnega pomena (Register nepremične kulturne dediščine, 2019).
Župnijska cerkev sv. Andreja
Župnija Bela Cerkev je nastala že v zadnji četrtini 11. stoletja in je pokrivala tudi območja nekaterih današnjih sosednjih župnij – Otočec, Šmarjeta in sv. Lovrenc na Raki. Arhitektura je poznobaročna, novobaročni oltar pa je leta 1892 izdelal Janez Poglajen. V njegovem osrednjem delu je kip sv. Andreja. Med obnovitvenimi deli niso našli nobenih sledi srednjeveške gradnje, zato je odprto tudi vprašanje, ali je nekdanja cerkev sploh stala na istem mestu (Dražumerič, 2007a). Cerkev pa je dala ime tudi naselju. Le-ta naj bi bila edina zidana stavba med lesenimi in je tako izstopala (Občina Šmarješke Toplice, 2021j).
9
Slika 3: Cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi
Avtorica: Karmen Dolenšek, 2021
Cerkvi sv. Janeza Krstnika in sv. Jožefa
Cerkev sv. Janeza Krstnika se nahaja na Malem Vinjem Vrhu, cerkev sv. Jožefa pa na Velikem Vinjem Vrhu. Za obe cerkvi je možno, da gre za cerkev, o kateri govorijo viri kot o pražupniji Belca Cerkev (Dražumerič, 2007a).
Cerkev sv. Janeza Krstnika je štela za najrevnejšo belocerkovško podružnico, zato so tudi obnovitvena dela potekala težko. Cerkev ima tudi prižnico, orgle pa niso več ohranjene.
(Dražumerič, 2007a). Ob cerkvi se nahaja tudi mogočna lipa.
Cerkev sv. Jožefa je bila sprva posvečena Materi Božji, čaščenje sv. Jožefa pa se je najverjetneje začelo enkrat v prvi polovici 18. stoletja. Notranjščina je za podružnico nadpovprečno kvalitetno urejena, v osrednjem delu oltarja pa je kip Matere Božje, ki ga prekriva slika sv. Jožefa (Dražumerič, 2007a).
Župnijska cerkev sv. Marjete
Tako kot v Beli Cerkvi, je cerkev v Šmarjeti dala ime tudi vasi. Ta je bila najprej znana kot Bavarska vas, najkasneje v prvi polovici 14. stoletja pa je postala Šmarjeta (S. Margareta).
Današnja cerkev je bila izgrajena v prvi četrtini 20. stoletja, njena predhodnica pa je bila porušena. Cerkev so podirali med letoma 1909 in 1926, ko so začeli tudi z gradnjo nove.
Gradnja je bila prekinjena zaradi prve svetovne vojne. Na glavnem oltarju današnje cerkve
10
je slika sv. Marjete. Desni stranski oltar je prišel še iz stare cerkve, prav tako tudi nekaj druge opreme (Dražumerič, 2007b).
Slika 4: Cerkev sv. Marjete v Šmarjeti
Avtorica: Karmen Dolenšek, 2021
Cerkev Karmelske matere božje
Slape so prvič omenjene že leta 1192, vendar gre za starejšo stavbo. Današnjo cerkev se prvič navaja leta 1667. Zelo kmalu je bila ločena od freisinške škofije. Zato je bila cerkev zelo bogato okrašena, sploh za podružnico. V sredini glavnega oltarja je kip Marije Kraljice. V cerkvi sta dve grobnici, na pokopališču pa je grob rodbine Jombart-Ulm – zadnjih lastnikov posesti Klevevž in Zbure (Dražumerič, 2007b).
11
Slika 5: Cerkev sv. Karmelske matere božje v Slapah
Avtorica: Karmen Dolenšek, 2021
Gradovi
Na območju najdemo 2 razvalini – razvaline gradu Štlrek in razvaline gradu Klevevž.
Razvaline gradu Štrlek najdemo ob zunanjih bazenih Term Šmarješke Toplice. Gostje se sprehodijo po potki, ki gleda prav nanje. Prvič je bil omenjen leta 1247 (Gradovi Slovenije, 2021). Grad sta na skrivaj (brez dovoljenja fevdalca Ulricha Spanheimskega) zgradila Rudolf in Friderik iz Mokronoga. Leta 1306 je bil grad že prazen in vanj se je ilegalno vselil Bertol s Čreteža. Že od začetka 16. stoletja je grad prazen, zato je začel propadati (Granda, 2007) in danes so ostale le ruševine. Ob gradu so tudi informacijska tabla in klopi za sedenje.
Slika 6: Razvaline gradu Štrlek
Avtorica: Karmen Dolenšek, 2019
12
Razvaline gradu Klevevž najdemo nad sotesko Radulje. Stopar (2009) nam pove, da je bil postavljen v drugi polovici 13. stoletja in v lasti freisinškega škofa Konrada. Po letu 1320 so se lastniki gradu hitro menjavali. Klevevž je spet postal cesarski šele okoli leta 1494, nato pa je po letu 1622 grad počasi prešel v roke stiškega samostana. Ti so grad obnavljali in dograjevali, vse dokler ni zmanjkalo denarja v blagajni samostana. Naslednji lastnik je bila kostanjeviška opatija, ki je veliko posesti prodala, obdržala pa je grad. Konec 19. stoletja je grad prevzela rodbina Ulm, ki so tudi njegovi zadnji lastniki. V času druge svetovne vojne so ga večkrat obiskali partizani. Ti so ga oropali in požgali in nato z miniranjem do kraja porušili. Danes je od njega ostalo le še nekaj obstankov obzidja in stara gospodarska poslopja.
Hiša žive dediščine
Hiša žive dediščine se nahaja v Beli Cerkvi. Na njenem mestu je pred njo stala nekdanja osnovna šola, ki pa je propadala. V Beli Cerkvi je že prej stal kulturni dom, vendar se je občina zaradi neurejenega lastništva odločila za nov projekt (Lindič – Dragaš, 2014). »Cilj projekta je bil vzpostaviti objekt, ki bo hkrati hiša žive dediščine, prostor za kulturno udejstvovanje in izobraževanje, prostor za medgeneracijsko druženje in udejstvovanje lokalih društev. […] Njegova vsebina nudi vpogled v življenje lokalnih prebivalcev skozi različne zorne kote in zgodovinska obdobja ter na inovativen način predstavi bogato kulturno dediščino območja Šmarjeških Toplic.« (Republika Slovenija, 2021). Hiša ima tudi svoj simbol – obesek orant (TIC Šmarješke Toplice, 2021a).
Hiša žive dediščine ima 4 nadstropja, v njih pa so tematske sobe – Zwittrova dvorana (v kateri so razstavljeni tudi njegovi osebni predmeti), enološki laboratorij, soba žive dediščine.
dežela arheologije, soba ustvarjalnosti (kjer so razstavljeni predmeti iz stare osnovne šole), škratova soba (namenjena najmanjšim) in soba naših prednikov (kjer so predstavljene pomembne osebnosti iz območja) (Občina Šmarješke Toplice, 2021c). V dvorani doma poteka veliko predavanj in drugih prireditev lokalnih društev.
Slika 7: Hiša žive dediščine (pred njo tudi spomenik NOB, za njo pa farna cerkev)
Avtorica: Karmen Dolenšek, 2021
13
Šmarješki trg, vinska fontana Izvir cvička in Dvorec Gregorčič
V Šmarjeti si občina želi urediti trg, da bi le-ta postal prostor medgeneracijskega srečevanja (STAkrog, 2020). Urejanje trga se je začelo s postavitvijo vinske fontane Izvir cvička. Občina jo je skupaj s partnerji uredila leta 2020. Gre za del projekta Lokalno je aktualno (Stanković.
2020). Obiskovalec v hiški ob fontani kupi kozarec, s katerim lahko degustira 4 vina – cviček in vina, katerih sorte sestavljajo cviček – modro frankinjo, žametno črnino in dolenjsko belo vino.
Vina prispevajo najboljši domači vinogradniki. V prodajalnici gost lahko kupi tudi druge izdelke lokalnih ponudnikov (Markelj, 2020b). Poleg osnovnih 4 vin lahko za doplačilo dokupi še degustacijo 2 drugih vin in ploščo domačih dobrot (Visit Šmarješke Toplice, 2021).
Poleg fontane cvička stoji Karlovška hiša, v kateri je nekoč bila Gostilna cviček. Kupil jo je Miha Gregorčič (in poimenoval dvorec Gregorčič), ki se je lotil prenove in dograditve. V Dvorcu so hotel, vinoteka in wellness, na strehi dograjenega dela pa tudi majhen bazen in odsluženo letalo, v katerem je apartma. (Markelj, 2021b). Dvorec je bil odprt 18. 6. 2021 (Markelj, 2021a).
Slika 8: Vinska fontana Izvir cvička
Avtorica: Karmen Dolenšek, 2021
Arheološko najdišče in arheološka pot Vinji Vrh
Območje Vinjega Vrha je bilo poseljeno že v železni dobi. Tekom več arheoloških raziskav je prišlo do več najdb – od prazgodovinskih, Keltskih in Rimskih, iz pozne antike in srednjega veka. Originali se nahajajo v različnih muzejih, replike pa si lahko ogledamo v Hiši žive dediščine. Najobsežnejše najdbe so gomile – grobišča, ki nam povedo, da je bilo v železni dobi tukaj večje naselje. Posebno pomembni pa sta dve najdbi, ki sta po lokaciji tudi
poimenovani – šmarješka čelada in šmarješka fibula. Pomembne so tudi ločene žare, ki nam
14
povedo, da je bilo v Dragi pokopališče, mimo njega pa je potekala pomembna rimska cesta.
(TIC Šmarješke Toplice, 2021a).
Najpomembnejša najdba Iz obdobja Keltov je t. i. oranta. Gre za »bronast obesek s podobo človeške figure z dvignjenimi rokami in nogami, ki segajo čez krog.« (TIC Šmarješke Toplice, 2021a). Ta je tudi simbol Hiše žive dediščine.
Različna najdišča zdaj vsaj delno povezuje Arheološka pot Vinji Vrh, ki se začne v Beli Cerkvi, zakroži po Vinjem Vrhu in vrne nazaj v Belo Cerkev. Pot je označena, ob njej pa so tudi informacijske table, ki nam povejo več o ljudstvih, ki so tu živela pred nami.
Nastanitvene zmogljivosti in gostinska ponudba
Ponudniki nastanitev v občini se delijo na hotele, apartmaje, zasebne sobe, turistične kmetije in zidanice (TIC Šmarješke Toplice, 2021b). V občini je 485 ležišč, ki so v 251
nedeljivih enotah (SURS, 2021b). Največ ležišč je v hotelih Term Šmarješke Toplice – kar 218 sob ter 380 ležišč, ostali ponudniki pa so majhni in večinoma nudijo do 10 ležišč (TIC
Šmarješke Toplice, 2021).
V občini je registriranih 8 dejavnosti gostinstva (Občina Šmarješke Toplice, 2021), ki so razporejene po občini. Gostišče morda manjka prav v naselju Šmarješke Toplice, kjer sicer sta kavarna in bar, restavracija pa se odpira in zapira ter menjuje lastnike.
Turistično povpraševanje
Zaradi spremembe metodologije podatki o prihodih in prenočitvah turistov in o turističnih nastanitvenih zmogljivostih v Sloveniji pred 2018 in po 2018 niso primerljivi. To nam otežuje raziskovanje gibanja števila turistov čez leta, vseeno pa lahko primerjamo vsaj deleže. Podatki iz leta 2020 so statistično zaupni.
Preglednica 1: Prihodi turistov v letih 2013-2017
Skupno Domači Domači (%) Tuji Tuji (%)
2013 15788 9132 58 % 6656 42 %
2014 17268 9502 55 % 7766 45 %
2015 17236 9363 54 % 7873 46 %
2016 16929 9851 58 % 7078 42 %
2017 17894 9988 56 % 7906 44 %
Vir podatkov: SURS, 2021d
Preglednica 2: Prenočitve turistov v letih 2013-1017
Skupno Domači Domači (%) Tuji Tuji (%)
2013 92732 66131 71 % 26601 29 %
2014 93082 64930 70 % 28152 30 %
15
2015 92331 61791 67 % 30540 33 %
2016 97044 68357 70 % 28687 30 %
2017 102674 71182 69 % 31492 31 %
Vir Podatkov: SURS ..., 2021d
V tabelah lahko vidimo, da je v vseh letih več prihodov in prenočitev domačih gostov kot tujih.
Domači gostje predstavljajo med 54 in 58 % prihodov in med 67 ter 71 % prenočitev.
Slika 9: Prihodi turistov 2013-2017
Vir podatkov: SURS.., 2021d
Slika 10: Prenočitve turistov 2013-2017
Vir podatkov: SURS, 2021d
16
Na grafih lahko vidimo, da se je število prihodov dvignilo že leta 2014, nato pa 2 leti padalo in se leta 2017 spet dvignilo. Število nočitev pa je začelo naraščati po letu 2015 (SURS, 2021). To nam na primer pove tudi, da so gostje leta 2016 na območju ostajali dlje časa, kot leta 2015.
Preglednica 3: Prihodi in prenočitve turisotv v letu 2018
Domači Domači (%) Tuji Tuji (%) Skupno
Prihodi turistov 10143 56 % 7880 44 % 18023
Prenočitve turistov
71205 69 % 31900 31 % 103105
Vir podatkov: SURS, 2021c
Preglednica 4: Prihodi in prenočitve turistov v letu 2019
Domači Domači (%) Tuji Tuji (%) Skupno
Prihodi turistov 9739 58 % 6991 42 % 16730
Prenočitve turistov
70067 72 % 27256 28 % 97323
Vir podatkov: SURS, 2021c
V tabelah lahko vidimo, da so v letih 2018 in 2019 domači turisti prevladovali tako glede prihodov kot tudi prenočitev. Razlika je pri prihodih nekoliko manjša, večja je pri prenočitvah.
Domači turisti so leta 2018 prispevali 56 % prihodov in 69 % nočitev, leta 2019 pa 58 % prihodov in 72 % prenočitev. Skupno število prihodov in prenočitev je bilo leta 2019 manjše kot leta 2018. (SURS, 2021c). Predvidevamo lahko, da je število nočitev pri domačih gostih večje zaradi zdravstvenih nastanitev v hotelih Term.
Povprečni gost je v letih 2018 in leta 2019 prenočil sedemkrat. Slovensko povprečje za ti leti je bilo malo več kot 2,5 (SURS 2021), kar nam ponovno pove, da gostje tu ostajajo relativno dolgo časa.
Razmerje med domačimi in tujimi gosti se tako v prihodih in prenočitvah v letih 2013-2019 bistveno ne spreminja.
17
Slika 11: Prihodi turistov v letu 2018
Vir podatkov: SURS, 2021c
Slika 12: Prenočitve turistov v letu 2019
Vir podatkov: SURS, 2021c
18
Slika 13: Prihodi tujih turistov v letu 2019
Vir podatkov: SURS, 2021c
Slika 14: Prihodi tujih turistov v letu 2019
Vir podatkov: SURS, 2021c
Med tujimi turisti so leta 2019 prevladovali Evropejci – edina neevropska država, iz katere je prišlo večje število turistov, je bil Izrael (5 %). Največ prihodov tujih turistov, kar 33 %, predstavljajo Italijani, nato pa jim sledijo državljani Avstrije (8 %), Srbije (7 %), Ruske federacije (6,3 %), Nizozemske (5,7 %) in Nemčije (5,5 %).
Najnovejši statistično dostopni podatki o prihodih in prenočitvah turistov so iz leta 2010.
Predvidevamo lahko, da se potek obiska čez leto do danes ni bistveno spremenil.
19
Slika 15: Prihodi po mesecih v letu 2010
Vir podatkov: SURS, 2021b
Prihodi so precej enakomerno razporejeni čez vse leto. Nekaj več prihodov je v mesecu maju in oktobru, najmanj pa novembra in decembra. Najmanjše število prihodov domačih gostov je v decembru in juliju, tujih pa v februarju in novembru. Največje število prihodov domačih gostov je v marcu in februarju, tujih pa v oktobru in maju. V vseh mesecih je več prihodov domačih turistov kot tujih, vendar je razlika najmanjša v maju (23 prihodov) in avgustu (70 prihodov). Največja razlika je v februarju, ko znaša kar 1038 prihodov (SURS, 2021b).
Slika 16: Prenočitve po mesecih v letu 2010
Vir podatkov: SURS, 2021b
Prenočitve so precej enakomerno razporejene čez leto. Največje skupno število nočitev je v mesecih maj, avgust in junij. Največje število prenočitev domačih gostov je v februarju ter marcu, tujih pa v maju in avgustu. Najmanjše skupno število prenočitev je v mesecih december in november. Najmanjše število prenočitev domačih gostov je prav tako v
20
novembru in decembru, prenočitev tujih gostov pa je najmanj v februarju, nato sledita november in december (SURS, 2021b).
Zdraviliški turizem
Zdraviliški turizem je med najpomembnejšimi oblikami turizma v Sloveniji (O SSNZ, 2021). Po Pogačniku (2008) je njegov glavni pomen rehabilitacija po težji bolezni ali poškodbi.
Najpogosteje se nahaja prav ob vrelcih zdravilne vode, na katero je vezan vsaj del ponudbe.
Pomemben je miren, naraven prostor, pomembno pa je tudi, da se v okolici razvijejo dejavnosti za mlajše, bolj aktivne goste. Pogosto je povezan tudi s poletnim kopališkim turizmom in predvsem turizmom starejših, za katere pa mora biti območje tudi primerno urejeno – prijetne pešpoti, turistični vlakci, klopi, zdravstvena pomoč … Vse te svari najdemo tudi v Šmarjeških Toplicah.
V občini je najpomembnejši prav zdraviliški turizem. V začetnih fazah sta razvoj Šmarjeških Toplic (oziroma število obiskovalcev) ovirala Klevevž, katerega glavna pozitivna lastnost je bila bližina gradu in bolj oddaljene Dolenjske Toplice, ki so bile že takrat bolj razvite in v katere so zahajali meščani. O pravem začetku toplic govorimo od leta 1790, ko je bil spodnji izvir ograjen in kmalu za tem je bil natisnjen že tudi prvi promocijski letak – »Nachricht von dem Seebad oder Jesirske Toplize in Unterkrain«. Že v tem besedilu so se omenjale bolezni, ki jih tukajšnja voda lahko ozdravi. O nadaljnjem razvoju toplic lahko govorimo šele ob koncu 19. stoletja, ko jih je kupil Alojz Zajec iz Drage ob Beli Cerkvi. Pomemben lastnik je bil tudi dr. Viktor Gregorič (kupil jih je leta 1926). »Uredil je vodovod, zgradil sobo za goste, postavil lastno elektrarno, organiziral zdravniško službo, transport. Veliko je vlagal v turistično propagando.« (Cvelbar, Granda, Perše, 2007, str. 327). Imena kopeli je poimenoval po kraljevi družini. V njegovem času so v Šmarješke Toplice začeli prihajati tudi ugledni gostje. Med drugo svetovno vojno so toplice pod lastništvom partizanov propadale. Do današnjega razvoja pa je toplice pripeljala tovarna zdravil Krka (Cvelbar, Granda, Perše, 2007).
Danes Terme Krka sestavljajo 3 hoteli – Hotel Vitarium Superior, Hotel Šmarjeta in Hotel Toplice. Vsak od njih gostu ponuja nekaj posebnega – Hotel Vitarium je na primer primeren za bolj zahtevne goste, Hotel Toplice pa za goste, ki iščejo mir (Terme Krka, 2021a).
Osredotočili so se na bolezni srca in ožilja, na bolezni gibal ter bolezni živčevja. Prav tako pa se lahko opravlja zdravniško zdravljenje in obišče specialistične ambulante (Terme Krka, 2021b).
Termalna voda ima temperaturo 32 ᵒC in je bogata z ogljikovim dioksidom, magnezijem, kalcijem in kalijem (PoSrcuMlad.si, 2013).
Wellness ponudba se izvaja v okviru Vitarium Spa & Clinique. Delimo ga lahko na 4 glavne dele. Prvi so Medico wellness programi, kjer je cilj hujšanje, razstrupljanje in krepitev imunskega sistema. Sledijo bazeni – terme imajo 2 notranja bazena (s skupno površino 320 m2) in enega zunanjega. V svetu savn lahko obiščemo finsko, turško, rimsko in zeliščno savno ter poseben Belokranjski hram. Zadnji del je pestra ponudba masaž, kopeli in kozmetične nege (Terme Krka, 2021).
21
V neposredni bližini Term pa so tudi zunanji bazeni. Ta del sestavljajo star leseni bazen, veliki bazen, v katerega se spušča tudi tobogan in otroški bazen.
Leseni bazen je nastal že v 18. stoletju. Ogrodje in dno sta bila narejena iz lesa, pod njim pa je bila samo zbita ilovica. Postavljen je bil direktno nad vrelcem in voda v njem se je zamenjala vsakih nekaj ur. Danes je dodan poseben sistem, ki skrbi za dezinfekcijo vode, dodani pa so tudi sončni kolektorji, ki skrbijo za stalno temperaturo vode (Krka.si, 2010).
Slika 17: Terme Šmarješke Toplice
Avtorica: Karmen Dolenšek, 2021
Zdraviliški park
V zdraviliškem parku Term Šmarješke Toplice se nahajata še 2 pomembni znamenitosti – litoželezni vodnjak ter indijski lotos.
Litoželezni vodnjak je v Šmarješke Toplice ob nakupu toplic prinesel Viktor Gregorić (Občina Šmarješke Toplice, 2021i) in je eden izmed 4 takih v Sloveniji. Na njegovem podstavku sta dve polkrožni skodeli, višje štiri levje glave (skozi njih je nekoč tekla voda), pod njimi pa pozlačeno cvetje. Na vrhu je kip ženske z amforo. Kip je bil takrat postavljen na dvorišče med kopelima, na vrhu pa je imel še luč. Zaradi tega je postal središče druženja. Kip je danes postavljen na vhodu v zdraviliški park in predstavlja njegov simbol (Bobič, 2021).
22
Slika 18: Litoželezni vodnjak
Avtorica: Karmen Dolenšek, 2021
Indijski lotos je značilen za območja tropskega in subtropskega podnebja oziroma predele vzhodne Azije in Avstralije. Severneje ga ne najdemo, saj ne prenaša nizkih zimskih temperatur. V Šmarješke toplice ga je prinesel direktor Arboretuma Volčji Potok, inženir Miha Ogorevc. Tu preživi, ker jezerce napaja termalna voda, ki je za rastlino dovolj topla tudi pozimi.
V jezercu najdemo tudi veliko drugih živali, kot so želve, kobranke in zlate ribice. Spada med dvokaličnice. Eno seme kali več sto let. Listi so lahko veliki tudi do 80 cm in čez leta spreminjajo barvo – od svetlo zelene do turkizne. Lotos cveti od začetka junija do začetka septembra.
Steblo popek dvigne nad liste in seže 1,5 do 2 metra visoko. Ko je popek enkrat na višini, potrebuje še 7 dni do razcveta, nato pa cveti 4 dni. Tudi barva cveta se s starostjo spreminja – od živo rožnate do nežno lila barve. Cvet je velik od 20 do 30 cm. Lotos je za mnoge vzhodne kulture simbol, ki ga razlagajo na več načinov: Tako kot lotos potrebuje 3 elemente za preživetje, tudi človek živi v 3 svetovih; tako kot lotos zraste iz blata v prelepo rožo, tako lahko tudi človek iz nevrednega življenja preide v razumevanje in hinduizmu je simbol popolnosti (Gartner, 2021).
Turizem na kmetiji
Turizem na kmetiji je sorazmerno mlad pojav, nastal kot odziv na urbano prebivalstvo, ki išče povezanost z naravo, spoznavanje kmečke kulture in umirjen oddih. Še posebej je privlačen v kombinaciji z drugimi oblikami turizma. Turizem na kmetiji je pomemben tudi kot dejavnik varovanja kulturne pokrajine. Da je turistična kmetija privlačna, mora imeti ustrezno infrastrukturo – nastanitev, prehrano, prostor za druženja, urejeno okolico za rekreacijo … (Pogačnik, 2008).
V občini Šmarješke Toplice najdemo dve turistični kmetiji – Turistično kmetijo Škrbina in Gostilno in Penzion Domen.
23
Turistična kmetija Škrbina se s kmetijstvom ukvarja že 30-40 let. Ukvarjajo se z živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. S turizmom na kmetiji so se začeli ukvarjati okoli leta 2005.
Posebno znani so po svojih mesnih izdelkih. Nastanitev je možna tako na kmetiji, kot tudi v eni izmed njihovih zidanic. Imajo tudi pogostitveni prostor, ki sprejme do 54 ljudi. Goste radi vključijo v različna kmečka opravila, kot je trgatev (Golob in sod., 2011).
Tradicija turizma lastnikov Gostilne in Penziona Domen sega že v konec 19. stoletja (Cvelbar, Granda, Perše, 2007). Zorkovi so takrat v rokah imeli prvo gostilno s sobami v Šmarjeških Toplicah (Gostilna in penzion Domen, 2021). Zavedali so se tudi pomena Šmarjeških Toplic in ljudje so verjeli, da bodo kupili tudi zdravilišče, vendar do tega ni prišlo (Cvelbar, Granda, Perše, 2007).
Gostilna ni več tako uspešna, kot je bila pred leti. Takrat je bila na kmetiji kopica živali, mogoče je bilo jahanje, vožnja s kanujem … Postregli so lahko skupine do 100 ljudi in bili priljubljena destinacija za praznovanja (Gostilna in penzion Domen, 2021). Gostilna pa se je zaradi izrednega stanja leta 2020 začasno zaprla, v letu 2021 je planirano ponovno odprtje.
Zidaniški turizem
Turizem v zidanicah in vinogradniška pokrajina z zidanicami so posebnost Dolenjske, Bele krajine in Posavja, zato ga v turizmu ne smemo zanemariti. Poleg nastanitve se pogosto nudijo tudi prodaja vina, suhomesnih izdelkov, zelišč … Na Dolenjskem primanjkuje turističnih nastanitev v naravnem okolju, kar lahko turizem v zidanicah dobro izkoristi. Ta vrsta turizma je pomembna tudi za ohranjanje kulturne pokrajine in stavbne dediščine, za razvoj enološkega turizma ter za spodbujanje kmetijstva. Zidanice so turistom privlačne tako zaradi svojega izgleda, kot tudi svoje lokacije. Turist, ki izbere to vrsto nastanitve, po navadi išče aktivne počitnice, mir, avtentičnost in gostoljubnost ter individualni pristop (Klemenc, 2009).
V občini nastanitev nudita 2 zidanici – lani obnovljena zidanica Radulja s štirimi ležišči in Zidanica Bregač z osmimi ležišči.
Zidanica Bregač je ena izmed prvih turističnih zidanic na Dolenjskem. Lastnika gostom poleg nastanitve ponudita tudi domače dobrote – kruh, jabolčni zavitek, domače mesnine in cviček. Idejo sta dobila od prijatelja Marjana Hribarja (Markelj, 2010), današnjega župana občine Šmarješke Toplice.
24
Slika 19: Zidanica Bregač
Avtor: Vineyard cottage Bregač
Pešpoti, pohodništvo in nordijska hoja
V občini najdemo veliko urejenih pešpoti. Najlažje sprehode lahko opravimo v parku ob termah Šmarješke Toplice, podamo pa se lahko tudi na katerega izmed okoliških hribov.
V občini (in delno izven nje) je urejenih 13 poti – Nordijska pot Koglo, Nordijska in kolesarska pot Otočec-Struga, Nordijska in kolesarska pot Bela Cerkev, Nordijska pot Šmarjeta, Tekaška nordijska pot, Nordijska pot Šmarješke Toplice, Nordijska pot Vinji Vrh, Nordijska pot
Klevevž, Nordijska pot Dobrava, Nordijska pot Gradec, Nordijska pot Tržič, Nordijska pot Trška Gora ter Arheološka pot Vinji Vrh. Časovno potekajo med 0,5 in 5 ur, v dolžini pa merijo od 3,4 km do 15,9 km (Občina Šmarješke Toplice, 2021f).
Poti so bile urejene v okviru projekta Nordijska hoja na podeželju, kjer je občina pridobila sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Izdelali so tudi zemljevid, spletno stran in informacijske table (Občina Šmarješke Toplice, 2019).
Povzpnemo se lahko tudi na lokalna hriba – Vinji Vrh in Koglo. Najpogostejša cilja na Vinjem Vrhu sta cerkvi sv. Jožefa in sv. Janeza, na Koglu pa cerkev sv. Lenarta.
Društva in prireditve v občini
V občini delujejo 4 gasilska društva, 2 kulturni društvi, 8 športnih društev, 1 turistično društvo, 2 društvi upokojencev, 2 društvi, delujoči na področju humanitarnosti in sociale ter 9 drugih društev (Občina Šmarješke Toplice, 2021b). Za turizem sta pomembni predvsem Društvo podeželskih žena Bela Cerkev in društvo podeželskih žena Šmarjeta.
25 Državno ocenjevanje kruha
Društvo podeželskih žena Bela Cerkev vsako leto pripravi državno ocenjevanje kruha.
Tekmovanje poteka več dni. Poleg kruha si lahko obiskovalci ogledajo tudi izdelavo vinjevrške pogače, ponudbo domače obrti in slavnostno podelitev (Erjavec, 2019).
Društvo organizira tudi druge prireditve in sprejme goste v Hiši žive dediščine (Občina Šmarješke Toplice, 2021č).
Slika 20: Državno ocenjevanje kruha
Avtor: Robert Rjavec, 2019
Občinski praznik
Občinski praznik se v Šmarjeških Toplicah praznuje 15. junija. To je dan, ko je bilo območje okoli Vinjega Vrha prvič omenjeno v pisnih virih (Odlok o občinskem prazniku Občine Šmarješke Toplice, 2008).
Praznovanje poteka več dni in po navadi obsega meddruštveno gasilsko tekmovanje, gasilsko veselico, kuhanje županjine obare, pohod, dan odprtih vrat v Termah Šmarješke Toplice, Šmarješki Tek, meddruštveni turnir v pikadu, sveto mašo in slavnostno sejo občinskega sveta (R.C., 2017).
Šmarješki tek
Šmarješki tek je največji športni dogodek v občini. Prvič je potekal že leta 1995, ko je bil namenjen predvsem resnim tekačem, danes pa je prireditev namenjena rekreativcem.
Poteka dva dni – v soboto potekata otroška teka na 300 in 600 metrov in 19 km dolg trail tek. Glavni dogodek poteka v nedeljo, s tekom na 2 in 8 km. Spremljevalni program vsebuje športne igre, hrano, predstavitev podpornikov prireditve in kopanje v zunanjih bazenih Term Šmarješke Toplice. Leta 2020 se je teka udeležilo 1500 obiskovalcev, 550 tekačev in 82 predšolskih otrok (Šmarješki tek, 2021).
26
Razvojne usmeritve in možnosti za nadaljnji razvoj
Glede na občinski prostorski načrt si občina želi, da bi postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje. Turizem bo temeljil tako na danih, kot tudi na ustvarjenih danostih. Razvoj turizma želijo nadaljnjo spodbujati sploh na lokacijah, ki imajo že zdaj večji turistični pomen – Šmarješke Toplice in Klevevž. Na drugih lokacijah pa naj razvoj poteka v skladu z drugimi razvojnimi potrebami in naj bo predvsem podeželsko/kmetijsko/vinogradniško usmerjen.
Nekatere izmed teh drugih lokacij so: dolina Radulje, Toplice in drugih potokov, vinogradniško območje Vinjega Vrha in Koglega, reka Krka, staro jedro Bele Cerkve in Šmarjete ter naselje Zbure. Na teh območjih naj bi se povezalo več programov, ki nadgrajujejo že obstoječe tematske turistične poti. Za vsa območja pa je značilno, da imajo regionalne in krajevne posebnosti, v nadaljnjem prostorskem razvoju je pomembno, da se ohranja kulturna krajina (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, 2012).
Poseben pomen ima turizem, povezan z geotermalnimi viri. V Šmarjeških Toplicah se predvideva bolj množičen turizem z razširitvijo ponudbe ter povečanjem prisotnosti turističnih objektov tudi v samem naselju Šmarješke Toplice. Razvoj v Klevevžu je omejen, zato se predvideva razvoj visokega turizma, kjer bi bila vsa ponudba v naravnem okolju.
Zdraviliški turizem se spodbuja v Šmarjeških Toplicah, možnosti razvoja pa so tudi v Klevevžu (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, 2012).
Podeželski turizem oziroma turizem na kmetiji se spodbuja v vaških naseljih in zaselkih. Občina si njegovega razvoja želi, zato zagotavljajo možnosti povečanja kmetij za dograditev nastanitev. Spodbuja se tudi vinogradniški turizem, predvsem z urejanjem že obstoječih zidanic (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, 2012).
Veliko tematskih poti že obstaja, načrtovana pa so še v nekaterih drugih območjih, ki so zavarovana kot naravna vrednota (na primer dolina Radulje). Za namene pohodništva se spodbuja razvoj gostinske ponudbe na pomembnih ciljih, pa tudi označevanje poti in postavljanje informativnih tabel. Sploh v Šmarjeških Toplicah veliko poti poteka tudi po gozdu, zato se za gozd ob Termah predvideva posebna skrb. Tudi v drugih gozdovih se omogoča pasivna oblika rekreacije, vendar je skrb tukaj omejena z drugimi funkcijami gozda (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, 2012).
Občina si želi povečani spekter turistične ponudbe, tako z novimi programi in turističnimi proizvodi, kot tudi z novimi nočitvenimi kapacitetami, ki bi si bile med seboj različne. Sploh v manjših naseljih bi bile te predvsem v zasebnem sektorju. Nekatere možne lokacije za razvoj apartmajskega turizma so Žaloviče, Dolenje Kronovo, Brezovica, Mala Strmica … V Dolenjem Kronovem naj bi v okviru načrtovane turistično-storitvene gospodarske cone uredili tudi kamp oziroma prostor za avtodome (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, 2012).
Reko Krko bi se dalo izkoristiti predvsem ob naselju Dolenje Kronovo, pri tem pa je treba paziti na obvodno krajino (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, 2012).
Pomembno je, da kljub razvoju turizma pazimo na varstvo narave. Zato naj se turizem ustvarja tam, kjer je infrastruktura že urejena. Pri prometni infrastrukturi se občina želi osredotočiti na ceste v lokalna središča in do lokacij s turističnim pomenom. Do obojega naj bi se uredile
27
tudi kolesarske steze. Ob turističnih točkah je pomembna tudi dograditev parkirnih mest, sploh parkirišč za avtobuse (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, 2012).
S stanjem turizma in njegovo prihodnostjo se je že leta 2008 ukvarjala Tanja Brate in ustvarila strateški dokument Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice. V njem je predstavila vloge različnih akterjev (javni sektor, gospodarski subjekti in podjetniki, ponudniki dopolnilnih storitev in izdelkov, turistične agencije, društva. TIC …). Vizija za prihodnost turizma v občini je bila osredotočena na neokrnjeno naravo, zdravje, dobro počutje, podeželje ter na kakovost in izvirnost. Cilj je bilo najti edinstveno prednost občine, delati na njeni prepoznavnosti, na raznolikosti ponudbe in višanju kakovosti le-te. Poudarjena je pomembnost prireditev za razvoj turizma (in spodbujena organizacija prireditev ob praznikih, sezonskih ter etnoloških prireditev, ter kulturnih in športnih prireditev) in pomembnost povezovanja s sosednjimi občinami (Brate, 2008).
Najnovejša vizija razvoja turizma pa je predstavljena v strateškem dokumentu Strateški razvoj in trženje turizma v destinaciji Šmarješke Toplice v obdobju 2017-2027 (Lešnik Štuhec, 2017):
»Destinacija Šmarješke Toplice bo leta 2027 zelena, aktivna, zdrava, dostopna za vse ciljne skupine, povezana in pozicionirana destinacija, s privlačno, raznoliko krajino s termalnimi vrelci, potoki in reko Krko, ki ponuja tradicionalno in sofisticirano dolenjsko kulinariko in odlična vina, omogoča zdravljenje in dobro počutje ter aktivno preživljanje prostega časa posameznikom, družinam in skupinam, v pristnem naravnem okolju, s pozitivno življenjsko energijo podjetnih ljudi, ki živijo z naravo in kulturno dediščino ter razmišljajo kreativno.«
(Lešnik Štuhec, 2017, str. 48).
Strateški cilji na področju turizma so:
• Vzpostavitev destinacijske management organizacije, katere naloga bi bila pritegniti ljudi k obisku. Prav ta bi skrbela za vsestranski razvoj, trženje, informiranje in zastopala skupno znamko.
• Kakovostno in vsebinsko uskladiti ponudbo v občini, da bi se predstavila kot zelena, aktivna in zdrava destinacija. To bi uspela narediti z ekološko in lokalno ponudbo ter s tradicionalno krajinsko podobo. K temu bi močno pripomogla vzpostavitev skupne znamke, ki bi skrbela tudi za to, da so vsi produkti dovolj kakovostni. Primerno izobraženi bi morali biti tudi turistični ponudniki.
• Razvoj infrastrukture, s katero bi skrbeli za odlično prepoznavnost destinacije. K prepoznavnosti bi pripomogla tudi naložba v promocijo turizma – kakovostna spletna stran in prisotnost na socialnih omrežjih.
• Izboljšati promocijo (kar bi dosegli tudi z mreženjem) ter ustvariti personalizirano ponudbo glede na skupino gostov, ki prihaja (Lešnik Štuhec, 2017).
Občina si seveda želi povečati število domačih in tujih gostov, povečati število prenočitev in povprečno dobo bivanja, povečati potrošnjo gostov, povečati ponudbo ležišč, povečati njihovo zasedenost in izboljšati njihovo kvaliteto. Želi si povečati število izletnikov in organiziranih skupin, sploh na tradicionalnih prireditvah (Lešnik Štuhec, 2017).
28
V tem sklopu je bil pomemben vir informacij tudi pogovor z županom Marjanom Hribarjem.
Komentiral je dejstvo, da so strateški dokumenti za tako dolga obdobja problematični, saj se v 10 letih lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega. Dober primer tega je kriza zaradi pandemije covid-19, ki je turizem prepolovila, sploh močno pa je vplivala prav na zdraviliški turizem.
Do razvoja turizma v prihodnosti je občina pristopila na strateško-operativni ravni. Ustvarili so Zavod za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice. Ker je glavni vir financiranja Zavoda turistična taksa, bodo v Kronovem nastale tudi namestitvene kapacitete za tranzitne goste, ki so za turistično takso zelo pomemben vir.
Razvoj poteka na 2 ključnih področjih – razvoju turističnih produktov in promociji navzven.
Kot predvideva že strategija razvoja, so se osredotočili na zdraviliški turizem, cilj pa je, da se nanj navežejo ostale ključne vsebine. Tukaj je problem tudi to, da Terme Krka nimajo načrtov, da bi se širile. Občina je imela v prostorskem načrtu prostor, namenjen širitvi term in izgradnji novih hotelov ter apartmajev, vendar se bo ta prostor zaradi neinteresa najverjetneje skrčil.
Problem Term je tudi zadrževanje gostov »pri sebi«. Nimajo namreč velikega interesa gostom pokazati lokalne ponudbe, ampak pri njih potekajo vsi obroki, imajo lastno animacijo in prireditve.
Kot se dogaja tudi na drugih območjih v Sloveniji, se je občina usmerila v intenziven razvoj pohodništva in kolesarstva. Širitev poteka po metodi širjenja iz centra – tako nastajajo poti iz Šmarjeških Toplic do Gostilne in penziona Domen, izvira Toplice in Šmarjete. Želja je, da bi se povezala tudi Šmarjeta in Klevevž, vendar je prišlo do nasprotovanja Zavoda za varstvo narave, saj bi pot potekala ob Radulji. Na Škocjanski strani občinske meje pa poti ob Radulji obstajajo.
Občina se poskuša povezovati tudi z drugimi občinami. Tako se ustvarja kolesarska povezava Novo mesto-Šmarješke Toplice-Zbure-Škocjan-Bela Cerkev. Zelo močna je povezava z Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami, saj kot skupna destinacija predstavljajo eno vodilnih destinacij v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, kar omogoča tudi prijavo na razpise in lažje pridobivanje sredstev. Povezave s Škocjanom ni, saj tam turizem ni zares prisoten, s Šentjernejem nekaj povezave je, več pa je je z nekoliko bolj oddaljeno Mirno Pečjo. Gostje tam obiščejo muzej Toneta Pavčka in Lojzeta Slaka, nato pa obiščejo vinsko fontano v Šmarjeti.
Prav z razvojem Šmarjete (tudi Klevevža) občina začenja pridobivati dnevne obiskovalce. Teh prej zares ni bilo, občina je imela le veliko nočitev. Da je število dnevnih obiskovalcev večje, lahko vidimo po tem, da so gostilne polne dnevnih turistov iz cele Slovenije.
Občina si želi postati destinacija za tretje življenjsko obdobje. Za ta namen začenjajo tudi z gradnjo 45 apartmajev, ki bodo turistična, in hkrati tudi varovana stanovanja, torej primerna za dolgo- in kratkotrajno bivanje. Locirana bodo v centru Šmarjeških Toplic.
Kot pomanjkljivost župan poudari nestabilno število gostiln, restavracij in barov, saj se ti pogosto odpirajo in zapirajo ali pa imajo majhno ponudbo. To se v zadnjem letu spet izboljšalo. Problem je tudi nekolikšna neaktivnost domačinov, ki v turistični ponudbi niso aktivni, ne ustvarjajo produktov. Je pa njihova pozitivna lastnost, da so zelo prijazni, kar še posebej poudarijo domači gostje. Z vidika razvoja turizma je problem tudi precej restriktivno
29
umeščanje v prostor. V občini je namreč veliko omejitev – nižinski deli so poplavno ogroženi, Vinji Vrh je arheološko območje. To otežuje izgradnjo turistične infrastrukture.
Menim, da mora občina še naprej delati na prepoznavnosti kulturne dediščine. Če Terme Krka res nimajo načrtov o širjenju, mora občina najti še več drugih načinov pritegovanja novih gostov, ki niso vezani na zdraviliški turizem. Dobro je, da se že razvijata dve središči za dnevne obiskovalce, delati pa bo treba še na prepoznavnosti drugih. Lahko bi na primer nastala nova pešpot, ki bi povezala različne cerkve z možnostjo vodenja in tako bi prebivalci izvedeli več o naši kulturni dediščini.
Dobro bi bilo tudi urediti pešpoti ob Radulji. Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj se zgodi na občinski meji, da je poseg v Raduljo na eni strani meje dovoljen, na drugi strani pa ne.
Turista ta »človeška« meja zagotovo ne bi zanimala in bi najverjetneje s sprehodom z veseljem nadaljeval še v Šmarješki občini.
Zaključek
Občina Šmarješke Toplice se nahaja v Jugovzhodni Sloveniji in meji na občine Mokronog – Trebelno, Škocjan, Šentjernej in Novo mesto. Na 34 km2 živi 3462 prebivalcev, ki živijo v 24 naseljih. To število se še povečuje, saj gre za območje priseljevanja. Osrednja naselja so Šmarjeta, Šmarješke Toplice in Bela Cerkev. Fizičnogeografsko gledano spada v Raduljsko hribovje ter Novomeško pokrajino.
Kljub temu, da je občina majhna, pa ima pestro naravno in kulturno dediščino. Najbolj obiskana destinacija so Terme Šmarješke Toplice. Druga najpogosteje obiskana destinacija so naravne toplice Klevevž, kjer si občina želi ustvariti destinacijo za elitne goste. Pomembna je tudi kulturna dediščina – sakralni objekti, razvaline gradov, Hiša žive dediščine in društva, ki v njej delujejo. Gostje so večinoma domači, od tujcev pa je največ Italijanov (kar 1/3), za njimi še Avstrijci, Srbi in Rusi. Tuji gostje tu preživijo manj časa. Najpomembnejši je
zdraviliški turizem. Turisti lahko prenočijo v hotelih Term, v zidanicah, na kmetiji, v sobah.
Kampa v občini ni, najdemo lahko le dve parkirni mesti za avtodome. Značilna je zelo majhna sezonskost, torej je občina precej enakomerno obiskana čez vse leto, kar je zelo pozitivno.
V prihodnje se bo občina še naprej trudila za razvoj turizma, sploh na območjih, kjer je le-ta že prisoten. Pomemben bo ostal pomen geotermalne vode, želijo pa si še dodaten razvoj podeželskega turizma in produktov, povezanih z njim.
Pametno bi bilo tudi nadaljnje raziskovanje turizma na območju. Diplomska naloga je večinoma obsegala pregled obstoječe literature in obstoječih podatkov o turizmu v občini, ne vsebuje pa novih empiričnih podatkov. Zanimivo bi bilo raziskati, kateri del turistične ponudbe je tisti, ki bi dejansko privabil potencialne goste, ali narediti raziskavo med bivšimi gosti, kaj se je dejansko izkazalo kot najbolj zanimivo. Prav tako bi bilo zanimivo raziskati, kako učinkovite so spremembe in novosti zadnjih let, torej koliko novih gostov so pripeljale.
Tu je težava seveda tudi korona kriza, ki je na splošno zmanjšala turistični obisk (čeprav manj v občinah, kjer so bolj množični domači turisti, kar velja tudi za občino Šmarješke Toplice).
30
Summary
The municipality of Šmarješke Toplice is a small municipality located in southeastern Slovenia, neighboring the municipalities of Mokronog-Trebelno, Škocjan, Šentjernej, and Novo mesto. It’s 34 km2 big and has a growing population of 3462. There are 24
settlements, the more important ones being Šmarjeta, Šmarješke Toplice, and Bela Cerkev.
According to a physical geographical division, the municipality belongs to Raduljsko hribovje and Novomeška pokrajina. It has an excellent strategic location, being situated by the highway, halfway between Zagreb and Ljubljana.
The local population is employed in many areas. Some of them, but not all, include carpentry, teaching, production of repair of machines and devices, horticulture, health services, masonry, trade, brokerage, etc.
In 2019, there were 16730 tourist arrivals and 103105 overnight stays. Slovenian tourists represent 56% of tourist arrivals and 69% of overnight stays. While we can’t compare the numbers with the years preceding 2018 because of a change in methodology, we can compare the percentages, and they are pretty consistent throughout the years. In 2018 and 2019, an average visitor spent seven nights in the municipality. Most foreign visitors are from European countries (Italy, Austria, Serbia, Russia, the Netherlands, and Germany). The only non-European country with a more significant number of people who visited Šmarješke Toplice is Israel. The number of arrivals and overnight stays is relatively consistent
throughout the year, showing a lack of a tourist season, which is a positive sign.
The most important natural attraction in the municipality is Klevevž. We can find a gorge made by Radulja, Klevevška toplica spring, and two caves in a relatively small area. Due to the popularity of the spring, the municipality has taken several measures to retain its natural state. Radulja continuous its path to the Zdravci swamp. When visiting, one can find rare birds and beavers alongside various plants, such as sedges and reeds.
Another important water body is Krka. The water is clean enough to swim in, and while swimming in the river was quite common in the past, it’s no longer so today. Near Dolenje Kronovo, we can find the biggest river island in Slovenia, Tržič, another bird sanctuary.
There are several churches in the municipality. The most important ones are the two parish churches — the Church of Saint Andrew in Bela Cerkev and the Church of Saint Margaret in Šmarjeta. Other important churches are Saint John the Baptist and Saint Joseph on Vinji Vrh, and Our Lady of Mount Carmel in Slape.
There are two castle ruins. The ruins of Štrlek castle are located in Šmarješke Toplice, right next to the spa. The castle has been empty since the beginning of the 16th century. Klevevž castle, on the other hand, had been occupied until the Second World war, when the
partisans destroyed it.
Hiša Žive Dediščine is the cultural center of the municipality. Here, the 28 local organizations host their events, such as a national bread baking competition. Local culture and history are also presented here. Here you can find replicas of important historical finds in the local area - Vinji Vrh was an important settlement in the Iron Age.
