UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
MIHA PUSTAVRH
Razvoj turizma v občini Gorenja vas - Poljane
Magistrsko delo
Ljubljana, 2022
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
MIHA PUSTAVRH
Razvoj turizma v občini Gorenja vas - Poljane
Magistrsko delo
Mentor: doc. dr. Dejan Cigale Študijski program: Geografija – E
Ljubljana, 2022
Zahvala
Zahvaljujem se doc. dr. Dejanu Cigaletu za sprejeto mentorstvo, strokovna mnenja in nasvete ter pomoč v času izdelovanja magistrskega dela.
Posebna zahvala gre zaposlenim na Zavodu za turizem in kulturo Poljanska dolina, direktorju zavoda Tomažu Trobišu ter sodelavkama Jeri Miklavčič in Kristini Bogataj za opravljen intervju.
Hvala vsem anketiranim turističnim ponudnikom in vsem anketiranim potencialnim turistom.
Najlepša hvala Aleksandri Savić, mag. prof. slov. jez. in knjiž. za pregled in lektoriranje slovenskega besedila in mag. phil. Sabini Zorjan (Republika Avstrija) za pregled in lektoriranje angleškega besedila.
Iz srca sem hvaležen svoji partnerki Sari za neizmerno podporo in motivacijo ter svoji družini za dolgoletno potrpežljivost in spodbudo.
Izvleček
Razvoj turizma v občini Gorenja vas - Poljane
V magistrskem delu smo raziskovali prepoznavnost občine Gorenja vas - Poljane kot turistične destinacije in ali je turizem v občini prepoznan kot možnost nadaljnjega razvoja območja. Na podlagi obstoječih strokovnih virov, intervjuja na Zavodu za turizem in kulturo Poljanska dolina ter anketne raziskave med turističnimi ponudniki ter potencialnimi turisti smo prišli do ugotovitev, da je občina Gorenja vas - Poljane delno prepoznana turistična destinacija, hkrati pa je tudi turizem delno prepoznan kot razvojna možnost občine. Pri razvoju turistične dejavnosti je mogoč napredek, predvsem pri oglaševanju in promoviranju občine po celotni Sloveniji. Glavni cilj je razvoj butičnega turizma, ohranjanje avtentičnosti in okolja za prihodnje generacije.
Ključne besede: turistična geografija, razvoj turizma, turistična ponudba, občina Gorenja vas - Poljane
Abstract
Tourism development in the municipality of Gorenja vas - Poljane
The aim of this master's thesis is to research the recognizability of the municipality of Gorenja vas - Poljane as a tourist destination and whether tourism in the municipality is identified as a possibility for further development of the geographic area. Based on existing expert sources, an interview at the Institute for tourism and culture Poljanska dolina (Zavod za turizem in kulturo Poljanska dolina) and a survey among tourist providers and potential tourists, the thesis concludes that the municipality of Gorenja vas - Poljane is a partially established tourist destination and at the same time tourism is also partially recognized as a development opportunity of the municipality. The development of tourism could facilitate progress, especially in advertising and promoting the municipality throughout Slovenia. The main goal is to develop boutique tourism and to preserve the authenticity and environment for future generations.
Key words: tourism geography, tourism development, tourism supply, Municipality of Gorenja vas - Poljane
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 1
1.1. Namen in cilji magistrskega dela ... 2
1. 2. Raziskovalni vprašanji ... 2
1. 3. Zamejitev proučevanega območja občine Gorenja vas - Poljane... 2
2. TEORETIČNA IZHODIŠČA IN METODOLOGIJA ... 3
2.1. Pregled obstoječe literature ... 3
2.2. Osnovni pojmi ... 4
2.3. Metodologija ... 7
3. GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE GORENJA VAS - POLJANE ... 9
3.1. Fizičnogeografske značilnosti ... 9
3.1.1. Geološke značilnosti... 9
3.1.2. Geomorfološke značilnosti ... 10
3.1.3. Hidrogeografske značilnosti ... 11
3.1.4. Klimatogeografske značilnosti ... 12
3.1.5. Pedogeografske in biogeografske značilnosti ... 12
3.2. Družbenogeografske značilnosti ... 13
4. TURIZEM V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE ... 16
4.1. Dosedanji razvoj turizma ... 16
4.2. Turistična ponudba občine Gorenja vas - Poljane ... 17
4.2.1. Naravna dediščina ... 17
4.2.2. Kulturna dediščina ... 21
4.2.3. Kulturne, športne in ostale prireditve ... 23
4.2.4. Kulinarika, gostinska ponudba in namestitvene zmogljivosti ... 24
4.3. Turistični obisk ... 27
5. NADALJNJI RAZVOJ TURIZMA ... 30
5.1. Strategija turizma za Škofjeloško območje 2020+ ... 30
5.2. Intervju na Zavodu za turizem in kulturo Poljanska dolina ... 32
6. REZULTATI ANKETNE RAZISKAVE ... 34
6.1. Nosilci turistične ponudbe ... 34
6.2. Potencialni turisti ... 35
7. PRILOŽNOSTI IN IZZIVI TURIZMA V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE ... 42
7.1. Prednosti ... 42
7.2. Slabosti ... 42
7.3. Priložnosti ... 42
7.4. Nevarnosti ... 43
8. SKLEP ... 44
9. SUMMARY ... 46
10. VIRI IN LITERATURA ... 48
11. PRILOGA ... 53
11.1. Intervju na Zavodu za turizem Poljanska dolina ... 53
11.2. Anketni vprašalnik med nosilci turistične ponudbe ... 57
11.3. Anketni vprašalnik med potencialnimi turisti ... 58
KAZALO SLIK IN PREGLEDNIC
Slika 1: Območje občine Gorenja vas - Poljane s sosednjimi občinami ... 3
Slika 2: Shema izdelave magistrskega dela ... 8
Slika 3: Geološka karta občine Gorenja vas - Poljane ... 10
Slika 4: Višinski pasovi in vodotoki v občini Gorenja vas - Poljane ... 11
Slika 5: Poljane nad Škofjo Loko v poplavah novembra, 2012 ... 12
Slika 6: Vodnjak ljubezni v času murenčkov na trgu Ivana Regna ... 14
Slika 7: Starostna piramida občine Gorenja vas - Poljane ... 14
Slika 8: Število prihodov turistov v letih 1991–2018, Slovenija ... 15
Slika 9: Razgledne točke in razgled ... 18
Slika 10 in Slika 11: Blegoš (levo) in razgled z Žirovskega Vrha (desno) ... 18
Slika 12: Pohodne poti v občini Gorenja vas - Poljane ... 19
Slika 13: Kolesarske poti v občini Gorenja vas - Poljane ... 20
Slika 14 in Slika 15: Pr' TopliČAR-ju (levo) in zaledeneli slap Podrancka (desno) ... 20
Slika 16: Nahajališče apnenca oz. »marmorja« na Hotavljah ... 21
Slika 17 in Slika 18:Tematska pot Cvetje v jeseni (levo) in Rupnikova linija (desno) ... 22
Slika 19 in Slika 20: Tavčarjev dvorec (levo) na Visokem in Tavčarjev kip (desno) ... 22
Slika 21 in Slika 22: Praznik žetve (levo) in Dan oglarjev (desno) ... 23
Slika 23 in Slika 24: STC Stari vrh (levo) in izhodiščna točka za jadralno padalstvo na Slajki (desno) ... 24
Slika 25: Izdelek blagovne znamke Babica Jerca in Dedek Jaka ... 25
Slika 26: Turistični ponudniki ... 26
Slika 27: Število turističnih ležišč v občini Gorenja vas - Poljane ... 27
Slika 28: Število prihodov turistov v občini Gorenja vas - Poljane ... 28
Slika 29: Delež prihodov domačih in tujih turistov ... 28
Slika 30: Število prenočitev turistov v občini Gorenja vas - Poljane ... 29
Slika 31: Delež prenočitev domačih in tujih turistov ... 30
Slika 32: Krovna turistična destinacijska znamka Škofjeloškega območja ... 31
Slika 33: Slogan Poljanske doline oz. občine Gorenja vas - Poljane ... 32
Slika 34: Naslovnica spletne strani ... 34
Slika 35: Število anketiranih po občinah v Sloveniji ... 37
Slika 36: Spol anketirancev ... 38
Slika 37: Starostna struktura anketirancev ... 38
Slika 38: Anketiranci v vlogi turista v občini Gorenja vas - Poljane ... 39
Slika 39: Število obiskov posameznih turistične atrakcije ... 40
Slika 40: Mnenje o občini Gorenja vas - Poljane kot turistični destinaciji ... 40
Slika 41: Pomembnost elementov turistične ponudbe ... 41
Preglednica 1: Poznavanje turistične ponudbe v občini Gorenja vas - Poljane ... 39
1
1. UVOD
Turizem se v zadnjem obdobju uveljavlja kot dejavnost, ki vidno pridobiva na priljubljenosti širom sveta. Svetovna turistična organizacija Združenih narodov (UNWTO) navaja, da je turizem v zadnjih desetletjih beležil stalno rast in s tem postal eden najhitreje rastočih gospodarskih sektorjev na svetu. Sodobni turizem je tesno povezan z razvojem in prav ta dinamika je turizem spremenila v ključno gonilo družbeno-ekonomskega napredka (UNWTO, 2021b). Pomemben razlog so zagotovo vsakdanji stres ter pritiski na človeka s strani družbe.
Prav s pomočjo turizma in turističnih dejavnosti človek ubeži takšnim pritiskom ter pride do željene sprostitve. V današnjih časih je težnja po odkrivanju novega in potovanjih vse večja, večja je tudi kupna moč prebivalstva, hkrati pa so vse storitve človeku dostopnejše, kot so bile v preteklosti. Hall in Page (2014) trdita, da je turizem splošno priznan kot ena izmed najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v globalnem merilu. Nekatere države so od omenjene terciarne dejavnosti skorajda odvisne, druge malo manj, vendar kljub temu turizem prispeva pomemben delež k bruto domačemu proizvodu (v nadaljevanju BDP), v ostalih državah pa ta igra postransko vlogo ali pa ga slednje niso prepoznale kot pomemben dejavnik pri njihovem razvoju. V preteklosti se turizmu v Sloveniji ni namenjalo tolikšne pozornosti, kot se jo danes. Z vse večjimi vložki v turizem je na drugi strani vse večji prispevek turizma k BDP države, saj le-ta za leto 2021 predstavlja 6,5 % celotnega BDP (Slovenska turistična organizacija, 2021). Vse večja pomembnost turizma je razvidna tudi na lokalni ravni, saj se v tej smeri razvijajo tudi posamezne občine. V preteklosti so se tako razvile nekatere občine, katerih razvoj je bil v prvi vrsti pogojen s turistično dejavnostjo (npr. Bled, Bohinj, Kranjska Gora), danes pa se v tovrstni smeri razvijajo številne druge občine, v katerih turizem prej ni bil prepoznan kot pomembna razvojna dejavnost, ampak ta postaja šele sedaj. Med tovrstne primere uvrščamo tudi občino Gorenja vas - Poljane, katero sem izbral za obravnavo v svojem magistrskem delu. Drugi razlog za izbor tematike je, po mojem mnenju, prepričanje občanov ter širše lokalne skupnosti, da na tem območju ni turizma oziroma ga je relativno malo in da se tej dejavnosti posveča preveč pozornosti. V magistrskem delu želim predstaviti turizem na tem območju ter pokazati, da bi tovrstna dejavnost lahko v prihodnosti občini ponudila dodatno razvojno pot, s katero bi občina Gorenja vas - Poljane in Poljanska dolina pridobili pozitivne učinke in večjo prepoznavnost. Tretji razlog je dejstvo, da sem tudi sam prebivalec izbrane občine, hkrati pa tudi uporabnik turistične ponudbe na območju, kar mi bo v sklopu magistrskega dela omogočalo pogled na celotno situacijo z druge perspektive.
Poslednji razlog za izbor obravnavane tematike pa je pomanjkanje proučevanja turizma in posledic razvoja le-tega v občini Gorenja vas - Poljane. Turizem v občini Gorenja vas - Poljane je proučevan zgolj v treh diplomskih delih (Klemenčič, 2015; Dolenc, 2016;
Peternelj, 2017). Avtorice so proučevale ponudbeni in potrošniški vidik ekoturizma, ekonomski vpliv turizma ter razvoj turizma v občini Gorenja vas - Poljane na splošno.
Omenjene avtorice so proučevale zgolj določene vidike turizma na tem območju, v magistrskem delu bom predstavil tako gospodarske kot tudi družbene in okoljske vplive turizma v občini Gorenja vas - Poljane. S tem bi nadgradil dosedanje raziskave in postavil temelje za prihodnje, v kolikor bo turizem postal pomembna gospodarska dejavnost v Poljanski dolini. Ker gre za turistično območje, ki je šele na začetku razvoja, mu do danes nihče od raziskovalcev ni namenil večje pozornosti, čeprav je turizem v Sloveniji postal zanimiv za raziskovanje že v 70. letih, ko se je z njim sistematično začel ukvarjati Matjaž Jeršič, čigar delo Osnove turizma (1987) nam je bilo v pomoč pri opredeljevanju turizma samega.
2
1.1. Namen in cilji magistrskega dela
Namen magistrskega dela je proučiti turizem na območju občine Gorenja vas - Poljane in dejavnike, ki pomembneje vplivajo na njegov razvoj in umestitev v prostor, hkrati pa tudi učinke samega turizma.
V sklopu tega smo si zastavili tudi naslednje cilje:
➢ Orisati temeljne geografske značilnosti proučevanega območja;
➢ opisati zgodovino razvoja turizma v občini Gorenja vas - Poljane;
➢ predstaviti današnje stanje turizma v občini Gorenja vas - Poljane;
➢ ugotoviti poglede turističnih akterjev in potencialnih turistov na razvoj turizma;
➢ kartografsko prikazati rezultate;
➢ raziskati izzive in priložnosti za nadaljnji razvoj turizma v izbrani občini.
1. 2. Raziskovalni vprašanji
V sklopu magistrskega dela in v povezavi z zgoraj naštetimi cilji bomo poiskali odgovor na raziskovalni vprašanji, ki sta sledeči:
➢ Ali je občina Gorenja vas - Poljane prepoznana kot turistična destinacija?
➢ Ali je turizem v občini Gorenja vas - Poljane prepoznan kot možnost nadaljnjega razvoja območja?
1. 3. Zamejitev proučevanega območja občine Gorenja vas - Poljane
V magistrskem delu se bomo osredotočili zgolj na občino Gorenja vas - Poljane. Ob tem velja izpostaviti, da bi bila tovrstna analiza primerna tudi za celotno Poljansko dolino, vendar bi pri tem naleteli na več težav. Prva bi se pojavila takoj pri sami zamejitvi območja, saj ni natančne opredelitve meja Poljanske doline, v našem primeru pa gre za lokalno skupnost znotraj občinske meje. V nadaljevanju pa bi težave imeli tudi pri sami analizi oziroma pridobivanju podatkov, saj Poljansko dolino sestavljajo tri občine, katere pa z izjemo občine Gorenja vas - Poljane v dolino ne spadajo v celoti. Zaradi naštetih težav smo tako v analizo, kot že omenjeno, zaobjeli zgolj izbrano občino.
Gre za območje v Poljanski dolini, katerega na vzhodni strani zamejuje območje občine Škofja Loka, na severu občina Železniki, na vzhodu občina Cerkno, na jugu občine Idrija, Žiri, Logatec in Dobrova - Polhov Gradec.
3
Slika 1: Območje občine Gorenja vas - Poljane s sosednjimi občinami
Z vidika naravnogeografske členitve občino uvrščamo med alpske pokrajine, natančneje v mezoregijo predalpska hribovja (Natek, Ogrin, Žiberna, 2004), ki obdajajo občino. Ta hribovja so Cerkljansko hribovje na zahodu, Škofjeloško na severu ter Polhograjsko na jugu, na vzhodni strani pa se občina Gorenja vas - Poljane odpira naprej proti Škofji Loki oziroma proti Kranjsko-Sorškemu polju.
2. TEORETIČNA IZHODIŠČA IN METODOLOGIJA 2.1. Pregled obstoječe literature
Literature, ki se nanaša na turizem, ni malo. Še več, skladno z razvojem turistične dejavnosti narašča tudi samo zanimanje ter raziskovanje omenjene dejavnosti. Starejša literatura se v večji meri nanaša na sam nastanek in razvoj turizma kot takega, medtem ko v novejši literaturi avtorji proučujejo v prvi vrsti alternativne oblike turizma ter vplive turističnih dejavnosti na okolje in prostor. Zaradi obsežnega nabora literature smo v magistrskem delu izpostavili zgolj tista dela, ki so v sklopu našega dela še posebej relevantna in nam podajo čim boljši vpogled v turistično dejavnost.
Na prvem mestu velja izpostaviti dela, ki obravnavajo turizem v občini Gorenja vas - Poljane.
Kot že omenjeno, je turizem v občini Gorenja vas - Poljane do danes obravnavan zgolj v treh diplomskih delih. Klemenčičeva (2015) je proučevala razvoj turizma v občinah Gorenja vas - Poljane in Železniki. Poizkušala je definirati ključne probleme, ki se nanašajo na razvoj turizma in raziskati vlogo in funkcijo občine pri spodbujanju in razvoju turizma. Dolenčeva (2016) je ugotavljala, ali je turistična ponudba občine Gorenja vas - Poljane iztržena v celoti
4
in kateri so ključni instrumenti za privabljanje turistov v Poljansko dolino. Peterneljeva (2017) se je osredotočila na ekoturizem v občini Gorenja vas - Poljane in hkrati poizkušala osvetliti pomen ekoturističnih kmetij v omenjeni občini.
Naslednje delo, ki ga velja izpostaviti, je delo C. Cooperja (2012) z naslovom Essentials of Tourism, ki bralcu predstavlja osnove turizma, ki so ključne za njegovo razumevanje, hkrati poizkuša podati to na čim enostavnejši način, da bi tematiko razumela tudi laična javnost.
Celovit pogled na turizem nam predstavljata tudi C. M. Hall in S. J. Page (2014) v knjigi The Geography of Tourism and Recreation.
Če zgoraj omenjeni deli predstavljata tudi začetke turizma, se A. Franklin (2003) v knjigi Tourism: An Introduction osredotoča predvsem na moderni turizem ter njegove učinke in posledice nekje od preloma tisočletja dalje. Vplive turizma, njegove probleme in priložnosti je v delu Global Tourism predstavil W. F. Theobald (1998). V omenjenem delu je avtor zbral 33 pogledov avtorjev na turizem in njegove vplive v prvi vrsti na družbeno skupnost.
Poleg svetovne literature pa velja omeniti še dve slovenski deli. Prvo delo M. Jeršiča (1987) z naslovom Osnove turizma obravnava splošne značilnosti turizma. Jeršič nasploh velja za prvega slovenskega geografa, ki se je začel sistematično in kontinuirano ukvarjati s proučevanjem turizma in rekreacije (Cigale, 2014). Drugo delo pa je monografska publikacija GeograFF Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji, v kateri so obravnavana številna vprašanja, povezana s turizmom in rekreacijo na Slovenskem.
Z vidika »push« in »pull« dejavnikov bi veljalo omeniti članek L. Popp (2013) ter članek G.
Prayaga in C. Ryana (2011). V prvem članku je avtorica iskala povezavo med turisti v vinorodni pokrajini ter njihovim načrtom poti ter kateri dejavniki privlačijo turiste, da območje obiščejo večkrat. V drugem članku sta avtorja iskala povezavo med dejavniki, ki turiste privlačijo ter odbijajo od turistične destinacije ter vpliv nacionalnosti na te dejavnike.
2.2. Osnovni pojmi
V sledečem poglavju nameravamo predstaviti osnovne pojme obravnavane tematike. V nadaljevanju in v namen boljšega razumevanja celotne slike pa še nekaj besed o samem turizmu, njegovih začetkih, razvoju ter o današnjemu stanju v globalnem merilu. Za konec bomo predstavili še »butični« turizem, kateri je glavni cilj pri razvoju občine Gorenja vas - Poljane kot turistične destinacije.
UNWTO (2021a) definira turista kot obiskovalca, ki je lahko domač ali tuj, lahko prihaja v državo ali iz nje odhaja in je čas njegovega potovanja daljši od enega dne. V primeru, da gre za enodnevnega turista, ga definirajo kot izletnika oz. obiskovalca. Statistični urad Republike Slovenije definira turista kot osebo, ki potuje zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali drugih razlogov, vendar ne zaradi zaslužka in ki prenoči vsaj eno noč (vendar zaporedno ne več kot 365-krat) v gostinskem ali kakem drugem nastanitvenem obratu v kraju zunaj svojega običajnega okolja (Zupančič, 2021), z namenom izkoriščanja turistične ponudbe določenega turističnega območja.
V turistično ponudbo uvrščamo vse turistične elemente določene pokrajine, ki imajo določen namen in vrednost, da zadostijo potrebam turističnih obiskovalcev. Turistično ponudbo sta W.
Hunziker in K. Krapf leta 1942 označila kot tisto količino turističnih dobrin, ki so jo ponudniki pripravljeni prodati pri dani ravni cen in/ali pri danem stanju deviznih tečajev.
Elemente turistične ponudbe v osnovi delimo na primarno in sekundarno. Primarna obsega
5
tiste dobrine, ki niso proizvod del, ali ki jih človek ne more več proizvajati z enako kakovostjo in uporabno vrednostjo. Primarno ponudbo naprej delimo na naravne in antropogene dobrine. Naravne dobrine so tiste, čigar količina in kakovost izhajajo iz naravnih danosti in samo na določenem območju. Teh dobrin človek ne more proizvajati niti spreminjati njihove kakovosti (podnebje, gorovja, vodni viri …). Antropogene dobrine so tiste, ki so proizvod družbe, vendar jih je človek ustvaril v preteklosti in jih danes ni mogoče več proizvajati z enako kakovostjo in uporabno vrednostjo (kulturni in zgodovinski spomeniki, kulturne ustanove, prireditve, navade in običaji lokalnega prebivalstva).
Sekundarna turistična ponudba zajema tiste turistične dobrine, ki so proizvod delovanja družbe in jih človek ob nespremenjenih okoliščinah še vedno lahko proizvaja z enako uporabno vrednostjo in v zahtevani kakovosti (turistična infrastruktura in turistična superstruktura) (Zorko, 1999; Lisjak, 2003).
Turistični obisk posameznega območja je odvisen od precejšnjega števila dejavnikov. V ta namen so turistični ponudniki znotraj turističnih destinacij primorani posodabljati svojo ponudbo, iskati njene prednosti v primerjavi z ostalimi območji ter pri tem biti čim bolj inovativni. Krešić, Prebežac (Krešić, Prebežac, 2011) in Gartner (1996) so mnenja, da trajnostni razvoj in rast posamezne turistične destinacije lahko vzpodbudijo zgolj ustrezna turistična strategija, primerno upravljanje in trženje, poleg njih pa številni ostali avtorji trdijo, da je turistična privlačnost eden izmed ključnih dejavnikov pri pridobivanju čim večjega števila turistov. Turistična privlačnost je v prvi vrsti pogojena s posebnimi značilnostmi, ki privabljajo turiste, saj slednji navadno ne obiskujejo turističnih destinacij, katere imajo skromno ponudbo in jih dojemajo kot neprivlačne. Krešić in Prebežac (2011) dodajata, da je turistična privlačnost tesno povezana z zunanjo podobo turistične destinacije in obratno, skratka turistična privlačnost je mentalna slika turistične destinacije, ki se oblikuje na podlagi njenih fizičnih znamenitosti oziroma slednje lahko opredelimo kot fizično manifestacijo turistične privlačnosti destinacije. Na podlagi zgoraj predstavljene povezave lahko trdimo, da gre v okviru turističnega obiska za kompleksen proces, katerega je potrebno proučevati v celoti, ob tem pa moramo razumeti tudi posamezne dele. Lew (1987) dodaja, da je turistična privlačnost vsota vseh elementov, kateri privabljajo turiste izven njihovega stalnega bivališča in se nanaša na geografske in podnebne karakteristike ter aktivnosti, zaradi katerih si bo turist zapomnil določeno izkušnjo v izbrani turistični destinaciji. Glavni problem turistične privlačnosti so številni dejavniki, katerih ne moremo definirati kot turistično privlačnost, ampak imajo velik vpliv na obisk določene turistične destinacije. Tovrstni dejavniki so ekonomski (devizni tečaj, stroški bivanja), politični (vojna, terorizem), socialno-demografski (prijaznost lokalnega prebivalstva ter zaposlenih v turističnih dejavnostih) in ogroženost s strani naravnih nesreč (potresi, vulkanski izbruhi, cunamiji) (Krešić, Prebežac, 2011).
V povezavi s turističnim obiskom velja omeniti t.i. »push« in »pull« dejavnike, torej dejavnike poriva in potega. Razlog proučevanja teh dveh kategorij dejavnikov je dejstvo, da imajo turisti vse večje potrebe, katere se sčasoma vse bolj spreminjajo, vse večja pa postajajo tudi njihova pričakovanja. Eden izmed glavnih vzrokov za te spremembe je globalizacija, saj se posebnost oziroma avtentičnost destinacij zaradi množičnih medijev precej zmanjša. Poleg tega ublagovljenje spreminja okoljske in socialne vrednote v ekonomske, kar je posledica pritiskov tržišča (Yiamjanya, Wongleedee, 2014). Dejavniki poriva in potega motivirajo potencialne turiste, da izkusijo določeno izkušnjo. Prvi so predvsem notranji in intrinzični, ker posamezni turist čuti potrebo po izhodu iz vsakdanje rutine z namenom sprostitve, raziskovanja, socialne interakcije itd (Popp, 2013). V osnovi izhajajo iz Maslowove hierarhije potreb in so opredeljeni kot motivacijski dejavniki, ki nastanejo zaradi neravnovesja ali napetosti v motivacijskem sistemu (Prayag, Ryan, 2011). So bolj odločilni pri sami želji po potovanju. Na drugi strani so dejavniki potega bolj odločilni pri izbiri cilja tako za nove kot
6
vračajoče se turiste. Gre za dejavnike, ki v turistu vzbudijo željo po obisku določene turistične destinacije. Mednje sodijo npr. naravne znamenitosti in kulturni dogodki ter druge aktivnosti (Popp, 2013).
Podobno kot pri ostalih opredelitvah je tudi definicija turizma težavna, slednjih pa je veliko in se od avtorja do avtorja tako ali drugače razlikujejo. V okviru turizma naj bi šlo za prenočevanje izven kraja stalnega prebivanja, hkrati pa tudi za potovanja, ki niso vezana na prenočevanje izven kraja stalnega prebivanja, torej obiskovalca opredelimo kot enodnevnega turista. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je turizem opredeljen kot »pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila« (Inštitut za slovenski jezik ..., 2021). Definicija geografskega tematskega leksikona se pri opredelitvi turizma opira na sanktgallensko definicijo. Gre za naslednico prve prave definicije utemeljiteljev turizma Hunzikerja in Krapfa, turizem pa naj bi bil »celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, če to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni zvezano s pridobitno dejavnostjo« (Jeršič, 1987; Kladnik, 2001; Mihelič, 2008). Pri tem je potrebno opozoriti na to, da ta definicija izključuje poslovna potovanja, kar pa novejše definicije vključujejo med turistične obiske. Precej drugačna je definicija Organizacije združenih narodov, ki pravi, da je turizem »družbeni, kulturni in gospodarski pojav, ki je povezan z gibanjem ljudi izven kraja bivanja v namen sprostitve oziroma užitka«
(International Recommendations ..., 2010). Zgoraj podani primeri nazorno prikazujejo kompleksnost definicije turizma, za katerega potem takem lahko trdimo, da je družbeni, kulturni in gospodarski pojav, pri katerem gre za gibanje ljudi izven kraja stalnega bivališča za krajše obdobje z namenom sprostitve in oddiha.
V zgodovini so se prve oblike potovanja pojavile praktično s pojavom človeka, saj je slednji dnevno potoval na velike razdalje, da si poišče hrano, vodo, oblačila, skratka da preživi v divjini (Theobald, 1998). Čeprav turizem sprva ne daje vtisa, da gre za starejšo dejavnost, so ljudje že v starem Egiptu, Babiloniji, Perziji, Asiriji in Palestini zapuščali kraje stalnega bivanja zaradi zdravstvenih, verskih in športnih razlogov. Za prve vzorce potovanja mnogi avtorji navajajo sumersko civilizacijo, katera naj bi razvila trgovino okrog 4.000 pr. n. št. Iz stare Grčije so zlasti znana potovanja k preročiščem in na olimpijske igre, v stari rimski državi pa so bila razvita potovanja zaradi zabave in počitka (Jeršič, 1987). Rast turizma je upočasnil razpad Rimskega imperija vse nekje do 17. stol., do pojava Grand Tour, pri katerem je šlo za pošiljanje otrok premožnejših angleških družin v namen izobraževanja po celinski Evropi (Jeršič, 1987; Cooper, 2012). Šele v 18. stoletju pa je v Evropi premožno prebivalstvo začelo potovati zaradi zdravja v zdravilišča ter si ogledovati kulturne znamenitosti (Jeršič, 1987). V 19. stoletju je industrijska revolucija prinesla inovacije tudi na turističnem področju, kar je pospešilo rast turistične dejavnosti (Cooper, 2012), predvsem zaradi vse večje kupne moči na eni strani in cenejših potovanj na drugi strani (Global Tourism, 1998). Še večjo rast je turizem doživel sredi 20. stol. s pojavom letalskega prometa (Cooper, 2012), kar je omogočalo daljša potovanja. Turizem, ki še v 21. stol. beleži vsakoletno rast, postaja vse pomembnejša kulturna, socialna in gospodarska dejavnost, katero nekatere države izkoriščajo bolj, druge manj. V zadnjem obdobju pa se vse večji poudarek daje tudi okoljskemu vidiku, da bi turizem postal okolju prijazen.
Turizem na Slovenskem se je kot ostale dejavnosti pričel razvijati z majhnim zamikom, in sicer v 19. stol., ko so se pojavili prvi turistični kraji, proti koncu stoletja pa so se že razvili v pomembna turistična središča (Rogaška Slatina, Bled, Portorož ...). Turizem je ostal pomembna dejavnost tudi po razpadu Avstro-Ogrske, ko je Slovenija postala del Jugoslavije, njegov pomen pa je narasel tudi po osamosvojitvi leta 1991 (Cigale, Gosar, 2014). Za kakšen porast dejavnosti gre, prikazuje spodnji grafikon (Slika 8), ki prikazuje število prihodov
7
turistov za Slovenijo v letih 1991–2018. Opazno je, da število prihodov turistov stalno narašča. Če je bila rast takoj po osamosvojitvi dokaj nizka, je ta skokovito narasla po gospodarski krizi leta 2008. Gospodarska kriza je privedla tudi to tega, da smo v naslednjem letu beležili celo upad števila prihodov turistov glede na prejšnje leto, saj se je kupna moč prebivalcev zmanjšala.
Dandanes poznamo več vrst turizma in ena izmed njih je tudi butični turizem. V osnovi gre za turizem, ki je v nasprotju z množičnim turizmom, torej gre za manjše število turistov, ki za določene storitve višje kakovosti odštejejo več denarja. Je individualno usmerjen, značilen je osebni pristop do gosta, da se zadovolji njegovim potrebam v najvišji možni meri. Pomembna je pozornost turističnih ponudnikov na najmanjše malenkosti turistične ponudbe, ki mora hkrati biti čim bolj posebna. S tem lahko manjše število turistov prinese višji zaslužek.
Značilno je tudi, da v okvir butičnega turizma ne spadajo velike hotelske verige, ampak manjši nastanitveni obrati z višjo kakovostjo bivanja (Bakalov, Temelkova, 2015).
2.3. Metodologija
Magistrsko delo zajema teoretični in empirični del. Na samem začetku teoretičnega dela smo opredelili namen in cilje magistrskega dela ter dve raziskovalni vprašanji, na kateri bomo odgovorili na koncu raziskave. V nadaljevanju je poudarek na pregledu obstoječe strokovne literature (metoda kompilacije), ki obravnava razvoj turizma na ravni turistične destinacije, in predstavitvi teoretskih izhodišč. Velja izpostaviti dejstvo, da je strokovne literature na področju turizma v občini Gorenja vas - Poljane zelo malo, zato smo v nekaterih primerih izhajali iz splošnih dejstev. Pri številskih podatkih smo uporabili podatke Statističnega urada Republike Slovenije in različnih mednarodnih publikacij. Nato smo predstavili tudi glavne geografske značilnosti občine Gorenja vas - Poljane (metoda deskripcije) in razvoj turizma v občini Gorenja vas - Poljane, v Sloveniji in na svetu. Na kratko smo predstavili tudi poglede na nadaljnji razvoj turizma v občini, ki je obravnavan v Strategiji turizma za Škofjeloško območje 2020+.
V empiričnem delu smo uporabili različne raziskovalne metode, s katerimi smo prišli do končnih rezultatov in odgovora na raziskovalni vprašanji. Z metodo spraševanja smo izvedli intervju na Zavodu za turizem in kulturo Poljanska dolina ter dva vprašalnika. Prvega smo izvedli med nosilci turistične ponudbe, drugega med potencialnimi turisti. Zaradi izbruha novega koronavirusa smo bili primorani intervju opraviti virtualno, vendar tovrsten način ni predstavljal nobenih težav. Vprašalnik med potencialnimi turisti smo opravili preko spletne aplikacije. Anketiranje je potekalo tri tedne preko odprtokodne aplikacije za izvajanje spletnega anketiranja »1ka«, v vzorec smo poskušali zajeti čim večje število ljudi starejših od 16 let iz različnih koncev Slovenije. Večji izziv je predstavljalo anketiranje med turističnimi ponudniki. V vzorec smo vključili zgolj tiste, ki ponujajo nastanitev oziroma nastanitev in prehrano. Pri tem smo se soočili z veliko stopnjo neodzivnosti in nezainteresiranosti, tako da je končno število izpolnjenih vprašalnikov bilo manjše od pričakovanega. Kljub temu smo mnenja, da lahko iz pridobljenih podatkov dobimo vpogled v situacijo na področju turizma v občini Gorenja vas - Poljane. S pomočjo pridobljenih podatkov smo v 6. poglavju prikazali rezultate ter v 7. poglavju predstavili priložnosti in izzive razvoja turizma v občini Gorenja vas - Poljane. Podrobnejša predstavitev metodologije in celotne izdelave magistrskega dela je prikazana v spodnji shemi (Slika 2).
8 Slika 2: Shema izdelave magistrskega dela
Avtor: Miha Pustavrh, 2021.
9
3. GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE GORENJA VAS - POLJANE
V sledečem poglavju bomo podrobneje predstavili geografske značilnosti občine Gorenja vas - Poljane. Opis geografskih značilnosti smo razdelili na fizičnogeografske in družbenogeografske značilnosti.
3.1. Fizičnogeografske značilnosti
Med fizičnogeografske značilnosti površja uvrščamo tiste značilnosti, ki opisujejo Zemljino litosfero, biosfero, hidrosfero in atmosfero. V nadaljevanju bomo predstavili geološko zgradbo občine Gorenja vas - Poljane ter njene geomorfološke, hidrogeografske, klimatogeografske, pedogeografske in biogeografske značilnosti.
3.1.1. Geološke značilnosti
Območje občine Gorenja vas - Poljane je prikazano na geološkem listu Kranj, za katerega velja, da je geološka sestava v litološkem in tektonskem pogledu med najbolj zapletenimi v Sloveniji. Tovrstna mozaična geološka sestava je razvidna tudi na spodnji karti (Slika 3).
Izmed vseh kamnin prevladujejo permokarbonski skladi iz konca paleozoika. Omenjeno obdobje se je končalo pred približno 250 milijoni let, s tem pa so ti skladi med najstarejšimi na tem območju. Za te plasti je značilno hitro menjavanje, barvna monotonost in intenzivna nagubanost, zaradi tega je zelo težko določiti normalni razvoj, vendar načeloma velja, da so starejši deli serije skrilavcev in peščenjakov, mlajši deli pa so bolj grobozrnati in sestojijo iz peščenjaka in konglomerata (Ferjančič, Grad, 1974). V nadaljevanju velja omeniti zagotovo najbolj pomembne Grödenske sklade. Slednje ločimo na rdečo in sivo serijo. Še posebej slednja ima velik ekonomski pomen, saj vsebuje dele uranove rude (Ferjančič, Grad, 1974), kar je v preteklosti pripeljalo do nastanka Rudnika urana Žirovski vrh. Ostale kamnine tega območja so iz obdobja Triade z izjemo deluvija (d) in aluvija (al) iz geološke sedanjosti. Pri prvem gre za nesortiran grob in fin mineralen material na vznožju pobočij (npr. melišča), pri drugem pa za holocenske naplavine.
10 Slika 3: Geološka karta občine Gorenja vas - Poljane
3.1.2. Geomorfološke značilnosti
Območje občine Gorenja vas - Poljane leži približno na sredini Poljanske doline med Škofjo Loko in Žirmi. Kakor je razvidno s spodnje karte (Slika 4), gre za manjšo uravnavo, katero je v preteklosti izoblikovala Poljanska Sora, ki je glavna vodna žila na območju. Na obe strani doline se površje naglo vzpenja. Na južni strani se površje vzpenja proti hrbtu Žirovskega Vrha in doseže višino 962 m, kolikor meri najvišji vrh, Goli vrh. S turističnega vidika pa na tem območju velja izpostaviti Javorč, ki je z 901 metrom priljubljena izletniška točka. Na drugi, severni strani je površje veliko, bolj strmo in hribovito, kar nam nakazuje že sama nadmorska višina Blegoša, ki je najvišja točka v občini s 1562 metri in je prav tako priljubljen izletniški vrh, tudi izven meja občine. Na drugi strani je najnižja točka občine skrajni vzhodni del, kjer Poljanska Sora zapusti meje občine Gorenja vas - Poljane ter svojo pot nadaljuje po škofjeloški občini.
11
Slika 4: Višinski pasovi in vodotoki v občini Gorenja vas - Poljane
3.1.3. Hidrogeografske značilnosti
Izjemno razgibano površje pomeni visoko reliefno energijo, kar je razvidno ob večjih količinah padavin. Ob tovrstnih izjemnih dogodkih številni potoki hitro narastejo ter pokažejo svoj hudourniški značaj. Tudi Poljanska Sora, kot glavni vodotok, ima hudourniški značaj, zaradi česar je bilo prebivalstvo že večkrat ogroženo zaradi poplav. Nasploh spada območje Poljanske Sore med poplavno bolj ogrožene doline v Sloveniji, saj je skromno odmerjeno dolinsko dno ponekod gosto poseljeno, pomembno pa je tudi zaradi industrije in prometa.
Prve zabeležene poplave so se zgodile leta 1901, ko je reka odnašala mostove, prebivalstvo pa je bilo ogroženo še v letih 1924–1926, 1965–66, 1982, 1998, 2007 (Komac, Natek, Zorn, 2008), 2012 in 2014. Poleg Poljanske Sore velja omeniti še potoke Brebovščica, Ločivnica in Kopačnica. Rečna mreža v občini Gorenja vas - Poljane je precej gosta, saj se ob večji količini padavin pojavijo tudi številni vodotoki, ki v sušnem obdobju presahnejo ali pa imajo izrazito nizek vodostaj.
12
Slika 5: Poljane nad Škofjo Loko v poplavah novembra, 2012
Vir: Gorenjski glas, 2012.
3.1.4. Klimatogeografske značilnosti
Zgoraj omenjene količine padavin ter ostali vremenski pogoji se beležijo na meteorološki postaji Boršt, katera se nahaja tik ob jalovišču nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh. Po Ogrinu (Ogrin, 1996) območje občine Gorenja vas - Poljane spada med območja s podnebnim tipom zmernocelinsko podnebje zahodne in južne Slovenije. Zanj je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0 in –3 °C, medtem, ko je povprečna temperatura najtoplejšega meseca nekje med 15 in 20 °C. Poleg tega velja, da so povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih. Da je padavin na tem območju lahko res zelo veliko, priča podatek, da je povprečna količina padavin med 1300 in 2800 mm. Z zgornjo mejo padavin se območje tako približa gorskemu podnebju, kjer je povprečna letna količina padavin tudi preko 3000 mm.
3.1.5. Pedogeografske in biogeografske značilnosti
Z vidika prsti in rastlinstva je potrebno omeniti, da gre za veliko soodvisnost, saj je rastje odvisno od tipa prsti, slednja pa je v prvi vrsti pogojena z matično podlago, ki je eden izmed pomembnejših pedogenetskih dejavnikov. Na geološki karti (Slika 3) je razvidno, da je matična podlaga zelo pestra, posledično gre tudi pri prsteh za zelo mozaično strukturo. Na območju občine Gorenja vas - Poljane so zastopani štirje tipi prsti, večinoma iz oddelka avtomorfnih prsti. Njihova glavna lastnost je, da na njih vpliva zgolj padavinska voda, ki v nobenem delu profila ne zastaja niti stalno, niti občasno. Poleg tega nikjer ne prihaja do procesa redukcije, saj ni stoječih voda, podtalnica pa je globoko pod površjem (Repe, 2010).
V največji meri so zastopane distrične rjave prsti iz razreda kambičnih prsti na različnih vrstah silikatne matične podlage. Najdemo jih na severnih obronkih Žirovskega Vrha, na dnu Poljanske doline ter na vznožju Škofjeloškega hribovja. Kjer prevladuje karbonantna matična
13
podlaga, najdemo še preostala dva tipa kambičnih prsti, in sicer rendzine, tako na apnencu kot dolomitu, in rjave pokarbonatne prsti. Prve se zastopane v višjih predelih Škofjeloškega hribovja, nadaljujejo pa se tudi proti vzhodu oziroma Cerkljanskemu hribovju. Rjave pokarbonatne prsti najdemo v najvišjih predelih Škofjeloškega hribovja, deloma pa tudi na zahodnem predelu Polhograjskega hribovja, kjer se prepleta s tipom evtričnih rjavih prsti iz razreda humusnoakumulativnih prsti. Na mestih, kjer je kmetijstvo intenzivno, se pojavlja tudi razred antropogenih prsti.
Neposredno s pedogenetskimi značilnostmi je povezano tudi rastje oz. rastlinske združbe, ki uspevajo na izbranem območju. Vzdolž Poljanske Sore in ostalih vodotokov uspeva vlagoljubno rastlinstvo, kot so vrbe, topoli in jelše (Repe, 2010). Na uravnanem svetu na dnu Poljanske doline je raba tal večinoma v obliki travnikov in njiv, višje ko se vzpenjamo pa rastje prehaja v gozd, le tik pod vrhom Blegoša najdemo pašnike, kar nakazuje na pojav gozdne meje. V gozdovih, kjer gre za silikatno matično podlago in s tem kislo prst, najdemo tipične predstavnike kisloljubnih tal, kot sta borovnica v zeliščnem pasu, med drevesi prevladujeta bukev in pravi kostanj. Tovrstno rastje je značilno predvsem za območje Žirovskega Vrha, kjer so obsežna rastišča smreke in jelke kot posledica nekdanjega fužinarstva. Na prisojnih pobočjih, kjer rastje prejme večje količine svetlobe, uspevajo toploljubne vrste, npr. bukev. Je pa človek skozi stoletja veliko posegal v naravo s številnimi poseki, kar je razvidno predvsem na pogorju Blegoša.
3.2. Družbenogeografske značilnosti
Med družbenogeografske značilnosti uvrščamo tiste, ki opredeljujejo človeka, njegovo delovanje in vpliv delovanja na prostor, v katerem biva. V nadaljevanju bomo predstavili osnovne značilnosti občine Gorenja vas - Poljane, prebivalstveno sliko, poselitev, gospodarstvo in na kratko še kmetijstvo.
Občina Gorenja vas - Poljane leži v Gorenjski statistični regiji, katera je del kohezijske regije Zahodna Slovenija. Površina občine meri 153,3 km2, s čimer se uvršča na 5. mesto v Gorenjski statistični regiji in na 38. mesto v Sloveniji (Statistični urad ..., 2021a).
Ustanovljena je bila ob teritorialnem preoblikovanju komun 3. 10. 1994, ko je komuna Škofja Loka razpadla na štiri manjše občine, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri (Milenković, 2007), katere danes sestavljajo t.i. Škofjeloško območje. V okviru občine Gorenja vas - Poljane je v nadaljevanju prišlo do nekaterih sprememb v poimenovanju naselij ter priključitve naselja Bukov Vrh leta 1998, katero je prej pripadalo škofjeloški občini (Milenković, 2007). Vse od nastanka občine pa do danes število občanov konstantno narašča.
Leta 2019 je tako občina štela 7.560 prebivalcev (Statistični urad ..., 2021a), kar pomeni, da je bila gostota poselitve 49 prebivalcev na km2. Spodnji grafikon (Slika 7) prikazuje starostno sestavo prebivalstva v občini Gorenja vas - Poljane. V zadnjem obdobju je opazen porast prebivalstva predvsem na račun visoke rodnosti. Kot posledica omenjenega trenda je v središču Gorenje vasi postavljen Vodnjak ljubezni v času murenčkov, delo akademskega kiparja Metoda Frlica (Slika 6) (Razvojna agencija Sora, 2015).
14
Slika 6: Vodnjak ljubezni v času murenčkov na trgu Ivana Regna
Avtor: Miha Pustavrh, 2021.
To dejstvo potrjujejo tudi kvantitativni podatki Statističnega urada Republike Slovenije, ki s starostno piramido za leto 2018 prikazuje visoka odstopanja občine Gorenja vas - Poljane od državnega povprečja. Tako je bilo istega leta med prebivalci število najmlajših večje od števila najstarejših, kar je značilnost le redkih slovenskih občin. Na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 71 oseb starih 65 let ali več, kar pomeni, da je bila vrednost indeksa staranja nižja od tega indeksa za celotno Slovenijo, za katero indeks znaša 131 (Statistični urad ..., 2021a).
Slika 7: Starostna piramida občine Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad ..., 2021b.
15
Poselitev v občini Gorenja vas - Poljane je koncentrirana na ravninske predele, kjer so locirana največja naselja. Med njimi izstopajo Gorenja vas s 1.133 prebivalci, Poljane nad Škofjo Loko s 491 prebivalci in Hotavlje s 421 prebivalci (Statistični urad ..., 2021b). Vsa omenjena naselja ležijo ob glavni prometni osi Škofja Loka – Žiri. Z vidika tlorisa gre za gručasti tip poselitve, medtem ko je za višji, vzpeti svet značilna razpršena poselitev. Ta je bolj zastopana na prisojnih pobočjih Škofjeloškega hribovja, saj gre za prisojna pobočja.
Posledično je poselitev zastopana v obliki manjših vasi in zaselkov, medtem ko je na drugi strani, kjer se razprostira planotasto območje Žirovskega Vrha, ta še redkejša, pretežno pa gre za samotne kmetije.
Gospodarstvo občine Gorenja vas - Poljane sloni predvsem na predelovalni industriji (Razvojna agencija Sora, 2015). V občini se nahajata dve gospodarski coni. Prva je Poslovna cona Todraž, katera je nastala iz degradiranega območja nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh in je pozitiven primer revitalizacije degradiranih površin. V njej danes deluje 15 podjetij.
Drugo območje je Gospodarska cona Dobje, kjer je v preteklosti obratovala žaga Dobje, danes pa se je na to mesto lociralo podjetje Polycom, ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. Poleg številnih samostojnih podjetnikov pa prebivalstvo v pretežni meri dnevno migrira v bližnja večja naselja kot so Žiri, Škofja Loka, Kranj in Ljubljana. Stopnja registrirane brezposelnosti je v prvem četrtletju 2021 pričakovano manjša od državnega povprečja, saj znaša zgolj 3,6 % (Zavod Republike Slovenije …, 2021), medtem ko Slovenija beleži 5,6 % brezposelnost (Statistični urad ..., 2021b).
Poleg zgoraj omenjenih dejavnosti velja izpostaviti še kmetijstvo in turizem. Prvo je zastopano po celotni občini. V nižinskem svetu prevladujejo travniki in polja koruze.
Nekatere kmetije so tudi izrazito usmerjene v intenzivno kmetijstvo (npr. kmetiji Pr' Pustotnik in Pr' Leskovc) v višjih legah pa so obdelovalne površine večinoma travniki z nekaterimi izjemami, kjer so se kmetije odločile za pridelavo določenih izdelkov (npr. pridelava zelja na kmetiji Pr' Budl). Turizem postaja aktualna dejavnost šele v zadnjem obdobju, v sklopu tega pa občina tej dejavnosti namenja veliko pozornosti. Iz leta v leto lahko tako zasledimo več turističnih aktivnosti in ponudbe.
Slika 8: Število prihodov turistov v letih 1991–2018, Slovenija
Vir podatkov: Statistični urad ..., 2021b.
16
V tem 10-letnem obdobju je Slovenija zabeležila 60-odstotno rast prihodov turistov. Ti podatki turistični dejavnosti v Sloveniji dajejo še večjo težo, še posebej, če hkrati upoštevamo prispevek turizma k bruto domačemu proizvodu (BDP). Tudi slednji je v letih 2009–2017 zabeležil opazno rast, saj se je povečal iz 8,5 % leta 2009 (OECD ..., 2016) na kar 11,9 % v letu 2017 (World Travel & Tourism Council, 2018). Številne projekcije pa napovedujejo še večjo rast v prihodnjem nekajletnem obdobju. Turizem je številne slovenske pokrajine in občine zaznamoval v odločilni meri, predvsem je vplival na gospodarsko in družbeno strukturo ter izoblikoval njihovo zunanjo podobo (Cigale, Gosar, 2014). V povezavi s tem so nekatere občine že v preteklosti prepoznale svoj turistični potencial in v ta namen izoblikovale strategije turizma, nekatere pa so tej dejavnosti namenile več pozornosti šele v zadnjem obdobju. Ena izmed teh občin je tudi občina Gorenja vas - Poljane, ki ima, kot že omenjeno v poglavju Pregled obstoječih virov in literature, Strategijo turizma za Škofjeloško območje 2020+ skupaj z občinami Škofja Loka, Železniki in Žiri.
4. TURIZEM V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE 4.1. Dosedanji razvoj turizma
Prvi zametki turizma na območju občine Gorenja vas - Poljane spadajo v 15. stoletje, ko je bila Poljanska dolina pomembna prometna povezava med Gorenjsko ter Goriško in Furlanijo.
Večina ljudi je skozi te kraje potovala z ekonomskimi ali vojaškimi nameni, nekaj pa je bilo tudi tistih, katere lahko opredelimo za prve turiste. Eden izmed takšnih je bil tajnik oglejskega patriarhata Paolo Santonino (Bogataj, 2020). Ta je v svojem Popotnem dnevniku opisal pot iz Oselice do Poljan:
»Dne 30. avgusta so odpotovali iz Cerkna in se povzpeli na goro Oslico, potema pa zopet v dolino. Gora je z obeh strani zelo strma in se zato imenuje Oslova gora. Na njenem grebenu je tekla meja med benečanskim ozemljem in loškim gospostvom. Okoli poldne so prišli v Poljane, ki so od Cerkna 12 milj oddaljene. Tu je bila župna cerkev sv. Martina, ki je imela 14 podružnic in je spadala pod oglejsko patriarhijo. Kraj je bila majhna vas, ležeča na ravnini, krasila pa jo je lepa reka, imenovana Sora, ki je bila bogata rib« (Gorišek, 2009).
Tovrstna potreba po nudenju hrane in prenočišč popotnikom je na ključni mestih ob prometnih poteh narekovala razvoj gostinske ponudbe. Slednja se omenja že v urbarju leta 1501, v popisu gostiln v loškem gospostvu iz leta 1630 pa jih je bilo na Poljanskem kar 24, od tega tri v Gorenji vasi in dve na Hotavljah (Bogataj, 2020). Tako lahko trdimo, da ima gostinska ponudba v povezavi s turizmom na tem območju najdaljšo tradicijo in prav zato je tudi danes velik poudarek na gostinstvu in lokalno pridelanih izdelkih.
Turizem v obliki, kot ga poznamo danes, se je začel razvijati proti koncu 19. stoletja pod izrazom »tujski promet«. V tem obdobju je bil pomemben razvoj prometa, predvsem železnice, ki je omogočal ljudem možnost potovanj na daljše razdalje, vendar slednja skozi občino Gorenja vas - Poljane ni imela povezave. S tega vidika je pomembnejša ena izmed prvih rednih avtobusnih linij na relaciji Žiri – Ljubljana, vpeljana še pred prvo svetovno vojno, ki je omogočala lažjo dostopnost v Poljansko dolino (Bogataj, 2020). Omenjena relacija je pomembna še danes, saj druge oblike javnega prometa v Poljanski dolini ni. Med obema vojnama je na območju Gorenje vasi delovalo Tujsko prometno društvo, ki si je prizadevalo za razvoj turizma v kraju. Gorenjo vas so označili kot idealno in ceneno letovišče in kopališče ob topli Sori. Turiste so vabili z opisovanjem prednosti kraja, ki je miren in daleč od mestnega hrupa, v okolici so senčni gozdovi za sprehode, pitna voda naj bi bila izvrstna,
17
klima pa ne prevroča, topla Poljanska Sora primerna za kopanje. Ob slednji je bilo urejeno kopališče s kabinami za preoblačenje, prostorom za sončenje in športne dejavnosti ter otroškim igriščem (Bogataj, 2020). Še danes se ob Poljanski Sori ob vročih poletnih dnevih zbira velika množica ljudi z namenom kopanja in osvežitve.
Poleg poletnega oddiha pa so priporočali tudi smučanje in druge užitke na snegu. Organizirani so bili smučarski izleti. Na splošno so bili hribi vedno zanimivi z vidika turistične dejavnosti.
Že konec dvajsetih let prejšnjega stoletja so razmišljali, da bi na Blegošu zgradili planinsko kočo, ampak se je to zgodilo šele leta 1977. Priljubljena izletna točka pa je bila tudi Kopačnica z zdravilnim izvirom tople vode na kmetiji Pri Topličarju. V vodi, ki vsebuje žveplene soli, so se več kot dvesto let zdravili idrijski rudarji, ki so zaradi taljenja živosrebrne rude bolehali za kožnimi boleznimi. Vrelec je bil omenjen že v loškem urbarju iz 17. stoletja, velik pomen pa mu je kasneje pripisal tudi svetovno znani zdravnik in biolog Balthazar Hacquet (Bogataj, 2020).
Kot večina ostalih dejavnosti je med drugo svetovno vojno tudi turistična dejavnost zamrla.
Po koncu vojne pa je turizem bil potisnjen v ozadje zaradi gospodarskih načrtov, ki so dajali prednost pospešeni industrializaciji. Kljub temu predvojni gostje iz Ljubljane in drugod niso pozabili na Gorenjo vas in so se radi vračali. Zaradi tega je leta 1954 Glas Gorenjske opozoril na pomanjkanje prenočitvenih kapacitet. Pred vojno jih je namreč bilo v Gorenji vasi 120, v Poljanah pa 70, leta 1954 pa je to število upadlo na 80 v Gorenji vasi in 32 v Poljanah. Leta 1959 je bila odobrena lokacija za izgradnjo hotela v Gorenji vasi v današnjem središču vasi.
Ideja o izgradnji je hitro zamrla, saj banka ni odobrila posojila. V šestdesetih letih je število turistov še naprej naraščalo, pojavile pa so se tudi prve počitniške hiše (Bogataj, 2020).
4.2. Turistična ponudba občine Gorenja vas - Poljane
V nadaljevanju bomo predstavili turistično ponudbo v občini Gorenja vas - Poljane. Na kratko bomo opisali naravno in kulturno dediščino ter ostale dejavnosti, ki prevladujejo v izbrani občini in zaradi katerih v slednji turizem postaja vse bolj prepoznana dejavnost.
4.2.1. Naravna dediščina
Naravne dediščine, ki bi bila znana v globalnem merilu, občina Gorenja vas - Poljane nima, ima pa kar nekaj regionalno in lokalno pomembnih turističnih elementov. Ker gre za občino, ki je dokaj gričevnata in hribovita, je pohodništvo pomembna turistična dejavnost. Blegoš, Ermanovec, Javorč in Slajka so le eni izmed mnogih priljubljenih vrhov, na katerih lahko turisti uživajo v slikovitosti tako Poljanske doline kot širše okolice. V okviru tega lahko kot pomemben turistični element omenimo tudi sam razgled. Sama občina je v ta namen opredelila 26 razglednih točk, katere so prikazane na spodnji karti (Slika 9). S teh razglednih točk je razvidno okrog 75 % območja občine, čeprav je slednja precej gričevnata. Večinoma gre za razgledišča, katera se nahajajo na priljubljenih izletniških vrhovih v sklopu občinskega pohodnega kroga.
18 Slika 9: Razgledne točke in razgled
Slika 10 in Slika 11: Blegoš (levo) in razgled z Žirovskega Vrha (desno)
Vir: Vzpon na Blegoš, 2018. Vir: Poljanska dolina, 2019f.
Zaradi zgoraj naštetega je nastal tudi Občinski pohodni krog, čigar trasa meri 89 km in ima več kot 5.000 višinskih metrov vzponov in spustov (Občina Gorenja vas - Poljane, 2019c).
Izven sklopa Občinskega pohodnega kroga pa obstajajo tudi številne pešpoti in tematske poti.
Najbolj znani sta zagotovo tematska pot Cvetje v jeseni in tematska pot po Rupnikovi liniji.
19 Slika 12: Pohodne poti v občini Gorenja vas - Poljane
Poleg pohodništva je priljubljeno tudi kolesarstvo. S podobnim namenom je tako nastal tudi Občinski kolesarski krog. Kolesarska trasa je speljana mimo kulturnih in zgodovinskih spomenikov, prenočišč, okrepčevalnic in razglednih točk. Dolga je 115 kilometrov in ima 3.400 višinskih metrov vzponov in spustov (Občina Gorenja vas - Poljane, 2019b).
20
Slika 13: Kolesarske poti v občini Gorenja vas - Poljane
V dolini potoka Kopačnica se lahko obiskovalci zadnjih nekaj let sproščajo v toplem vrelcu.
Slednji ima stalno temperaturo 23,4 °C, poleg tega pa vsebuje tudi žveplene in druge snovi, za katere je že Baltazar Hacquet trdil, da so zdravilne. Tudi sama občina je v zadnjem obdobju izvir prepoznala kot pomemben element turistične ponudbe (Občina Gorenja vas - Poljane, 2019č). Topli izvir pa ni edino vodno bogastvo v občini. V Škofjeloškem hribovju pod Blegošem najdemo še sedem slapov, imenovanih Slatuški slapovi. Eden izmed njih se imenuje Podrancka, ki pozimi tudi zamrzne in s tem nudi možnost lednega plezanja (Razvojna agencija Sora, 2015). Zaledeneli slap je deloma umeten, saj so domačini v ta namen dodatno spremenili tok vode.
Slika 14 in Slika 15: Pr' TopliČAR-ju (levo) in zaledeneli slap Podrancka (desno)
Vir: Občina Gorenja vas - Poljane, 2019č. Avtor: Bojan Ambrožič, 2013.
21
Že od leta 1721 pa na Hotavljah deluje podjetje Marmor Hotavlje. Gre za eno izmed vodilnih kamnoseških podjetij prav zaradi dolgoletne tradicije in znanja (Marmor Hotavlje, 2019). V kamnolomu pridobivajo 230 milijonov let star karnijski apnenec, oziroma kakor mu pravijo domačini, »hotaveljski marmor«. Je izrazito pisane barve, ki prehaja od temno sive preko sive do sivorožnate, rožnate in rdeče. S tem spada med najlepše slovenske kamne (Poljanska dolina, 2019d). V turistične namene je danes mogoč ogled kamnoloma.
Slika 16: Nahajališče apnenca oz. »marmorja« na Hotavljah
Vir: Poljanska dolina, 2019d.
4.2.2. Kulturna dediščina
Če smo obseg naravne dediščine prej opisali kot relativno skromen, tega ne moremo trditi za kulturno dediščino. Skozi bogato preteklost so številni dogodki, pisatelji, umetniki in ostali ustvarjalci pustili pečat, katerega občina danes koristi v turistične namene. Že v zgornjem poglavju smo omenili dve tematski poti, Cvetje v jeseni in Rupnikova linija. Prva je nastala ob 100-letnici izida istoimenske povesti Ivana Tavčarja. Zgodba je nastala med prvo svetovno vojno, leta 1917 pa je bila izdana v Ljubljanskem zvonu. Pot je dolga 15,2 kilometra, vsako zadnjo nedeljo v avgustu je organiziran voden pohod, med potjo so odigrani najlepši odlomki iz povesti (Poljanska dolina, 2019i). Še bolj poznana pa je zagotovo Rupnikova linija. Gre za sistem utrdb, ki ga je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju Zahodne Slovenije tik ob rapalski meji pred 2. svetovno vojno kot obrambo pred morebitnim italijanskim napadom.
V letih 1940–1941 je utrdbe gradilo 60.000 ljudi. Zaključek linije je bil predviden leta 1947, vendar je dela prekinil začetek druge svetovne vojne (Razvojna agencija Sora, 2015). Zanimiv je zagotovo tudi podatek, da obrambna linija nikoli ni služila svojemu namenu, saj iz utrdb ni bilo niti enega samega strela. Z vidika turizma je najbolj privlačna utrdba na Golem vrhu, saj je v njej stalna razstava ostalin iz časa gradnje, tekom leta pa potekajo številne prireditve (npr.
balinanje z lesenimi kroglami) (Razvojna agencija Sora, 2015).
22
Slika 17 in Slika 18:Tematska pot Cvetje v jeseni (levo) in Rupnikova linija (desno)
Vir: Poljanska dolina, 2019i. Vir: Turizem Škofja Loka, 2019b.
Poleg predstavljenih dveh poti obstajajo še številne druge tematske poti, npr. Pot poljanskih dobrot, Čebelarska pot, Pot skozi Zalo, Medvedkova pot, Valentinova pot, Lovska pot, Pot med gorami, Pot z razgledom, Meteoritkova pot idr.
Izmed vseh ustvarjalcev izstopa že prej omenjeni Ivan Tavčar. Cvetje v Jeseni, Visoška kronika in Med gorami so le ena izmed del, katera opisujejo življenje na Poljanskem. Tavčar se je rodil leta 1851 pri Kosmu v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegova rojstna hiša je na ogled še danes, še bolj pa je poznan dvorec na Visokem pri Poljanah. Gre za nekdanjo posest rodbine Kalanovih, iz katere je Tavčar črpal navdih za Visoško kroniko. Dvorec je leta 1893 tudi kupil (Turizem Škofja Loka, 2019a), pred njim pa je tudi bronasti kip samega pisatelja.
Danes sta v dvorcu razstava o Ivanu Tavčarju ter letni vrt, izmed aktivnosti pa je vse bolj priljubljena poroka na Visokem s tematiko pisatelja Ivana Tavčarja.
Slika 19 in Slika 20: Tavčarjev dvorec (levo) na Visokem in Tavčarjev kip (desno)
Vir: Občina Gorenja vas - Poljane, 2019a. Vir: Poljanska dolina, 2019h.
Poleg Tavčarja velja omeniti še slikarja Antona Ažbeta in družino Šubic, izmed katere članov so najbolj poznani slikarja Janez in Jurij Šubic, slikar, grafik in ilustrator Ive Šubic ter njegova hči, slikarka, Maja Šubic. V rojstni hiši prvih dveh je danes kulturni center, v katerem najdemo muzejsko zbirko, razstavno galerijo ter ustvarjalne delavnice (Kulturni center slikarjev Šubicev, 2019). S slikarstvom se je ukvarjal tudi Anton Ažbe, kateri velja za osrednjo slovensko slikarsko osebnost proti koncu 19. stoletja. Rodil se je v Dolenčicah na Ažbetovi domačiji, v kateri mu je danes posvečena spominska soba. Nedaleč stran še danes ustvarja Peter Jovanovič, znan po svojih skulpturah v lesu. V Lajšah nad Gorenjo vasjo se je
23
rodil Ivan Regen. Bil je prvi biolog, ki je proučeval komunikacijo med žuželkami. Po njem je poimenovan osrednji trg v Gorenji vasi.
4.2.3. Kulturne, športne in ostale prireditve
Na področju kulture je največji poudarek na prikazovanju življenja na Poljanskem, običajev in navad ter na ohranjanju poljanskega narečja. Zaradi tega so tudi tradicionalne prireditve največkrat etnološkega značaja, kjer obiskovalec dobi vpogled v življenje prednikov na tem območju. V mesecu maju tako velja obiskati Salamiado na Žirovskem Vrhu, kjer lahko obiskovalec okuša in ocenjuje suhe salame, ali pa dogodek Janez že kleplje v Novi Oselici, kjer domačini prikazujejo košnjo na stari način, v njej pa se lahko tudi pomerite v tekmovanju. Največ dogodkov lahko turisti obiščejo poleti. Julija se tradicionalno odvija Praznik žetve na Žirovskem Vrhu. Tematika dogodka so starinska opravila, kot so žetev, mlačev in čiščenje žita, o katerih danes vemo zelo malo. Poleg etnološkega dela je prireditev obogatena z bogatim kulturno-zabavnim programom (Poljanska dolina, 2019e). V avgustu pa sta na sporedu Večer slovenskih podoknic in semanji dan na Hotavljah ter Dan oglarjev na Starem vrhu. Na prvem dogodku obiskovalci uživajo v veseloigri v poljanskem narečju, glasbenem programu ter v poizkušanju domačih dobrot (Poljanska dolina, 2019j), na Starem vrhu pa so lahko priča eni najstarejših in največjih prireditev na Gorenjskem. Gre za dogodek, kje je prikazano spravilo lesa, postavljanje kope, oglarjenje, uporaba oglja ter slovesen prižig kope. Prav tako je ob omenjenih dejavnosti mogoče okusiti kulinarične izdelke, značilne za oglarjenje (Poljanska dolina, 2019b). Leto pa se tradicionalno zaključi s koncertom Jerbas domačih. Gre za božično-novoletni koncert, na katerem nastopajo izvajalci slovenske narodno-zabavne glasbe, dogodek pa povezujejo domači igralci (Poljanska dolina, 2019č).
Slika 21 in Slika 22: Praznik žetve (levo) in Dan oglarjev (desno)
Vir: Poljanska dolina, 2019e. Vir: Poljanska dolina, 2019b.
Tudi na področju športa občina ne zaostaja za ostalo Slovenijo. Kar nekaj svetovno znanih športnikov prihaja iz občine in razlog za to je zagotovo bogat nabor športnih aktivnosti, v katerih lahko uživajo tudi turisti. Že prej smo omenili oba občinska kroga, pohodnega in kolesarskega, na tem mestu pa velja izpostaviti še ostale dejavnosti oziroma lokacije. Na prvem mestu je zagotovo Smučarsko turistični center Stari vrh. Smučišče ponuja tako dnevno kot tudi nočno smuko, ponudbo pa dopolnjuje z nočnim sankanjem, pesto kulinarično ponudbo ter letnim družinsko-adrenalinskim parkom (Poljanska dolina, 2019g). Proti koncu zime si lahko obiskovalec na Starem vrhu ogleda tudi smučarsko tekmo, Pokal Loka, poleti pa se na cesti proti Staremu vrhu odvija kolesarska dirka v okviru tekmovanja Pokal polanskih puklov, kamor spadajo še vzpon na Javorč, Blegoš in Pasjo ravan ter tudi Lubnik, ki pa leži v občini Škofja Loka. Vse omenjene kolesarske dirke vsako leto pritegnejo številne ljubitelje
24
cestnega športa, vrhunec kolesarstva je zagotovo Maraton Franja. Poleg tega na priljubljenosti pridobiva tudi gorsko kolesarstvo oz. t.i. »downhill«. Gre za alternativno obliko turizma, ki postaja aktualna v zadnjih letih. V namen tega je v Gorenji vasi manjša steza, imenovana Pumptrack Širm, kjer lahko kolesarji pridobijo osnovne veščine gorskega kolesarstva. Vsako leto pa se ob cesti Gorenja vas–Lučine zbere mnogo privržencev jeklenih konjičkov, kjer poteka gorsko hitrostna dirka Lučine. Za obiskovalce, kateri imajo željo po še več adrenalina, pa so na voljo tudi številne izhodiščne točke za jadralno padalstvo in s tem panoramski ogled narave. Za tiste bolj umirjene pa je na Hotavljah ranč Fifi, kjer nudijo učenje jahanja konj, terensko jahanje in njihovo oskrbo, na voljo pa je tudi ribolov v Poljanski Sori.
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.23 in Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.24: STC Stari vrh (levo) in izhodiščna točka za jadralno padalstvo na Slajki (desno)
Vir: Poljanska dolina, 2019g. Vir: Poljanska dolina, 2019c.
4.2.4. Kulinarika, gostinska ponudba in namestitvene zmogljivosti
Da prebivalstvo turistično ponudbo dopolnjuje z lokalnimi dobrotami, smo omenili že v zgornjem poglavju. Kruh iz kmečke peči, domače pecivo, mlečni, mesni in medeni izdelki, izdelki iz suhega sadja in domače žganje so najbolj značilne dobrote, katerih je lahko deležen turist. Tovrstni izdelki so združeni v skupni blagovni znamki Babica Jerca in Dedek Jaka. Z uporabo imen, ki sta v teh krajih precej pogosti, je poudarek na domačnosti in tradiciji, predvsem pa izročilu naših babic in dedkov (Poljanska dolina, 2019a). Zavod za turizem Poljanske doline pa je kulinariko povezal z rekreacijo v že prej omenjeno Pot poljanskih dobrot, stare recepte pa obuja tudi preko projekta Okusi loškega podeželja. Občina Gorenja vas - Poljane se lahko pohvali tudi s številnimi sirarnami. Najbolj znani sta Sirarna Pustotnik in Sirarna Bogataj.
25
Slika Napaka! Zaznamek ni definiran.25: Izdelek blagovne znamke Babica Jerca in Dedek Jaka
Vir: Poljanska dolina, 2019a.
Tako tovrstno ponudbo lahko turist dobi v lokalnih gostilnah, turističnih kmetijah pa tudi v planinskih kočah. Slednje so na več priljubljenih izletniških točkah, na Blegošu, Ermanovcu, Slajki in Javorču, poleg njih pa je priljubljena tudi koča Zavetišče gorske straže na Jelencih, prav tako v hribovju pod Blegošem. Na spletni strani občine, pa tudi na spletnih straneh (npr.
Booking) najdemo celotno ponudbo prenočišč v občini. Celoten seznam obsega 14 objektov, bodisi gre za turistično kmetijo, gostinski objekt ali pa zgolj objekt za oddajanje apartmajev oz. sob. Ponudniki, kjer lahko turist prenoči in so večinoma locirani v okoliških hribih, so:
➢ Apartmaji Gornik;
➢ Apartmaji pri Boštjanovcu;
➢ Gostilna in prenočišča Blegoš;
➢ Gostilna Lipan;
➢ Gostišče in penzion Stari vrh;
➢ Kmetija Matic;
➢ Kmetija odprtih vrat Pr' Andrejon;
➢ Kmetija z nastanitvijo pri Ažbetu doma;
➢ Pri Lenart;
➢ Turistična kmetija Davčen;
➢ Turistična kmetija Ljubica;
➢ Turistična kmetija Ožbet;
➢ Turistična kmetija Tavčar;
➢ Turizem na kmetiji Žgajnar.
26 Slika 26: Turistični ponudniki
27
4.3. Turistični obisk
Menimo, da je število turističnih atrakcij v občini Gorenja vas - Poljane zelo veliko, hkrati je ponudba tudi dovolj raznolika, da zadovolji potrebe turista in da se ta sploh odloči za obisk turistične destinacije. Turistični obisk občine Gorenja vas - Poljane bomo predstavili s pomočjo podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, kateri beleži prenočitveno zmogljivost ter prihode in prenočitve turistov na določenem območju. Tovrstne podatke bomo prikazali za obdobje 2008–2017.
Prenočitvene zmogljivosti občine Gorenja vas - Poljane so prikazane s številom ležišč v določenem letu. Po stari metodologiji Statističnega urada je prikazano število ležišč 31.
avgusta za vsako posamezno leto. Iz spodnjega grafikona (Slika 27) je razvidno, da se število ležišč v izbranem obdobju bistveno ne spreminja. Omenjena konstantnost števila ležišč pomeni, da imajo ponudniki nastanitev od tega določeno korist, da z oddajanjem ležišč vztrajajo skozi leta. Zraven prenočevanja ponujajo še različne aktivnosti, bodisi v njihovi lastni režiji ali pa v okviru ponudbe celotne občine.
Slika 27: Število turističnih ležišč v občini Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Število prihodov turistov v obdobju 2008–2017 (Slika 28) skozi leta rahlo upada. Največji upad občina beleži po gospodarski krizi leta 2008, ki je prizadela tudi turistični sektor. Od leta 2017 dalje je opazen manjši porast v številu prihodov turistov, vendar teh podatkov nismo vključili v analizo zaradi razlik v metodologiji Statističnega urada. V letu 2020 je število prihodov turistov močno upadlo zaradi epidemije novega koronavirusa.
28
Slika 28: Število prihodov turistov v občini Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Delež prihodov domačih in tujih turistov (Slika 29) se je v izbranem obdobju precej spreminjal. Na začetku so prevladovali tuji turisti (skoraj 70 %). Do leta 2013 se je delež tujih turistov zmanjševal, delež domačih turistov pa povečeval. Do leta 2017 sta bila deleža dokaj podobna, potem pa je sledil ponoven porast tujih turistov. Danes je moč pričakovati padec deleža tujih turistov zaradi epidemije novega koronavirusa, hkrati pa je država državljanom dodelila turistične bone, kateri so vnovčljivi v turističnih nastanitvah po Sloveniji, s tem pa posledično sledi porast deleža domačih turistov.
Slika 29: Delež prihodov domačih in tujih turistov
29
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Podobno kot pri številu prihodov turistov so tudi pri številu prenočitev turistov opazne posledice gospodarske krize. Sicer v izbranem obdobju število prenočitev ni nikoli nižje od 4000, v letih 2018 in 2019 pa občina beleži rahel porast, ko je število nočitev doseglo skoraj 15.000. Pri tem velja opozoriti na novo metodologijo beleženja podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. V letu 2020 se tudi tukaj pozna vpliv epidemije novega koronavirusa, saj število nočitev upade na nekaj več kot 10.000 (Statistični urad Republike Slovenije, 2021b).
Slika 30: Število prenočitev turistov v občini Gorenja vas - Poljane
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2021b.
Tudi pri prenočitvah domačih in tujih turistov (Slika 31) lahko potegnemo vzporednice s prihodom domačih in tujih turistov. Vse od leta 2008 prevladuje delež tujih turistov, danes pa že prevladujejo domači turisti zaradi že zgoraj omenjenih razlogov.
