Specializirana revija za trajnostni razvoj

(1)

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

Februar 2014

86

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Vse preveč neresnic v slovenski energetiki, pravi Aleksander Mervar

Anketa: Domačih novosti je vse več, nekaj izjemnih

EMAS v Leku: Naložbe v tehnološke postopke, ne le v naprave Toplotna črpalka kot evropski dosežek

Ponovno odkrito vprašanje prehranske varnosti

Trajnostna mobilnost: Slovenija je več desetletij za najrazvitejšimi

(2)

NOVA STROKOVNA PUBLIKACIJA

Knjiga Ure, energetika in okolje je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji, Upravljanje voda v Sloveniji ter Zrak v Sloveniji.

NOVO

PRVA CELOVITA STROKOVNA PUBLIKACIJA URE, ENERGETIKA IN OKOLJE V SLOVENIJI

Vsebina

• URE v energetski politiki in okolje

• URE – temeljna usmeritev energetske politike in prakse v Sloveniji

• Primeri praks

Razvojni in politični izzivi:

• Ali Slovenija dovolj spodbuja razvoj domačih tehnologij za URE in OVE?

• Kakšne možnosti daje politika URE za zagon gospodarstva?

• Koliko sredstev bo znala Slovenija izkoristiti v novi fi nančni perspektivi 2014–2020?

Iz vsebine:

• Energetsko podnebni paket EU, usmeritve do leta 2020 in razvoj po letu 2020 (dr. Romana Jordan, evropska poslanka)

• Cilji energetske politike in njihovi učinki na narodno gospodarstvo (mag. Mojca Vendramin, MZIP)

• Akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje 2011–2016 (mag. Andreja Urbančič, mag. Damir Staničić, mag. Barbara Petelin Visočnik, IJS CEU)

• Trendi in zahteve pri oblikovanju politik URE (Marko Hren, MGRT)

• Priprava dolgoročne strategije za energetsko učinkovitost v stavbah (mag. Erik Potočar, MZIP)

• Prenos direktive o energetski učinkovitosti v slovenski pravni red (mag. Hinko Šolinc, MZIP)

• Energetska učinkovitost za večjo konkurenčnost industrije (mag. Stane Merše, IJS CEU)

• Z učinkovito rabo in obnovljivimi viri iz gospodarske krize (Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike)

• Izzivi trajnostne gradnje in poti do skoraj ničenergijske hiše (dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK)

• Energetsko upravljanje v lokalnih skupnostih (dr. Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje)

• Pametna omrežja – temeljni gradnik za učinkovito rabo energije (dr. Igor Papič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in Gregor Omahen, mag., Elektroinštitut Milan Vidmar)

• Razvojne spodbude in poti do prodora vodikovih tehnologij (dr. Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije)

• Spodbujanje učinkovite rabe energije in stanovanjska politika (dr. Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta)

• Politika Eko sklada in učinki nepovratnih subvencij za URE v obdobju 2008–2012 (Tadeja Kovačič, Eko sklad)

Primeri praks:

• Eko sklad, Elektroinštitut Milan Vidmar, Eles, Eltec Petrol, Energetska agencija za Podravje, Fakulteta za strojništvo UL, Fragmat Tim, GIZ DZP, Kompetenčni center za Sodobne tehnologije vodenja (KC STV), Kompetenčni center TIGR, Knauf Insulation, KSSENA, LEA Pomurje, Luka Koper, Mestna občina Celje, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Ptuj, Petrol, Skupina Laško, Steklarna Hrastnik, Šolski center Celje, Šolski center Škofj a Loka, Šolski center Velenje, Termo-tehnika, Turna, Zavod za gradbeništvo.

Obseg: 196 strani **Cena*: 16 € + ddv**

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/42 66 700

URE, energetika in okolje

• Informacije in naročila: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, faks: 03/72 66 702, e-naslov: info@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.

* Knjiga sama je brezplačna, prikazan je znesek obdelave in distribucije; ddv stopnja je 22 %.

Promocija

(3)

U vo d n ik

februar 2014

86 EOL 3

Interpelacija za

energetsko prihodnost Slovenije - brez folklore

V

slovenski elektroenergetiki je v zadnjih petnajstih letih vse preveč splošno veljavnih neresnic. Tako pravi v intervjuju Aleksander Mervar z Elesa.

K

aj zdaj? Energetski zakon (EZ-1) je Državni zbor sprejel, a s precej glasov proti. Hkrati, ko je Slovenija z EZ-1, z zamikom, izpolnila več zahtev EU, je iz Bruslja potrkal na vladna vrata predlog novega energetsko-podnebnega paketa. Še bolj bo treba do leta 2030 znižati izpuste toplogrednih plinov. Prvi odmevi po- znavalcev evropskih normativnih štrikarij so si enotni, da je EU popustila pritiskom. Kajti - po novem članice EU ne bodo več zavezane s konkretnimi cilji za delež obnovljivih virov, zelena energija pač bo, kolikor je bo.

K

oliko jo bo sposobna ustvariti Slovenija, je odvisno od tega, ali bo spremenila način kreacije svoje energetske prihodnosti. In sicer z zeleno energetsko paradigmo, ki se bo na- slonila na realno sliko razmer v energetiki.

Sprejemanje EZ-1 je obšlo celovit kritični pogled, kako je z darili in žrtvami na oltarju slovenske energetike. S klasično poslansko folkloro je zgodba TEŠ6, tako kaže, omrežila vse, ki v obzorju ideološke strumnosti raje opletajo kot ribe v mreži, namesto da bi se že v razpravi vprašali, kakšno priložnost daje z EZ-1 napovedan Energetski koncept Slovenije (EKS). Če pravi Aleksander Mervar, da je bil nekdanji NEP Ezopova basen, Martin Novšak pa izjavlja, da je lahko EKS del splošnega dol- goročnega razvojnega načrta Slovenije, potem ni nobenega dvoma, da se že išče kompas nove energetske prihodnosti države v naslednjih dveh desetletjih.

K

ompas za zeleno energetsko razvojno paradigmo države najprej potrebuje vlada, z njo pa vsi trije ali štirje energetski stebri v Sloveniji. Ne samo DEM, TEŠ in JEK. Tudi Eles in tisti igralci, ki morajo vzdržati pre- računljive pritiske EU na investicijo v Južni tok. Slovenija ni zelo daleč od modre avto- nomne energetske politike. A le v primeru, da bo vladna politika javno pokazala, kako v energetiki in z naložbami v infrastrukturo vidi vsaj toliko priložnosti za reševanje slo- venskega finančnega brodoloma, kot to počne z iskanjem novih posojil. Posojila že dolgo ne bi smela biti več edino cesarstvo, kjer država išče sonce za razvojni preskok. Ali vsaj za to,

da bi se začela ožiti puščava tesnobe, ki stiska Slovenijo.

T

orej – kaj z energetiko, kako z energetiko prestopiti Rubikon, z razvojem v jutri?

Scenariji za energetski koncept ali program so na mizi. So mlajšega datuma, šest jih je.

Še zmeraj sveži. Tudi to se ve, kje je Slovenija v konkurenčni prednosti: kaj se torej dogaja z investicijami v hidroelektrarne in s kakšno energetsko mešanico bo morala Slovenija živeti v nekaj naslednjih letih? Mislim na deleže tradicionalnih virov energije in na zelene energente. Z realnimi ocenami seveda, koliko energije bo Slovenija potrebovala za dostojno kakovost življenja. Neločljiv del te energetske slike v razvojnem ogledalu države naj ne bo samo iskanje krivcev za predrag TEŠ 6 – bistveno je, kakšno rentabilnost projektu bodo zagotovili avtorji naložbe. Tudi za JEK 2 bo treba realno izmeriti ekonomske, finančne in okoljske daljave.

Z

amotane energetske štrene ali zablode, ta- kšne ali drugačne, vključno z odgovorom na vprašanje, kako trdo ali mehko povezati različne in nasprotne interese v energetski viziji Slovenije, niso nerešljive. Kdo je lastnik in upravljavec državnega premoženja v energetiki? Kdo je torej odgovoren, če se nekaj zgodi ali ne zgodi in kako se zgodi? Pa se tega lastnik zaveda? No, hčerke in sinovi domovine Slovenije so v Državnem zboru na to pozabili v bogastvu besedne folklore. Sicer pa, odgovore bomo iskali v prihodnji številki revije.

Z

energetiko bi se lahko Slovenija zelo hitro prebudila iz razvojnega dremeža. Morda nekoliko več krikov proti brezbrižnosti hoče tema o dolgoročni prehranski varnosti Slovenije. Dr. Emil Erjavec kritično analizira, kje je spodrsnilo kmetijski politiki. Toda prehranska samooskrba je vitalen razvojni izziv Slovenije in zelo povezan z okoljem.

K

omunalcem pa ni lahko – zato sta bila k besedi povabljena mag. Egon Stopar in dr.

Boštjan Aver. Morda bo MKO končno reagiral vsaj zaradi nekaterih nesmislov pri finančnih jamstvih. Sicer pa kot zmeraj drži – odpadki so surovina. Preberite.

N

a široko odpiramo vrata zelenega omrež- ja vsem, ki ste za zeleno prihodnost Slovenije.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

(4)

vs eb in a

februar 2014

86 4 EOL

Vsebina

impresUm

7 novosti

8 »Cilj je dvigniti potrošnjo pijač v stekleni embalaži«

10 s tujimi lastniki v nov začetek v radečah 14 domačih novosti vse več, nekaj izjemnih

24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 sistem odpadkov v celoti na sito 28 naložbe v tehnološke

postopke, ne le v naprave 31 načrt trajnostne mobilnosti v občinah 32 Vse preveč neresnic v slovenski elektroenergetiki 36 Toplotna črpalka kot evropski dosežek

38 pridobitev oVd

za odlagališče postaja tveganje

40 komunale opozarjajo, da so finančna jamstva sporna 42 metodologija za tržne deleže je v rokah mko

44 mko ima na mizi rešitve, a postavlja nove ovire

46 ideja počasi klije, a resnih zavez še ni 48 ponovno odkrito vprašanje

prehranske varnosti 51 Zelene navade

52 V eU malo trajnostnih potrošnikov

54 prihaja čas vozil brez šoferjev, a ne že jutri 56 »Za razvoj logistike v sloveniji ni vizije«

59 Vozila v tranzitu naj imajo višjo cestnino 61 mobilnost: slovenija je več

desetletij za najrazvitejšimi

62 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, februar 2014

Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

parTner

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

(5)

vs eb in a

februar 2014

foto: osebni arhiv

m ag . T anj a B ol te 86 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Embalaža iz lEsa jE prinEsla rast

Zgodba podjetja Coega Dairy iz Avstralije je tako zanimiva, da jo je potrebno povedati v celoti. Začela se je leta 2010, ko se je 13 kmetov v regiji zbralo v želji, da ustanovi- jo okolju prijazno, energetsko učinkovito

mlekarno, ki bo podpirala lokalno proizvodnjo mleka. Iz nje je nastala moderna predelovalka mleka v regiji. Poleg usmeritve podjetja na proizvodnjo izdelkov iz mleka in na proces pridobivanja mleka je podjetje prepoznalo tudi pomembnost pravilne em- balaže za njihove proizvode. Uporabili so embalažo podjetja SIG Combibloc, ki ima etiketo (FSC™). Etiketa pomeni, da je emba- laža v večini izdelana iz lesa, ki je obnovljivi vir. To zmanjša porabo fosilnih goriv, kot je surova nafta. Etiketa pomeni tudi to, da se za izdelavo embalaže porabi dovoljena količina dreves, in da se drevesa nadomešča z novimi. Poleg embalaže pa sedaj v prosto- rih podjetja delata tudi dva polnilna stroja podjetja SIG Combiblock. Stroja omogočata polnjenje različnih volumnov embalaže in pakiranje različnih produktov na enem samem stroju. Mlekarna uporablja tudi SIG Combiblocovega sistema za boljšo učinko- vitost (ECS), ki omogoča stalni nadzor in analizo vseh prozvodnih informacij. S tem je lažje identificirati potencialna območja za izboljšanje učinkovitosti, optimizirati proizvodni proces, težiti k nenehnem iz- boljšanju, večati produktivnost in zmanj- ševati odpad. Steve Stewart, menedžer Sub-Saharske regije/Južne Afrike za SIG Combibloc, se tako upravičeno pohvali: »K rasti podjetja pripomore tudi to, da vedno več proizvajalcev hrane in pijače vidi prednosti v aseptični kartonski embalaži njihovih izdelkov. Pri tem iščejo tudi inovativne embalažne oblike in sistemske rešitve, ki so fleksibilne ter učinkovite. To daje našemu podjetju prednost, saj poleg embalažnih materialov in polnilnih strojev ponujamo tudi tehnično podporo pri proizvodnem procesu.«

lEsEn pokrovčEk za parfumE

Podjetje Pujolasos je za Visoanka Source Premiere embalažo, ki vsebuje nov tonik za odstranjevanje ličil z obraza, izdelal lesen, bukov pokrovček. Pri podjetju so želeli, da bi emba- laža predstavljala vsebino, zato so se odločili za lesen pokrov, ki poudarja nara- vo in inovativnost. V srcu Katalonije podjetje Pujolasos že pol stoletja izdeluje kompo- nente iz lesa za parfumerije in kozmetične blagovne znamke.

visokokvalitEtni papir za hrambo dragih kovin

Podjetje Cortec Corporation® je lansiralo nov, visoko tehnološki papir, ki ga poganja Nano- VpCI® - Corrosorber®. Papir je netoksičen in spe- cializiran za hrambo dragih kovin, kot so srebro, kositer in zlato. Pomaga obvarovati kovine, da se ne omadežujejo in s tem izgubijo svojo vrednost.

Ena stran papirja je debelo premazana s poseb- nim kemičnim nanosom, ki išče H2S plin. Ko se določena količina H2S plina vpije v papir, zamenja barvo iz svetlo zelene v rjavo.

Druga stran papirja ima VpCI® plast, ki de- luje kot zaviralec in varuje drage kovine do dveh let ali do časa, ko zunanja stran papirja popolnoma ne zamenja barve v rjavo. Papirja ni potrebno menjavati, saj tudi po obdobju va- rovanja ne bo imel nobenega učinka na fizične lastnosti drage kovine, kot sta prevodnost in površinska upornost. Corrosorber® je možno uporabiti za enojno ali večdelno pakiranje in kot varovalo pri hrambi ter pošiljanju na različne načine. Drago stvar zaviješ v papir in

Kratko, zanimivo

novosti

Mag. Tanja bolTe nova direkTorica

Kot je bilo napovedano, je po odhodu Branka Ravnika z mesta v.d. generalnega direktorja Direktorata za okolje prevzela štafetno palico na tem odgovornem in občutljivem mestu na MKO mag. Tanja Bolte, diplomirana inženir- ka kemijske tehnologije. Magistrski študij je končala na Fakulteti za strojništvo, program Tehniško varstvo okolja, naslov naloge pa je bil Vpliv prometa na imisijo delcev.

Ves čas je delala na okoljskem področju.

Najprej na Hidrometeorološkem zavodu (sedaj ARSO), kjer se je ves čas ukvarjala s problematiko zraka, od lanskega junija pa je bila namestnica Branka Ravnika. Po po- oblastilu ministra začasno vodi tudi Sektor za vode na Direktoratu za okolje. Sodelovala je na mednarodnih strokovnih srečanjih in v mednarodnih projektih, pozna delo na področju EU, objavila je tudi več strokovnih člankov. Takole pravi: »Glavno vodilo mi je timsko delo in organiziranost v delovnem okolju. Pomembna sta mi učinkovito posre- dovanje informacij in komunikacija, ki je ključnega pomena za učinkovito delo«.

V okviru Direktorata dela pet sektorjev:

pravno sistemski sektor, sektor za ohranjanje narave, sektor za celovito presojo vplivov na okolje, sektor za okolje in podnebne spremembe in sektor za vode.

eko(loški) krogoTok papirja eco paper loop

Na Naravoslovnotehniški fakulteti, Oddelku za tekstilstvo, in Inštitutu za celulozo in papir so 22. in 23. januarja 2014 pripravili seminar in okroglo mizo »Okolju prijazno recikliranje izdelkov iz papirja: vrednotenje reciklabilnosti in priporočila«. Potekal je pod okriljem Evropskega projekta Eko(loški) krogotok papirja (EcoPaperLoop). Namen projekta je povečati ozaveščenost in zagotoviti orodja za učinkovito zbiranje papirja in papirne embalaže ter njihove predelave. Pri tem je ključnega pomena prepoznati odlike ekološkega načrtovanja izdelkov ter ločenega zbiranja papirja in papirne embalaže, ki pa

(6)

februar 2014

86 6 EOL

novosti

Kratko, zanimivo

zatakneš robove papirja, da zmanjšaš pretok zraka. Corrosorber® vsebuje vodikov sulfid in indikator zasičenosti, ki učinkovito ščiti pred agresivnimi okolji, pred vlažnostjo, SO2, H2S in galvansko korozijo zaradi različnosti kovin. Kovine, ki jih ščiti, so: srebro, baker, nikelj, krom, medenina, kositer in pozlačene kovine aluminija ali železovih zlitin. Papir je tudi okolju prijazen, saj ne vsebuje nitritov, fosfatov, silikonov, aminov ali drugih težkih kovin.

zElEna, 100 % rEciklabilna

plastEnka za vodo

Podjetje Ice River Spring je na trg lansiral novo, inovativno, 15 litrsko hladilno

steklenico. Steklenica je narejena iz 100 %

reciklirane plastike in je zelene barve.

Ozadje izdelave je želja podjetja, da zmanjša rabo energije in reciklira, saj je to podjetje edino v Severni Ameriki, ki sprejema že upo- rabljene plastenke, jih sortira, prečisti in izdela kot cer- tificiran izdelek nared za uporabo.

Plastenke so zelene, kar omogoča podjetju, da na trgu pobere vse zelene plastenke, ki bi drugače pristale na deponijah. Poleg tega so se za zeleno odločili po opravljeni raziskavi med potro- šniki. Kar 82 % potrošnikov je povedalo, da bi jim bila zelena plastenka iz 100 % reciklirane plastike bolj všeč. Zelene PET plastenke, ki ne vsebujejo več BPA (bisfenol A je prepovedan), so alternativa plastenkam iz polikarbonata.

Pri izjavi za medije je Jamie Gott, direktor Ice River Springs-a, še dodal: »Na svetu je dovolj plastike. Moramo poiskati načine za njeno ponovno uporabo. Le malo podjetij potrebuje zeleno plastiko, ki jo recikliramo, zato smo se odločili, da jo z našim procesom potegnemo z deponij in jo na novo uporabimo.«

standard pomaknjEn na višjo ravEn

Podjetje RPC GENT je razvilo novo emba- lažo, ki ni primerna le za avtomobilski trg, temveč cilja tudi na druge tržne segmente.

Gre za plastično embalažo, katere novosti in prednosti so v velikem prostoru namenjenem za etiketo - oznako, ki dopušča podjetjem

udarnejšo prepoznavnost in s tem tržno uspe- šnost. Embalaža bo dostopna v različnih volumnih: 1L, 5L, 2L in 4L. Barvne možnosti pa bodo naslednje: črna, svetlo siva, grafiti siva in kupcu prilagojena barva glede na količino naročenih izdelkov ter velikost.

odslEj lE optimalna nadišavljEnost

Po meta raziskavi v Ameriki so pri podjetju Old Spice ugotovili, da je na trgu epidemija prenadiša- vljenih mladih moških. Pogosta miselnost namreč je, da bo vonj dišave zbledel prehitro in si ga zato uporabniki nanašajo v prevelikih količinah. Drug problem vidijo uporabniki tudi v tem, da jih nikoli ni nihče naučil, kako pravilno nanašati sprej na telo. Pri podjetju so z namenom, da zajezijo dišečo epidemijo, razvili linijo sprejev z imenom »Eno pršenje traja ves dan«. Ti pršilci vsebujejo novo Re-fresh tehnologijo, ki vsebuje patentirano ci- klično molekulo s praznim jedrom. Ta vsrka del dišave, medtem ko se le-ta suši na koži.

Takrat, ko se moški napreza in poti, dišavo potisne ven in posameznik zadiši, ko to najbolj potrebuje. Pri podjetju si želijo s to inovacijo zajeziti oblake dišav in naučiti moške, kako naj se odgovorno dišavijo. Po opravljeni raziskavi na več kot 2000 moških in žensk v ZDA so prišli do naslednjih rezultatov:

• 3 od 4 moških in 83 % žensk priznava, da je prekomerno pršenje problem;

• 72 % mater meni, da je premočna nadiša- vljenost problem, vendar le 26 % teh meni, da so njihovi sinovi krivi za to;

• 70 % moških je priznalo, da niso bili nikoli po- dučeni o tem, kako naj uporabljajo razpršilec;

• 45 % mladih moških je povedalo, da so se preveč nadišavili zato, ker so menili, da dišava izginja;

morata biti razvita na vzajemnem sodelovanju regij Srednje Evrope. Ključno vodilo pri tem je zvišanje ravni trajnostnega razvoja eko(loškega) krogotoka papirja.

Na dogodek so bili, poleg projektnih par- tnerjev iz Italije, Nemčije, Madžarske in Poljske, povabljeni slovenski proizvajalci, predelovalci in uporabniki papirja. V prvem delu, na Naravoslovnotehniški fakulteti, so udeleženci poslušali več predavanj domačih in tujih predavateljev. Praktična delavnica je potekala na Inštitutu za celulozo in papir.

Namenjena je bila predstavitvi metode, s po- močjo katere določamo reciklabilnost papirne embalaže. Udeleženci so poleg teoretičnega znanja spoznali strojno opremo in dejanski postopek vrednotenja reciklabilnosti.

kocerod pred rešiTvijo zapleTa

Koroški center za ravnanje z odpadki ni dobil okoljevarstvenega dovoljenja IPPC, ki je pogoj za uporabno dovoljenje. MKO je vztrajal pri stališču, da okoljevarstvena dovoljenja Korošci ne bodo prejeli, ker so v tristome- trskem pasu okrog odlagališča stanovali ljudje, znotraj 50-metrskega pasu pa je bilo nekaj kmetijskih zemljišč. V primeru, da ne bi našli rešitve, občina naj bi namreč zagotovila najem občinskih stanovanj za stanovalce, ki se morajo preseliti, bi morale koroške občine vrniti 12,5 milijona evropskega sofinancira- nja za Kocerod.

V nekaj mesecih naj bi vendar pridobili okoljsko in uporabno dovoljenje, do takrat pa bodo morali še naprej vsak dan odpeljati okrog 20 ton odpadkov v Celje. Kocerod pa je sicer že ocenil uspešnost energetskega ločevanja odpadkov in izkušnje obratovanja sortirnice in predelave odpadkov v Mislinjski Dobravi.

Pri ločevanju so uspešni v Dravogradu in Mislinjski dolini, manj v Dravski in Mežiški dolini. Skladno z načelom, kdor ločuje, manj plačuje, bo Kocerod pripravil nov model obračunavanja.

Morda končno novo odlagališče

Na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) napovedujejo, da bo do leta 2020 zagotovo začelo delovati novo odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini v občini Krško. Lokacija je blizu jedrske elektrarne.

Odpadke bodo odlagali v podzemni silos, 30 m globok, s premerom 25 m. Pomembno je, da bo dno 55 m pod površjem in pod podtalnico.

Vrednost naložbe je 1,15 milijarde evrov, v silos pa bodo odlagali radioaktivne odpadke iz celotne Slovenije. Vprašanje je, ali bo ARAO pravočasno pridobila gradbeno dovoljenje.

(7)

februar 2014

86 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

novosti

• 90 % mladih moških in žensk je naletelo na premočno nadišavljenost v šoli.

Po raziskavah sodeč je torej optimalna nadi- šavljenost nujno potrebna.

naj sprEgovori barva EmbalažE

Češki trg z barvami je preplavljen z ovalno in okroglo embalažo za barve. Ravno s tem namenom se je podjetje Kittfort v sodelovanju s podjetjem RFC poskusilo diferencirati od drugih proizvajalcev s popolnoma prenovljeno obliko embalaže. Za novo barvo, ki so jo pričeli proizvajati pod imenom Colorline, so izdelali pravokotno embalažo imenovano SuperCube®.

Prednost nove embalaže je v lažjem odpiranju in zapiranju ter v enostavnejšem prenašanju.

Embalaža nosi barvo v dveh volumnih 3,6 L in 5,6 L. Oba volumna sta opremljena z barvno etiketo, ki je bila izdelana z »notranje modelnim« etiketiranjem in je zelo barvita.

Plastični pokrov in ročaj za nošnjo sta pri barvah metalik sive barve, pri beli barvi pa bela. Barvitost in pravokotna oblika omogo- čajo izdelku večjo prepoznavnost in ločljivost od drugih ponudnikov na prodajnih policah.

Pravokotna oblika omogoča tudi enostavno namakanje 180mm valjčka v barvo. Pri podjetju so zadovoljni s svojo drzno odločitvijo in s prodajnimi številkami, ki so jo še potrdile.

tri nagradE Worldstar v EnEm lEtu

Skupina Ardagh je leto 2013 zaključila z uspe- hom, saj je prejemnica kar treh Worldstar nagrad za leto 2013/2014, ki jih podeljuje Svetovna embalažna organizacija. Nagrado so prejeli trije izdelki: Absolute Unique, Nemo in Ringo. Absolute Unique je unikatno izdelana steklenica za vodilno znamko vodke v svetu.

Steklenico so izdelali v omejeni izdaji štirih mi- lijonov steklenic. Nemo je konzerva, izdelana

za podjetje Bonduelle in je »nov izziv v kovinski embalaži« ter naj bi predstavljala »prihodnost v pakiranju hrane«.

RinGo® je poseben v svoji konstrukciji,

ker ne vsebuje obroča, kar zmanjša količino porabljenega materiala pri izdelavi za 20 %.

Nagrade Worldstar prejmejo najboljši od naj- boljših v embalažnem sektorju na globalnem trgu. Udeleženci morajo najprej zmagati na svojem, nacionalnem trgu, šele potem se lahko potegujejo za svetovni vrh. Skupina Ardagh je dobila nagrade zaradi originalnosti, pozornosti na detajle in zaradi funkcionalnosti embalaž.

inovativna Embalaža za alpinistE

Študentje britanske Visoke šole za umetnost in dizajn v Moskvi so strnili glave in osnovali zanimivo embalažo za prav poseben trg »lač- nih alpinistov«. Hrana za alpiniste mora biti ne le dobro uravnotežena glede hranljivosti, temveč predstavlja izziv prav v tem, kako je spakirana. Sušeno meso je dobra alternativa konzervam z mesom. To je visoko proteinski izdelek, ki je zelo lahek. Za primerjavo, 1 kg takšnega mesa je enak petim kg svežega mesa.

Ime izdelka je prišlo iz ideje, da je ZIP kompre- siran format na računalniku, ki se ga da dear- hivirati brez izgube podatkov. Okusi mesa so različni. Alpinist si tako lahko sestavi njemu primeren vzorec prigrizkov, saj je embalaža sestavljena na način, da se jo da pripojiti in odpojiti na obeh koncih, kar ustvarja obliko piramide. Na vsaki kocki je s posebno barvo, ki je vidna tudi v temi, napisano, katera se- stavina je zapakirana in koliko kalorij ima.

Embalaža je narejena iz nestrupene plastike in jo je mogoče kupiti v različnih velikostih.

˝Embalažno omrežje

med člani embalažnega omrežja:

Visokoresolucijski industrijski ink jet tiskalnik

ZANASI Z640+ visokoresolucijski industrijski ink jet tiskalnik je namenjen označevanju sekundarne embalaže, torej tisku na kartone in škatle na koncu proizvodne linije. Ima možnost priklopa do dveh pisalnih glav z višino tiska 51 mm ali 102 mm in lahko tiska na porozne in neporozne površine na dveh neodvisnih proizvodnih linijah. V realnem načinu lahko natisnete alfanumerična be- sedila visoke kakovosti, logotipe in ostale grafike ter velike črtne kode iz standardnih ali spremenljivih podatkov. Za tiskanje uporablja visokokontrastna patentirana črnila.

Fast črnilo omogoča tiskanje na neporozne površine, napis je bolj vzdržljiv in stroškovno bolj ugoden. Je velika alternativa nalepkam, potiskanim s pomočjo termo transfer folij na osnovi voska, ter hkrati pomeni tudi manjšo obremenitev okolja. Z640+ je standardno opremljen z industrijskim računalnikom na operacijskem sistemu Windows7,ima vgrajen 12'1 barvni zaslon na dotik in kot takšen omo- goča maksimalno povezljivost z proizvodnimi linijami in enostavno uporabo.

TIFT d.o.o., www.tift.si

(8)

N a g ra d a W O r Ld S Ta r

februar 2014 foto: arhiv podjetja

m at ej o se t

EM b ALA žA 8 86

ergonomičnost, manjša teža, lažji transport in hramba so bili med razlogi, da je skupina Laško za novi ZaBoJ 1/10 prejela svetovno nagrado za embalažo. Z razvojem novega zaboja med drugim želijo v skupini spodbuditi večji nakup pijač v stekleni embalaži.

rezultati študije proizvodov so namreč pokazali, da je vračljiva steklena embalaža okolju prijaznejša. Vendar se s tem zgodba ne konča. »Treba se bo še zelo potruditi, da se bodo potrošniki navadili na uporabo vračljive steklene embalaže,«

pravi matej oset, član uprave v pivovarni Laško.

nagrada WorLdsTar

»cilj je dvigniti potrošnjo pijač v stekleni embalaži«

na natečaju regpak ste junija 2013 med 25 prijavljenimi proizvodi za regijo, v katero spadajo bosna in Hercegovina, črna gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija, pre- jeli nagrado za najboljšo embalažo. To vam je omogočilo neposredno uvrstitev na natečaj za najboljšo embalažo na svetu WorldSTar, kjer ste novembra 2013 za embalažo zaboj 1/10 v kategoriji pijač prejeli eno izmed na- grad za najboljšo embalažo na svetu. kaj je strokovna žirija izpostavila kot posebno vre- dnosti vašega izdelka?

Pri prijavi izdelka na obe tekmovanji smo posebej izpostavili trajnostne značilnosti zaboja s poudarkom na ekoloških smernicah in inovativnem industrijskem oblikovanju.

Glavna prednost zaboja je predvsem njegova ergonomičnost – gre za inovativno obliko- van lažji zaboj za deset vračljivih steklenic s centralnim ročajem in zunanjimi ročkami iz posebnega materiala »soft touch«, ki končnemu potrošniku omogočajo lažji transport in hrambo. Ker smo osvojili nagrado, sklepamo, da se je žirija strinjala z izpostavljenimi navedbami.

kaj je bil razlog za novost oziroma spremembo pri zaboju in zakaj ste se prijavili na natečaj regpak?

Eden izmed ciljev Skupine Laško je dvig ravni potrošnje pijač v vračljivi stekleni embalaži, saj trenutno znaša slabih 40 %. Vračljiva steklena embalaža je trajnostna z več vidikov: social- nega, ekonomskega in ekološkega. Zagotavlja odlično ohranjanje kakovosti in, kar je danes še posebno pomembno, cenovno ugodnost za potrošnika.

Zato še vedno izvajamo več projektov. Eden izmed njih je tudi projekt Radi vračamo, v sklo- pu katerega smo postavili na trg naš novi zaboj 1/10, ki smo ga začeli razvijati že leta 2007.

S prijavo zaboja na natečaj smo želeli potrditi, da so naša prizadevanja in razvoj pravilni. Ker smo osvojili obe nagradi, smo le še bolj prepri- čani, da smo na pravi poti.

katere materiale uporabljate za izdelavo em- balaže in zakaj ste se odločili prav za njih? Ste v izhodišče razmišljanja postavili življenjski ciklus izdelka?

Kot primarno embalažo največ uporabljamo steklo, vračljivo in nevračljivo, sledi kovinska embalaža, pločevinke in sodi ter PET.

Sekundarna embalaža je sestavljena večino- ma iz potiskane valovite lepenke, različnih folij LDPE, termokrčljive in strech, nalepke so papirne in PP, samolepilne polipropilenske.

(9)

februar 2014

9 86 EM b ALA žA

Vračljivi zaboji so izdelani iz materiala HDPE.

Surovini nagrajenega Laškega zaboja je dodan tudi večji delež reciklata.

Pri izbiri (razvoju) embalaže sledimo svetov- nim trendom, trajnostnim načelom in kakovo- stnim karakteristikam posameznih materialov ob upoštevanju konkurenčne cene. Večino dobaviteljev imamo v svoji regiji, zato zmanj- šujemo vpliv vseh deležnikov na okolje. Pri tem pa ne moremo mimo načel življenjskega cikla izdelka. Stremimo k temu, da jih po najboljših močeh in možnostih upoštevamo pri razvoju celotnega izdelka.

z novo nosilno embalažo ste nakazali, da želite spodbuditi uporabo vračljive embalaže in znižati negativne vplive na okolje. imate morda podatek, kakšen je okoljski odtis nove embalaže oziroma zaboja? kako ste s tem zmanjšali vplive na okolje?

Okoljskega odtisa novega zaboja nismo ra- čunali, saj je to izredno kompleksna zadeva.

Imamo pa izračunan ogljični odtis posamezne embalaže za pivo. Rezultat študije nam je jasno pokazal, da je prav steklena vračljiva embalaža z vidika ogljičnega odtisa okoljsko najprimernejša in najmanj obremenjujoča za okolje, seveda ob upoštevanju večkratnega obrata steklenic, približno 30 obratov, in lo- gističnih poti v Sloveniji. Z uporabo vračljive steklene embalaže bistveno pripomoremo k zmanjšanju količine komunalnih odpadkov, surovin in energentov.

kakšen je odziv trga in potrošnikov, sloven- skega in tujega, na novo nosilno embalažo?

Proizvod smo ob koncu leta 2013 šele dali na trg, zato je o ugotovitvah nekoliko prehitro govoriti. Vendar pa prvi odzivi ka-

žejo na zelo dobro sprejetost proizvoda. Zagotovo pa si bo treba prizadevati, da se bodo končni potrošniki ponovno navadili na uporabo vračljive embalaže.

Načelno velja, da se vračljiva embalaža pogosteje uporablja v gostinstvu, medtem ko je nevračljiva embalaža bližje potrošnikom v trgo- vini, kjer se žal proda le 15 % piva v vračljivi embalaži.

kako v vašem podjetju uveljavljate v zasno- vi izdelkov (embalaže) nove zahteve glede ekodizajna?

Razvoj vsake embalaže posebej je celovit projekt, ki se ga lotimo skupaj v sodelovanju z oblikovalci, dobavitelji in lastnimi strokovnja-

ki. Tako imenovani ekodizajn poskušamo uve- ljavljati v naših proizvodih z zmanjševanjem teže primarne in sekundarne embalaže, izbiro ustreznih materialov, mislim na primernost za recikliranje, z uporabo reciklata, s testiranjem novih materialov iz obnovljivih virov idr., z uporabo embalaže, ki omogoča ponovno uporabo – pri tem smo izjemno dejavni – in seveda tudi pravo izbiro dobaviteljev, ki upoštevajo na- čela trajnostnega razvoja. Poleg tega stremimo k energijsko varčnim procesom proizvodnje, vključno z logistično verigo.

v proizvodnji embalaže je v zadnjih letih tudi zaradi zmanjšanja stroškov, ne le zaradi okolj- skih razlogov, opazen trend dematerializacije embalaže. kako se odločate v svoji družbi in kako se količina materiala kaže v novem zaboju?

Dematerializacija embalaže je v zadnjem času pogosto uporabljen termin. Menim, da je tudi pri embalaži treba poiskati optimum. Se pravi, da izberemo za vsak izdelek posebej pravo količino embalažnega materiala, ki prinaša dodano vrednost za vse deležnike v procesu in predvsem opravlja svojo primarno nalogo – varuje predpakirani izdelek, v našem primeru pijače, od začetka do konca verige.

Kratko, zanimivo

Življenje ponoči bo odSlej drugačno

V okviru projekta LIFE+ »Življenje ponoči« so nedavno predstavili svetilko za naravi prija- znejše osvetljevanje cerkva in drugih objek- tov kulturne dediščine (OKD). Ta ni le varčna, ampak tudi prijaznejša nočnim živalim. Ob novi, prilagojeni razsvetljavi se nočni metulji zbirajo v 6-krat manjšem številu kot pri stari, neprilagojeni. Umetna svetloba namreč zelo negativno vpliva na biotsko raznovrstnost.

Nova svetilka je skladna z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/2007), a jo tudi nadgrajuje.

Opremljena je z masko, posebej prilagojeno obliki posamezne fasade cerkve, s čimer se zmanjša svetenje mimo fasade v nebo na manj kot 10 %. Pri neprilagojeni gre v nebo tudi do 80 % svetlobe. Maska omogoča senčenje preletnih odprtin za netopirje. S šibkejšo močjo sijalke se svetlost fasad zmanjša na 1 kandelo na kvadratni meter (cd/m2) ali manj, poraba električne energije je v primerjavi z neprilagojeno razsvetljavo manjša za od 40 do 90 %.

Projekt Življenje ponoči (www.lifeatnight.

si) traja od septembra 2010 do februarja 2014. Vreden je nekoliko manj kot 600.000 evrov, sofinancirata pa ga Evropska komisija v okviru programa Life+ in Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje. Donacijo je prispevala tudi Termoelektrarna Toplarna Ljubljana.

Partnerske organizacije,ki sodelujejo pri projektu, so podjetje Euromix d.o.o., Univerza v Ljubljani, Društvo Temno nebo Slovenije, Društvo za proučevanje in ohranjanje metu- ljev Slovenije, Slovensko društvo za prouče- vanje in varstvo netopirjev in podjetje Baza Media2.1.

ToŽba zaradi dveH celjSkiH odlagališč

Evropska komisija je na evropskem sodišču vložila tožbo proti Sloveniji zaradi dveh celjskih odlagališč nevarnih odpadkov. Gre za odlagališči na območju stare Cinkarne, za stara okoljska bremena torej, in v Bukovžlaku. V onesnaženi zemlji so predvsem prevelike količine kadmija in drugih težkih kovin. Območje je lani pregledala tudi okoljska inšpekcija, ki je zahtevala od Mestne občine Celje izvedbo določenih nujnih ukrepov. Ker se to ni zgodilo, bo inšpekcija sprožila upravni postopek z de- narno prisilo, kar naj bi zavezance prisililo k spoštovanju zakonodaje oziroma ureditve razmer. Kakor so pojasnili na Mestni občini Celje, je izvajalec del na obeh odlagališčih iz- bran in bi moral že začeti s sanacijo razmer.

kot primarno embalažo največ uporabljamo steklo, vračljivo in nevračljivo, sledi kovinska embalaža, pločevinke in sodi ter peT.

Večino dobaviteljev imamo v

svoji regiji, zato zmanjšujemo

vpliv vseh deležnikov na

okolje.

(10)

P o lo ža j P a n o g e

februar 2014 foto: www.shutterstock.com

EM b ALA žA 10 86

po skoraj dveh letih premora, v katerem so papirniški stroji povsem obstali, so v radeški papirnici zopet začeli s proizvodnjo papirja. Tradicija, dolga skoraj tri stoletja, se nadaljuje. proizvodnjo je zagnala novoustanovljena slovenska družba radeče papir nova. 100-odstotni lastnik je dubajski emkaan investments, ki je na čelo nove postavil savdijca georga Berbberija.

arabci so papirnico v stečaju kupili za 5,1 milijona evrov skupaj z njeno hčerinsko družbo muflon, v kateri je proizvodnja samolepilnih materialov in folij z okoli 100 zaposlenimi nemoteno potekala tudi po stečaju matere.

damjana stamejčič

poLožaJ panoge

s tujimi lastniki v nov začetek v radečah

»V

tem trenutku potekajo vsa opravila v zvezi z nakupom radeške papirnice in ponovnim zagonom njene proizvodnje povsem v skladu s sprejetim poslovnim načrtom,« je pojasnil Igor Rakuša, slovenski poslovnež z do- brimi zvezami v arabskem svetu. Predstavnike Emkaana je povezal z Radečami in za nove lastnike do zagona proizvodnje urejal vse potrebno za nakup papirnice. Slovenski javnosti je najbolj znan kot lastnik strelskega centra na Pragerskem, na katerem je treninge v streljanju na glinaste golobe pred londonsko olimpijado opravljal celo bajno bogat dubajski prestolona- slednik, sicer predan športnik in tekmovalec, princ Saeed Bin Maktoum.

in kaj v obrisih predvideva

poslovni načrt novoustanovljene družbe radeče papir nova?

P

roizvodnja v hčerinski družbi Muflon bo potekala nemoteno in za sedaj tudi z enakim številom zaposlenih, medtem ko bodo v papirnici sprva zagnali le enega od dveh ključnih strojev, tako imenovani stroj štiri. Na njem bodo v prvem mesecu s 67 zaposlenimi izdelali 2 tisoč ton pisarniškega in kopirnega papirja, kasneje pa količine, skladno z odzi- vom trga, postopno večali. Dejstvo je, da je skoraj dvoletni premor zaradi stečaja preusmeril domače, predvsem pa tuje kupce, ki jim je radeška papirnica prodajala 80 odstotkov svojih izdelkov, k drugim dobaviteljem. Zato se je papirnica Nova zdaj znašla v položaju, ko mora znova in postopoma pridobivati zaupa- nje kupcev. Igor Rakuša je ob tem pojasnil, da

novi lastniki intenzivno iščejo

kupce tudi za specialne

papirje, ki jih papirnica lahko

izdela na posebnem stroju, ki

mu pravijo petica.

(11)

februar 2014

foto: Boštjan Čadej

p et ra p re bi l B aš in 11 86 EM b ALA žA

so trije ljudje že mesece pred zagonom proizvodnje obdelovali domač in tuj trg, rezultat njihovega dela pa se kaže v tem, da je vsa načrtovana februarska proizvodnja papirja prodana. Dobro ji kaže tudi naslednje mesece.

N

ovi lastniki intenzivno iščejo kupce tudi za specialne papirje, ki jih papirnica lahko izdela na posebnem stroju, ki mu pravijo petica. Stroj omogoča izdelavo visoko kako- vostnih, z vodnimi znaki in tudi drugače za- ščitenimi vrednostnimi papirji. Prav na njem so, denimo, papirničarji za indijsko državo v mesecih pred stečajem tiskali večjo količino rupij. Ker so naročila specialnih papirjev vezana predvsem na mednarodne tenderje, z zagonom petice v Radečah še čakajo. A kot je povedal Igor Rakuša, skušajo tudi zanjo čim prej pridobiti tuja naročila, zato se o mednarodnih prijavah za posle, vezane na tiskanje denarja ali drugih vrednostnih papirjev, za- nimajo v več tuijih državah, med njimi tudi v Iraku.

D

ružbo Radeče papir Nova v imenu lastni- kov vodi George Berbberi iz Savdske Arabije, ki je po navedbah Igorja Rakuše doslej vodil proizvodnjo v savdski družbi Obeikan, eni največjih proizvajalk embalaže na Bližnjem vzhodu in Afriki. Ostali vodstve- ni delavci družbe so Slovenci.

S

tečaj Radeče papirja, uveden aprila 2012, je v radeški občini sprožil pravo socialno bombo. Brez dela je ostalo 370 delavcev, kar je v občini drastično zvišalo stopnjo brezposelnosti na več kot 20 odstotkov.

D

olga papirniška tradicija, znanje in so- dobna tehnološka oprema tovarne so nav- kljub stečaju domačine navdajale z upanjem, da se bo proizvodnja v »njihovi« papirnici kljub vsemu nadaljevala. Ker resnih kupcev vsaj na začetku ni bilo, je občina Radeče samo tri mesece po stečaju preko svojega javnega podjetja Komunala ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo Papirnica Radeče. V njej so nameravali zaposliti okoli 100 bivših papirničarjev, proizvodnjo pa nadaljevati zgolj na stroju štiri s paleto različnih pisarniških papirjev.

papirnica kot prva v rokah arabcev

D

o uresničitve načrtov domačinov ni prišlo, saj so se za nakup papirnice v stečaju začeli resneje zanimati tuji kupci. Med njimi fran- coska družba Oberthur Technologies, tajska multinacionalka Double, turški kupec Saray, ameriški finančni sklad in kot zadnja tudi češka družba Central Europe Investment Found SE.

poslovno okolje papirničarjem (še) ni naklonjeno

o položaju slovenskih papirničarjev, njihovih dosežkih in načrtih ter pričakovanjih pred ponovnim zagonom radeške papirnice smo se pogovarjali z direktorico Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri gospodarski zbornici slovenje petro prebil bašin.

kakšen je trenutni položaj papirništva in papirno predelovalne industrije in kakšni so lanskoletni dosežki panoge?

»Kljub težkim gospodarskim in političnim razmeram v Sloveniji je po rezultatih ankete Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS ta panoga lani dosegla enak obseg proizvodnje in prodajnih pri- hodkov ter povečala delež izvoza glede na leto prej. Rezultati pričajo o tem, kako sta- bilna je ta tradicionalna, sicer energetsko intenzivna, a hkrati trajnostno naravnana industrija. Največjo oviro pri poslovanju predstavljajo financiranje tekočega poslovanja, pridobivanje novih naročil ter plačila kupcem. Glede na rezultate ankete so podjetja zmerno optimistična tudi v napovedih o tem, kaj jim bo prineslo leto 2014. Seveda pa so med anketiranci tako tisti, ki so zadovoljni, da sploh še obstajajo in poslujejo, kot oni, ki s ponosom gledajo na zadnjo investicijo in že snujejo nove razvojne zgodbe. Prav zgodbe in trdo delo pa so bistvo in ključ razumevanja tradicije slovenske papirne in papirno predelovalne industrije. Ko govorimo o tradiciji, namreč ne govorimo o tem, da so tovarne še vedno opremljene s stroji iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, temveč o tem, da se že desetletja borijo za večjo okoljsko ustreznost proizvodnih procesov, za primerno zapiranje snovnih in energijskih krogotokov, za učinkovito rabo energije in surovin ter nenehno zniževanje njihove porabe. Investicije so stalnica, lani so največjo naložbo v premazni agregat za- ključili v Papirnici Vevče ter z njo povečali proizvodne zmogljivosti za 20 odstotkov.

Za papirno predelovalno industrijo so zna- čilne velike preusmeritve na nove prodajne trge izven slovenskih meja, saj se je domača predelovalna industrija, prej največji porabnik njihove embalaže, močno skrčila, z zniževanjem cen na domačem trgu pa bi si položaj le poslabševali. Največji porabnik embalaže je prehranska industrija, ki svoj delež še povečuje, pomemben delež porabe pa ustvarja tudi farmacevtska panoga.«

papirnice in papirni predelovalci sodijo med pomembne slovenske izvoznike, ki pa jim poslovno okolje – kot poznavalci večkrat poudarjate – ni ravno naklonjeno.

Se razmere boljšajo ali slabšajo, kako je s konkurenčnostjo panoge?

»Žal poslovni 'izzivi' ostajajo, nič se ne izboljšuje. Razen omenjenih težav s plačili in pridobivanjem naročil ostajajo velik problem – zlasti za energetsko intenziven del panoge – energenti, njihov drag dostop, njihove cene in nanje vezani davki ter pri- spevki, ki so zaradi visokega deleža izvoza ključni v mednarodni konkurenčnosti.

Čeprav papirnice izvozijo tudi do 95 odstotkov in celo več svoje proizvodnje in se je s prodajo na tuje v zadnjem času preusmeril tudi velik del papirno predelovalne industrije, je vpliv domačega poslovnega okolja še vedno zelo velik in, žal, za podjetja precej obremenjujoč. Stroški njihovega poslovanja stalno naraščajo, zato so podjetja prisiljena iskati notranje rezerve in glede na možnosti vplivati na prihodkovno stran bilanc, kar pa v kriznih razmerah seveda ni preprosto.«

kako gledate na ponovni zagon radeške papirnice in kakšne priložnosti se z njo odpirajo slovenski papirni industriji?

»Vsekakor smo tudi v Združenju papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije vključno z vsemi njenimi člani navdušeni nad spodbudnimi novicami o ponovnem zagonu proizvodnje papirja v Radečah.

Res držimo pesti, da bi zagon uspel, še bolj pa, da bi prerastel v kontinuiran proces in uspešno podjetje.«

Za papirno predelovalno

industrijo so značilne

velike preusmeritve na

nove prodajne trge izven

slovenskih meja.

(12)

Po stečaju družbe Radeče papir 2. aprila leta 2012 je brez dela ostalo 370 delavcev, okoli 100 jih je zatem delo nadaljevalo v hčerinski družbi Muflon. Upniki so prijavili za 91,3 milijona evrov terjatev, stečajni upravitelj Borut Soklič jih je bankam, delavcem in dobaviteljem priznal v višini 42,5 milijona evrov. Prodaja stečajnega premoženja kupcu Emkaan Investment LLC iz Dubaja je navrgla 5,1 milijona evrov kupnine in sicer v znesku 3,5 milijona evrov za odkup poslovne celote papirnice vključno s prosto- ri, stroji in zalogami materiala, 1,6 milijona evrov kupnine pa za odkup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi Muflon. Stečajni postopek papirnice se s tem zaključuje, pravi Borut Soklič, iz kupnine pa bodo prednostno poplačane predvsem banke. Če se bo iz prodaje nekaj stanovanj in parcel v Radečah v stečajni masi nabralo še kaj denarja, bodo morebiti v določenem delu poplačani tudi delavci, ki imajo v stečaju priznanih za dva milijona evrov terjatev.

februar 2014 foto: arhiv podjetja

ig or r ak uš a

vir: Državni zbor

m at ja ž Ha n

foto: arhiv podjetja

B or ut s ok lič

foto: občina Radeče

r af ae la p in ta rič

EM b ALA žA 12 86

Kratko, zanimivo

koleSarjeM voŽnja v naravi prepovedana

Nič se še ne ve, kako se bo končala polemična razprava med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje in kolesarji o dopolnjenem zakonu o ohranjanju narave, vendar nekatere rešitve vzbujajo veliko nejevolje. Kolesarjem je na- mreč prepovedana vožnja zunaj prometnih poti, torej praviloma na makadamskih in kolovoznih poteh, za kršitelje pa bodo kazni višje. Plačilne naloge odslej ne bodo pisali le inšpektorji in policisti, če bodo kolesarje zasačili v naravi, zunaj cest in utrjenih poti, pač pa tudi cariniki in naravovarstveniki.

Kazen ne bo majhna – od 100 do 2.000 evrov.

Vendar to ni edina prepoved, ki jo prinaša zakon. Med drugim celo prepoveduje tiskanje kolesarskih vodnikov. Tako je, pravijo poznavalci, Slovenija edina država na svetu, kjer je prepovedano gorsko kolesarjenje in ki je ne zanima, kaj lahko kolesarstvo pomeni za turizem. Nekateri sicer opozarjajo, da so v kolesarstvu nekatere omejitve nujne, drugi pa, da bi morala Slovenija uzakoniti načelo:

povsod je vožnja s kolesom dovoljena, razen tam, kjer je izrecno prepovedana.

bruSelj popušča pri varovanju podnebja

Prvi odmevi na nov energetsko-podnebni paket iz Bruslja je naletel na kritike, češ da je Evropska komisija bolj upoštevala želje industrijskih lobijev kot pa dejanske razmere v naravi. Do leta 2030 naj bi v EU znižali izpuste toplogrednih plinov za 40 %, vendar so podnebne razmere takšne, da bi jih morali nato do leta 2050 skrčiti za 80 %.

Takšno zmanjšanje pa se že danes kaže kot neuresničljivo, kar pomeni, da se je Bruselj odločil za milejše zahteve do industrijskih onesnaževalcev zraka. Podnebne spremembe očitno še niso dovolj usodne, da bi v EU narekovale ostrejšo zakonodajo.

Najbolj zanimivo pa je novo stališče glede naložb v obnovljive vire energije. Po novem se bodo lahko članice same odločale glede ciljev oziroma deležev obnovljivih virov v porabi energije. Poznavalci menijo, da bo takšno stališče zmanjšalo naložbe v zeleno energijo in povečalo vlaganje v nuklearke in termoelektrarne.

Zagon papirnice - edini konkreten

projekt

Iz naslova dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za problemsko območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje pri- čakujemo ne le zaustavitev negativnega trenda povečevanja stopnje registrirane brezposelnosti, ampak tudi zmanjševanje te stopnje, ki se na območju naše občine trenutno giblje med 19 in 20 %, torej precej nad državnim povprečjem.

Za delitev sredstev iz tega naslova ne obstaja nikakršen ključ, o njihovi delitvi tudi ne bo odločala Občina Radeče, saj bo večinoma šlo za javne razpise, na katere se bodo lahko enakopravno prijavljali občani oziroma podjetniki vseh treh občin.

Edini konkreten projekt v tem programu ukrepov je ponovni zagon radeške papirnice. To pomeni, da ta ukrep zagotavlja dolo- čena sredstva oziroma možnost pridobitve sredstev potencialnemu investitorju, ki bi se odločil za nakup podjetja in investiranje v njegov zagon. Gre za projekt izjemnega pomena, ki bistveno vpliva na stopnjo brezposelnosti na območju občine Radeče.

V povezavi s papirnico govorimo namreč o 150 do 200 delovnih mestih, število brezposelnih v naši občini pa se trenutno suče okoli številke 400 oseb. Tako bi že ponoven zagon papirnice bistveno znižal stopnjo registrirane brezposelnosti, pozitivne učinke na stopnjo brezposelnosti pa seveda pričakujemo tudi od ostalih ukrepov iz tega programa.

Županja

Rafaela Pintarič

(13)

februar 2014

13 86 EM b ALA žA

Z

a najresnejšega in končnega kupca pa se je izkazal arabski finančni sklad Emkaan Investments iz Dubaja, ki je že lani oktobra vplačal pol milijona evrov varščine za nakup propadle papirnice in njene hčerinske druž- be Muflon. Kot je povedal stečajni upravitelj radeške papirnice Borut Soklič, je takrat podpisani sporazum sicer predvideval, da bo kupnina plačana do konca leta in bo proizvodnja stekla že 1. januarja letos, vendar je do podpisa pogodbe za nakup proizvodnih zmogljivosti iz stečajne mase Radeče papirja, zagona proizvodnje in nakazila kupnine prišlo z enomesečno zamudo.

K

upnina je bila dogovorjena v znesku 5,1 milijona evrov, sestavljena pa je bila iz dveh delov. Večji znesek v višini 3,5 milijona evrov je bil dogovorjen kot kupnina za poslovno celoto tistega dela matične papirnice, ki se je prodajala v stečajnem postopku in je zajemala vse, kar se je fizično nahajalo v papirnici vključno s stroji in zalogami materialov. Drugi del kupnine v znesku 1,6 milijona evrov pa je zajemal nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi Muflon, s katerim bo poplačan Muflonov dolg do NLB in SKB.

»K

upci so ob podpisu dogovora položili tudi pol milijona evrov varščine, ki je pomenila visoko verjetnost, da bo posel tudi izpeljan,« je še pojasnil Borut Soklič. Kot stečajni upravitelj se s kupci sicer ni dogovar- jal o zavezah pri morebitnem zaposlovanju brezposelnih papirničarjev, a je v zvezi s tem pojasnil: »Zaposlitve so sicer v izključni pristojnosti kupca. Vendar obstaja tehnični minimum, da postrojenje v papirnici sploh lahko dela. Če bi oba stroja, štirica in petka, delala, bi morala proizvodnja zaposlovati vsaj 100 ljudi, Muflon pa tako in tako nadaljuje s proizvodnjo.«

pri zagonu pomembna pomoč države

Č

eprav je dogovor o nakupu radeške papirnice v stečaju in njene družbe Muflon predvideval, da bo Emkaan celotno kupnino poravnal do konca lanskega leta in proizvodnjo zagnal 1. januarja, je to storil z enome- sečnim zamikom. Kot je pojasnil Igor Rakuša zato, ker »država ni pravočasno poskrbela za izdajo soglasij, pomembnih za zagon proizvodnje.« Za kaj je šlo?

L

ani julija je bila tudi zasavska regija (z izjemo Zagorja) zaradi visoke brezposelnosti v njenih občinah uvrščena med tiste v Sloveniji, ki jim bo država v petih letih na

podlagi konkretnih projektov finančno pomagala s 13 milijoni evrov. Tudi radeška občina je med njimi, njena ključna pričakovanja glede državnih sredstev pa so vezana na oživitev proizvodnje v papirnici in z njo povezane zaposlitve.

D

ubajski kupci papirnice so zato, da bi lahko preko državnih razpisov izčrpali možno državno pomoč za zaposlovanje, razvojni zagon in povečanje konkurenčnosti papirnice, ustanovili v izključno svoji lasti slovensko firmo Radeče papir Nova. Preko nje so se pričeli z državo dogovarjati o možnostih za postopno pridobitev možnih treh milijonih evrov državne pomoči za papirnico. In kot kaže, so dogovor tudi dosegli. Kar pomeni, da bo država arabskim kupcem z denarjem za nove zaposlitve pomagala tako k postopni oživitvi papirniške proizvodnje.

»K

o se bodo spet zavrteli stroji in bo papirnica začela zaposlovati, bom najbolj srečen človek na svetu,« je nekaj dni pred zagonom proizvodnje na vprašanje, kako zadovoljen je z razpletom stečaja Radeče papirja, odgovoril državnozborski poslanec in nekdanji radeški župan Matjaž Han. Priznal pa je, da je še vedno na trnih, saj so dogovori s kupcem enkrat čisto zbližani, drugič spet malo bolj oddaljeni. »Veliko je tudi govoric o tem, kdo da stoji za arabskimi kupci in s kakšnimi špekulativnimi nameni da kupu- jejo papirnico. A s temi natolcevanji se ne ukvarjam, saj sem v eno prepričan: naša tovarna stoji na malo vrednih zemljiščih, v njej pa stojita dva stroja, na katerih nihče ne dela. Zato ne verjamem, da jo nekdo kupuje iz špekulativnih namenov, temveč preprosto zato, ker verjame v njene dobre poslovne priložnosti. Iskreno upam, da se bo zadeva končala v prid ljudi, ki smo tako ali drugače že dolga desetletja vezani na delovanje radeške papirnice.«

T

omaž Režun, pred stečajem vodja pro- izvodnje v papirnici, je prepričan, da bi morala papirnica izkoristiti predvsem veliko znanje ljudi in se lotiti veliko izdelkov, s ka- terimi bi lahko to znanje unovčila. Za katere izdelke gre, je znano, vsekakor pa niso del masovne proizvodnje.

R

azvojni delavec Dušan Kolman pa meni:

»Res je papirnic s podobnim proizvodnim programom pisarniškega papirja v Evopi in v svetu veliko, vse pa se soočajo z dejstvom, da širitev elektronskega poslovanja krči potrebe po belem pisarniškem papirju. Zato skuša vsaka od papirnic slediti potrebam kupcev in poiskati svojo tržno nišo. Mnoge svoj razvoj opirajo na tehnološko vse bolj zahtevni in dodelani proizvodnji zaščitenih papirjev, za kakršno ima s strojem, ki mu pravimo petka, možnosti tudi radeška papirnica.«

poLožaJ panoge

Za najresnejšega in končnega kupca pa se je izkazal arabski finančni sklad emkaan investments iz dubaja.

res je papirnic s podobnim

proizvodnim programom

pisarniškega papirja v evopi

in v svetu veliko.

(14)

A n k et A o em b A lA ži

februar 2014 foto: www.shutterstock.com

EM b ALA žA 14 86

Za uspešnost izdelka na prenasičenem trgu morajo biti močni vsi členi v njegovi proizvodni verigi, tudi en sam ne sme biti zanemarjen. Tega se dobro zavedajo uspešna podjetja. Lastni razvoj, strožja okoljska zakonodaja in vedno večja osveščenost potrošnikov jih usmerjajo v izboljšave tehnologij, v investicije, v razvoj in v iskanje optimizacij.

Leto 2014 sili podjetja h kreativnosti pakiranja, da jih potrošnik sploh opazi, in predvsem k zdravemu pakiranju. prostora za zatiskanje oči pred okoljem in zdravjem ni več. ali si na zeleni ladji ali pa že toneš.

urška košenina

ankeTa o emBaLaži

domačih novosti vse več, nekaj izjemnih

Nekatera podjetja smo na začetku leta vprašali, kako presojajo lansko embalažno leto in kam se usmerjajo v tem letu?

1. Katere novosti s področja embalaže / pakiranja ste uvedli v letu 2013?

2. Katere novosti načrtujete v letu 2014?

3. Katere embalažne značilnosti kupci najbolj cenijo?

barbara pellis, vodja razvoja v Mercator- emba, d.o.o.:

1.

Mercator-Emba je srednje veliko podjetje, s sedežem v Logatcu. Njegova osnovna dejavnost je predelava kave, proizvodnja instant napitkov, proizvodnja desertnih prelivov, sadnih nadevov, sirupov, proizvodnja izdelkov iz žitaric in pakiranje drugih proizvodov.

Ob pestri paleti gotovih proizvodov posledič- no uporabljamo veliko različnih embalažnih materialov. Za primarno embalažo največ uporabljamo plastične materiale, tako polimere kot sestavljene materiale, za komercialno in transportno embalažo sta še vedno v ospredju papir oziroma lepenka.

V letu 2011 smo se na trgu predstavili z novimi, ekološko usmerjenimi plastenkami, v katere pakiramo instant izdelke. Prvotno smo za te proizvode uporabljali PVC material. Ker ta material vsebuje vinil-kloridni monomer, ki

je kancerogen in lahko preide tudi v hrano, smo se odločili za zamenjavo. PVC materiali so tudi zelo nevarni za okolje, saj se pri njihovi proizvodnji uporablja klor, ki je velik one- snaževalec. Po premisleku in raziskavi trga smo za nov material izbrali PET, saj trenutno predstavlja enega najpomembnejših in najbolj široko uporabljenih embalažnih materialov tako v Sloveniji kot na trgih EU, kamor v veči- ni izvažamo. Poudariti moram, da je reciklaža odpadnih plastenk iz PET-a ena izmed najbolj uspešnih in razširjenih reciklaž odpadne embalaže. Omenjeni projekt je bil zelo zahte- ven, saj je zamenjava embalažnega materiala zahtevala veliko sprememb in prilagoditev na pakirni liniji in tudi pri transportu izdelka. Z določenimi težavami se srečujemo še danes, zato se v preteklih letih večjih projektov na področju embalaže nismo lotevali. V veliko pomoč so nam naši dobavitelji in s skupnimi močmi premagujemo probleme.

Smo pa v letu 2013 prešli na tanjšo uporabo stretch folije za ovijanje palet in sicer iz 23 µm na 17 µm.

2.

V letu 2014 bomo pričeli z uporabo okolju prijaznejše folije za pakiranje kave, ki bo tako tudi primernejša za recikliranje.

Vsekakor se v Mercator - Embi zavedamo pomembnosti upoštevanja okoljskih vplivov izdelkov skozi njihov celotni življenjski krog,

(15)

februar 2014

B ar bar a p el lis

B oš tja n J am br ov ič

n uš a B lag ot in še k

Ja na s vo ljš ak

foto: Boštjan Čadej

U rš ka s ušn ik p iv k 15 86 EM b ALA žA

zato že pri načrtovanju razvoja razmišljamo o zmanjšanju teh vplivov. Žal smo pri tem mno- gokrat omejeni, saj spremembe embalažnih materialov največkrat hkrati pomenijo tudi spremembe v tehnologiji ali pa spremembo načina pakiranja, kar je povezano z investicijami. Naš cilj v prihodnjih letih je vsekakor uporabljati cenejšo, lažjo embalažo, embalažo iz enostavnejših materialov, ki bodo vsebo- vali čim večji delež recikliranih materialov oziroma materialov, ki jih je možno reciklira- ti. Prizadevali si bomo, da bomo dobavitelje izbirali v bližnji okolici in s tem prispevali k manjšemu izpustu plinov v okolje.

3.

Menimo, da se tudi naši kupci oziroma potrošniki vse bolj zavedajo pomembnosti okoljske zasnove embalaže. Želijo si embalažo, s katero lahko enostavno ravnajo, ki hkrati po- nuja možnost ponovne uporabe ali ponovnega zapiranja in jo je možno učinkovito prazniti.

Poleg vseh omenjenih lastnosti je vsekakor velik plus privlačnost dizajna, saj je v veliki meri ravno embalaža tista, ki pripomore k prepoznavnosti izdelka in spodbuja potrošnika k nakupu.

boštjan jambrovič, direktor in nuša blagotinšek, razvojno produktni inženir v amba co., d.o.o.:

1.

V podjetju Amba Co. d.o.o. smo zavezani k trajnostnemu razvoju na področju gibke embalaže. Ta zaveza pomeni uvajanje novosti na področju tiska in laminacije gibke embalaže, najnovejša dognanja na področju razvoja materialov (Al, PP, PA in PET ter njihove izvedenke) ter novosti v sami pripravi v grafičnem studiu.

Zato veliko vlagamo v najnovejšo strojno opremo in izobraževanje kadrov. Sledimo potrebam kupcev, ki jim nudimo storitve na najvišjem nivoju. To je še vedno zaščitni znak ter prednost podjetja Amba Co.

V podjetju Amba Co. d.o.o. se vsako leto sreču- jemo z novimi izzivi na področju pakiranja v gibko embalažo. Te izzivi so lahko posredovani s strani kupcev za rešitev določenih težav ali pa se jih lotimo v okviru Tima za razvoj. V letu 2013 smo pričeli z izdelavo tako imeno- vanih »reclosable« vrečk. Te vrečke se lahko odpirajo ter ponovno zapirajo. Uspešno smo testirali in izdelali prvo folijo z embosiranim fleksibilnim polimernim materialom, ki ima učinek vrtečega se kolesa. V letu 2013 smo prav tako začeli s tiskom zaščitnih kod, ki so vidne samo pod določenim spektrom svetlobe in igrajo pomembno vlogo pri zaščiti embalaže

pred nepooblaščenim kopiranjem predvsem v farmacevtski industriji.

2.

Uvajanje novosti je neprekinjen proces.

Lahko se pohvalimo, da smo v obdobju dveh let opravili nakup čistilne naprave in kupili nov stroj za laminacijo, kar nam omogoča poslovanje v skladu s predpisi in zagotavlja stalno kakovost laminiranih proizvodov. Prav tako smo investirali v stroj za čiščenje tiskar- skih plošč. V tem mesecu bomo instalirali v stroj za čiščenje raster valjev in izvedli nad- gradnjo v sistemu za nadzor kakovosti tiska.

Skupne investicije lahko ocenimo v višini cca.

750.000,00 EUR. Vse te novosti so del raciona- lizacije proizvodnje, zagotavljajo višjo kakovost naših proizvodov in storitev ter pomenijo skrb za okolje. Pomemben vidik je tudi varstvo pri delu, saj bomo z uvedbo novih strojev v proizvodnem procesu odpravili ročno delo povezano predvsem z delom z nevarnimi kemikalijami.

V letu 2014 bomo sistematično gradili naše znanje predvsem na področju tankih transpa- rentnih bariernih materialov, primernih za tisk in laminacijo ter na področju flekso tiska v HD kakovosti, kar bo novost v Sloveniji.

Naši načrti zajemajo tudi uvedbo standarda BRC za področje pakiranja. Zavedamo se, da naši proizvodi prihajajo v stik z živili. Zato moramo zagotoviti najvišjo raven varnosti.

To bomo zagotavljali in izkazovali tudi z ome- njenim certifikatom BRC/IoP. Zahteve kupcev tako doma kot v razvitih tržiščih zahodne Evrope, kjer želimo v srednjeročnem obdobju največ rasti, nas spodbujajo, da razmišljamo dolgoročno. Zato načrtujemo nakup novega tiskarskega stroja, ki bo predstavljal zadnja dognanja na tem področju ter temelj za rast in razvoj podjetja. Investicijo ocenjujemo v višini cca. 1.800.000,00 EUR.

3.

Izkušnje na področju marketinga in razi- skav o obnašanju končnih kupcev nas uče, da moraš v množici istovrstnih proizvodov iz- stopati. Gre predvsem za spodbujanje nakupne- ga impulza. Marketinški strokovnjaki ocenjuje- jo, da se do 90 % potrošnikov za nakup odloči na prodajnem mestu, torej na osnovi čustev.

Zato je embalaža predvsem prodajno orodje, ki pa mora zadostiti osnovnim zahtevam, kot so:

varovanje karakteristik pakiranega proizvoda, rok uporabe, vizualni izgled, privlačnost itd.

Glede na izkušnje lahko rečemo, da kupci cenijo

Specializirana revija za trajnostni razvoj