Specializirana revija za trajnostni razvoj
embalaža okolje logistika
avgust 2016
110
Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje
anketa
Plusi in minusi v okolju samostojne Slovenije Branko Rožič: Papirna industrija raste, embalaža iz valovitega kartona še bolj
Uredba o stanju tal: Slovenija bo letos dobila državni monitoring za tla mag. Emil Šehič: Že letos standardi, ki bodo uvedli več reda med izvajalci Denis Bele: Morje čisto, Izola pa bo zeleno mesto krošnjatih koprivovcev mag. Melita Rozman Dacar: Sosednje države
pospešeno gradijo nove železniške povezave
avgust 2016
1 1 0 2 EOL
PRED IZIDOM
Več informacij in naročila:
www.zelenaslovenija.si info@zelenaslovenija.si ali po telefonu 03/42 66 700
ŽE V PRODAJI
* Razprodano
Iz vsebine
• Znanost o materialih in inženirstvo
• Delitev materialov
• Zgradba materialov
• Lastnosti materialov
• Vrste materialov od pridobivanja do uporabe in reciklaže
• Nevarne snovi
• Vaje in primeri za utrjevanje znanja
UČBENIK za modul okoljevarstveni tehnik in OKOLJSKI PRIROČNIK
Materiali in okolje
Avtorji: mag. Mojca Knez, dr. Gorazd Lojen, dr. Nikolaj Torelli
Srednješolski učbeniki za modul okoljevarstveni tehnik
Strokovne monografije
Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje,
tel.: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si, www.fitmedia.si
Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o.
v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
Okoljevarstvena zakonodaja Varstvo okolja Gospodarjenje z odpadnimi
vodami*
Okoljevarstvene tehnologije Gospodarjenje z odpadki
IPPC v Sloveniji Obnovljivi viri energije (OVE)
v Sloveniji Odpadki v Sloveniji*
Upravljanje voda v Sloveniji*
Zrak v Sloveniji URE - energetika in okolje Sodobni postopki čiščenja
odpadnih vod (dr. Milenko Roš)
Promocija
U vo d n ik
avgust 20161 1 0 EOL 3
Kam bodo vsi tiri in tovori šli …
M
ag. Melita Rozman Dacar, SŽ: Če Slovenija ne bo investirala v posodobitev železni- ške infrastrukture, jo bodo blagovni tokovi obšli. Naložba v II. tir je strateška razvojna naložba, ki bo vplivala na poslovanje celotnega gospodarstva, predvsem pa bo utrdila položaj Slovenije na evropskih prometnih koridorjih.A
leš Teran, Gebrüder Weiss: Vsekakor na- vijam za prometni koridor, na katerem se nahaja Slovenija. Vendar pa se evropska politika morda malo razlikuje od naših želja.Načeloma gre tovor tja, kjer je infrastruktura.
Švicarji, Avstrijci in drugi se tega zavedajo in tudi pospešen vlagajo, gradijo nove železniške proge, tunele ipdb ...
M
ag. Matjaž Vrčko, Ministrstvo za infra- strukturo: Lani julija je bila na vladi spre- jeta Strategija razvoja prometa v RS, vendar zanjo nekega pretiranega zanimanja ni bilo, ne medijev ne javnosti …K
o je na 4. Zelenem forumu predstavljal na- loge iz Strategije, je nedvoumno opozoril, da je pri prenosu tovora s cest na železnice prvi cilj izboljšanje čezmejnih prometnih povezav z drugimi državami. Resolucija Nacionalnega programa razvoja prometa, ki naj bi bila že v medresorskem usklajevanju, bo predstavila konkreten načrt izvedbe. Drugače povedano – nakazano naj bi bilo, kaj se bo sploh dalo sfi- nancirati v infrastrukturi, saj je evropskega denarja manj. Proračun 2016 pa je namenil premalo dodatnih sredstev za prednostne in- frastrukturne naložbe, ki so sicer za železniški promet znane: II. tir, ljubljansko železniško vo- zlišče, drugi tir Ljubljana-Jesenice, nadgradnja in 2. tir Maribor-Šentilj, Zidani most-Maribor in drugi.V
fotografiranju stanja, kaj bo z blagovnim prometom in blagovnimi tokovi in kaj z razvojem infrastrukture, ne sme manjkati naj- novejši podatek z indeksa logistične učinkovi- tosti Slovenije. Objavila ga je Svetovna banka.Med 160 državami je po indeksu logistične učinkovitosti, upoštevali so tudi delovanje carinskih služb, mednarodne pošiljke, logistič- na znanja, sledenje pošiljk in ročnost dobave blaga, Slovenija zdrsnila s 34. mesta (pred šti- rimi leti) na 50. mesto. Avstrija, ki se že nekaj časa zelo premišljeno in dolgoročno umešča na evropsko prometno omrežje, se je z 11. mesta (pred štirimi leti) povzpela na 7. mesto. Res je. Takšne in podobne indekse, kot na primer tistega o družbenem napredku, kjer je Slovenija na visokem 20. mestu, lahko razlagamo tako ali drugače. A negativna energija se tako in tako
preveč plazi po slovenskih tleh. In visoka mesta države na svetovnih lestvicah, kar glejmo zdaj turistične top lestvice, so blagodejen obliž.
V
endar pri logistiki in infrastrukturi visi upanje na pol droga.K
dor je pozorno bral slovensko prometno strategijo, nekaterih ocen in napovedi ni mogel, še bolje, ni smel spregledati. Navesti moram vsaj eno:V
Sloveniji se zdaj povprečno 68 % blaga prepelje po cestah in 32 % po železnici.Če bi prihodnja prometna ureditev ostala ne- spremenjena, bi se zaradi težav s prepustno zmogljivostjo železnic del blagovnega prometa preselil nazaj na cesto, del pa bi obšel Slovenijo.
V tem primeru bi bilo leta 2030 po cesti pre- peljanega 82 % blaga in po železnici le 18 %.
Č
e bi k temu dodal še podatek o prepustni zmogljivosti železnic, ki je zdaj na skrajni meji, in o tehničnih parametrih, je zaskrblje- nost lahko še večja. Kajti zahtevanega stan- darda jedrnih prog omrežja TEN-T za tovorne vlake naši tiri ne dosegajo. Kam bodo torej vsi tovori šli ali kaj se bo zgodilo, če bo slovensko železniško omrežje iz leta v leto manj kon- kurenčno. Ali bo Slovenija pravočasno našla krmilo, da se ne bo znašla na evropskem pro- metnem obrobju? Razvitost infrastrukture, še zlasti prometne, je tista, ki lahko pospeši ali upočasni razvojni tempo Slovenije. Zato so ne- izogibne vladne odločitve o razvojnih priorite- tah v izgradnji infrastrukture, a z operativnim pristopom. Izvozno gospodarstvo je tisto, ki Sloveniji vzdržuje rast BDP. Če bodo Slovenijo blagovni tokovi obšli in se bo nadaljevalo za- ostajanje naložb v železniško infrastrukturo, ne bodo izgubljene le milijarde. Znana konku- renčnost države z izjemno geostrateško leto bo ostala predvsem izgubljena priložnost.D
r. Franjo Štiblar v strokovni knjigi Infrastruktura Slovenije piše, da ni uskla- jene strategije razvoja celotne infrastrukture, pri čemer ni mišljena le prometna, temveč tudi energetska, telekomunikacijska, okoljska in druga.Č
e se vrnem na začetek, na prometne in blagovne tokove, na največjo vrzel v pro- metu, na železniško omrežje in na siceršnjo prometno učinkovitost, potem vlada vsaj pri operativnem pristopu k izvedbi nacionalnega programa razvoja prometa ne bi smela odlašati niti minute. Tudi viri financiranja bi se našli.Slovenija mora biti v središču evropskih pro- metnih tokov zaradi svoje prihodnosti ali pa je ne bo.
foto: Rok Tržan
glavni urednik
Jože Volfand, UVodnik
PRED IZIDOM
Več informacij in naročila:
www.zelenaslovenija.si info@zelenaslovenija.si ali po telefonu 03/42 66 700
ŽE V PRODAJI
* Razprodano
Iz vsebine
• Znanost o materialih in inženirstvo
• Delitev materialov
• Zgradba materialov
• Lastnosti materialov
• Vrste materialov od pridobivanja do uporabe in reciklaže
• Nevarne snovi
• Vaje in primeri za utrjevanje znanja
UČBENIK za modul okoljevarstveni tehnik in OKOLJSKI PRIROČNIK
Materiali in okolje
Avtorji: mag. Mojca Knez, dr. Gorazd Lojen, dr. Nikolaj Torelli
Srednješolski učbeniki za modul okoljevarstveni tehnik
Strokovne monografije
Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje,
tel.: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si, www.fitmedia.si
Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o.
v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
Okoljevarstvena zakonodaja Varstvo okolja Gospodarjenje z odpadnimi
vodami*
Okoljevarstvene tehnologije Gospodarjenje z odpadki
IPPC v Sloveniji Obnovljivi viri energije (OVE)
v Sloveniji Odpadki v Sloveniji*
Upravljanje voda v Sloveniji*
Zrak v Sloveniji URE - energetika in okolje Sodobni postopki čiščenja
odpadnih vod
(dr. Milenko Roš)
vs eb in a
avgust 2016
1 1 0 4 EOL
Vsebina
impresUm
5 novosti
8 papirna industrija raste, embalaža iz valovitega kartona še bolj
10 kupci najraje posegajo po plastenkah in gaziranih pijačah 12 Tranzicija je končana, začela
se je doba digitalizacije tiska
14 Z nadomestkom za biopolimer zmanjšali količino materiala 15 Globalizacija je lahko spodbuda za izvirne ustvarjalce embalaže
22 Vi sprašujete,˝ministrstvo odgovarja 24 Je krožno gospodarstvo pravi odgovor?
26 plusi in minusi v okolju samostojne slovenije 32 Trajnostnim urbanim politikam nov veter v jadra 34 slovenija bo letos dobila državni monitoring za tla
41 Trajnostni odnosi so del uspeha 42 Uredba naj opredeli možnost poskusne obdelave odpadkov
46 morje čisto, izola pa bo zeleno mesto krošnjatih koprivovcev 48 Že letos standardi, ki bodo uvedli več reda med izvajalci 50 slovenija ima izjemno lego, a nas prehitevajo po desni 52 Gospodarstvo letno izgubi tone
materialov, država pa preveč evrov 54 Trajnostna logistika bolj beseda, na pohodu avtomatizacija in nove tehnologije 56 sosednje države pospešeno
gradijo nove železniške povezave
Pokrovitelji 110. številke:
Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand
Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:
Fit media d.o.o.
Tisk: Eurograf
Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,
tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.
Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)
Uredniški odbor za strokovne prispevke:
dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)
Celje, avgust 2016 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.
Tiskano na okolju prijaznem papirju.
Kontakt za informacije:
T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si
parTner
pri izdajanju revije EOL:
•
Gorenje Surovina d.o.o.vs eb in a
avgust 20161 1 0 EOL 5
Fotografije: arhiv proizvajalcev
Embalaža, ki si jo oblikujE kupEc sam
podjetje purity soft drinks iz anglije je za svojo blagovno znamko Firefly sokov izdelalo odmevno promocijsko kampanjo, ki vključuje personalizacijo. moj Firefly omogoča kupcem, da na stran naložijo fotografijo sebe ali pa izberejo med ikoničnimi fotografijami glasbenih festivalov.
na mestih, kjer se Firefly sok da kupiti, lahko kupci pozirajo v fotografski kabini v obliki Firefly steklenice in si jo potem tudi kupijo. sarah Brooks, vodja marketinga v purity soft drinks, je dejala: »inovativnost je ključ do uspeha v naši branži in vključevanje potrošnikov je nujno potrebno. Glede na to, da smo skozi leta prejeli ogromno fotografij naših zvestih kupcev, smo menili, da je za razvoj blagovne znamke pomembno, da jim z naslednjim korakom sledimo. kampanja, ki jo vodijo kupci, vedno vodi v velik uspeh.«
Črna barva na EtikEti poosEblja prEstiž
pri podjetju Bihaćka pivovara d.d., lastniku znamke Lipa voda, so se odločili, da obogatijo ponudbo in razširijo znamko Lipa na dve novi podznamki: Lipa pulp in Lipa ledeni čaj. Lipa pulp je gazirana brezalkoholna pijača iz koncentriranih sadnih sokov s koščki sadja. Cilj za agencijo je bilo oblikovati pulp logotip in
atraktivno »sleeve« etiketo za tri proizvode in tri različne okuse: pomaranča, grejp in limono. Vzorci dekorativnih linij in oblik so narisani ročno, da bi ustvarili občutek
naravnosti in takojšnje osvežitve. kombinirane
barve na pisanem vzorcu ponazarjajo tri
različne okuse, arome in razpoloženja. klasičnemu
tipografskemu oblikovanju je dodan ščepec kaligrafskega in organskega izgleda. Črna barva na etiketi naznanja, da je izdelek vrhunske kvalitete.
tuba za liČilo s prEnosno gobico
Umetnik Bubble albéa je za znano
kozmetično hišo Givenchy oblikoval tubo za ličilo za ustnice z majhno, prenosno gobico na odprtini. inovacija je namenjena vsem ženskam, ki želijo biti na poti urejene. Tubo je mogoče uporabiti za razno kozmetiko - od očesnih senčil, kožnih korektorjev, glossov itd. embalaža je posebna zaradi gobice, ki omogoča natančen, enostaven in priročen nanos brez kapljanja. kompaktna velikost embalaže spodbuja reden nakup, saj jo je enostevno spraviti v žep ali torbico in nanašati za hitre lepotne popravke. Tuba je prozorna in potiskana s črnim tiskom, da je barva glossa vidna že na prvi pogled.
jogurt v vrEČki
podjetja smurfit kappa Bag-in-Box in Yéo, hčerinsko podjetje mlekarne sodiaal iz Francije, sta razvila embalažo v obliki vrečke za jogurt. Ta
embalažna rešitev ima vrsto prednosti:
je lažja, enostavna za uporabo – tudi zaradi original Vitop pipe, ki je locirana na zunanji spodnji strani in primerna prav za jogurt. La Fontaine à Yaourt je jogurt, ki je izdelan iz jagod, brez konzervansov, zapakiran v pouch-
Up® embalažo. embalaža je prejela tudi nagrado Grand prix kot najboljša inovacija za supermarkete. Zmago so izglasovali potrošniki. Ta 1.5 L embalaža garantira 10 dnevni rok uporabe po odprtju, poleg tega pa je zabavna, praktična in ekonomična za uporabo. V primerjavi s plastenko ima tudi 40 % nižji okoljski odtis, tako da je tudi okolju prijazna. »pouch-Up® embalaža nam dopušča diferenciacijo naših jogurtov od drugih podobnih izdelkov na policah,« je menil sylvie Barniol, direktor marketinga pri Yéo.
Kratko, zanimivo
novosti
tadej slapnik na čelu Mds
Vlada RS se je na eni izmed poletnih sej seznanila s Poročilom o delu medresorske delovne skupine Partnerstvo za zeleno go- spodarstvo. Znano je, da je bil lani oktobra na Vladi sprejet Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z Načrtom aktivnosti ministrstev in vladnih služb 2015-2016.
MOP je povezal vse resorje na državni ravni in različne deležnike pri viziji, da je zeleno gospodarstvo strateška usmeritev države.
V akcijskem načrtu so ministrstva prevzela naloge skladno z njihovim področjem dela.
V medresorski delovni skupini (MDS) za zele- no gospodarstvo je prišlo do kadrovskih spre- memb. Po novem jo bo vodil Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade. Mag. Tanja Bogataj, ki po odhodu z Ministrstva za okolje in prostor dela kot državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, pa je po novem članica MDS.
nova spletna stran projektov liFe slovenija
V sklopu projekta LIFE Krepitev zmogljivosti je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) vzpostavilo novo spletno stran LIFE Slovenija.
Spletna stran je namenjena ozaveščanju o LIFE programu, promociji projektov v Sloveniji ter s tem k spodbujanju organizacij in podjetij k prijavi projektov. Na spletni strani http://
lifeslovenija.si/ lahko uporabniki po korakih prehajajo od osnovnih informacij o samem programu in o pripravi projektne prijave do konkretnih usmeritev za pripravo uspešnih projektov. Kot pomoč pri prijavi sta na spletni strani na voljo poenostavljen spletni vodnik za pripravo projektne prijave Kako začeti?
In Vodnik po prijavnici, ki vsebuje podrobna navodila za izpolnjevanje prijavnice. Na voljo je tudi besednjak z naborom terminov, ki se pojavljajo v razpisu, seznam uporabnih po- vezav in najpogostejših vprašanj s podanimi odgovori. Uporabniki lahko dostopajo tudi do dosedanjih LIFE projektov v Sloveniji. Pri nekaterih od teh so podane njihove izkušnje, nasveti in namigi, ki so prijaviteljem v pomoč pri pripravi uspešnih LIFE projektov. Na sple- tni strani so tudi vse novosti in obvestila o rokih oddaje dokumentacije, novice, potek delavnic in razni drugi dogodki.
foto: STA
Ta de j s la pni k
avgust 2016
1 1 0 6 EOL
novosti
Kratko, zanimivo
pamEtnE palEtE nižajo stroškE logistikE
podjetje BasF sodeluje z nizozemskim start up podjetjem ahrma Holding B.V., ki stremi k lansiranju popolnoma novega paletnega koncepta na logistični trg.
ekstremno robustne palete hibridov, ki so izdelane iz mediapan plošč srednje gostote (mdF) in plastike, so pri podjetju BasF’s prekrili s formulo elastocoat®
pršilnim sistemom. pU premaz izboljša odpornost in trajnost palet in ga je mogoče razpršiti direktno v kontinuiranih avtomatskih pršilnih enotah. mdF palete so bolj stabilne in okrog 25 % lažje od tradicionalnih palet. nadgrajene so z inovativnim, celovitim sistemom sledenja.
Življenjska doba palet se podaljša za 10 let. individualne komponente je mogoče odstraniti in zamenjati. poleg tega je transponder integriran v paleto.
Transponder je majhen in pritrjen na različne predmete. podatke ima shranjene na integriranem čipu. Za ohranjanje vsebine ne potrebuje posebnega napajanja, zato ima veliko avtonomijo – podatki so berljivi tudi čez nekaj let. podatke na transponderju je možno spreminjati na daljavo, tako da se tehnologija lahko uporablja za nadzor. programska oprema podjetja ahrma – sCdB sistem ponuja možnost, da lahko v podjetju ne le spremljajo pozicijo in premikanje palet, temveč tudi temperaturo, stanje tovora in vsak udarec ali padec palete. stroške znižajo, saj zmanjšajo število neuporabnih, izgubljenih ali ukradenih palet. palete so v lasti podjetja ahrma in jih je mogoče najeti. »V zadnjih 50tih letih na trgu palet ni bilo nobene inovacije. naša rešitev ponuja najem pametnih palet, namenjenih ponovni uporabi. elastocoat pU premaz podjetja BasF pripomore k boljši
obstojnosti palet, saj omogoča hiter nanos v avtomatiziranem sistemu,« je pojasnil erik de Bokx, generalni direktor podjetja ahrma Holding B.V. palete je mogoče očistiti, premaz je odporen na kemikalije, nizke temperature, odporen je na obrabo in je nedrseč, kar zagotavlja večjo varnost tovora.
zapiralo, ki olajša odpiranjE starEjši populaciji
podjetje sanner GmbH, proizvajalec visoko kvalitetne plastične embalaže, je razvilo novo zapiralo za embalažo za šumeče tablete.
rezultati njihove raziskave so pokazali, da se da pokrovček odpreti le v tretjini porabljenega časa in z 70 % manj fizičnega napora kot
pri konvencionalnih zapiralih.
proizvajalci prehrambenih dopolnil se nadejajo zadovoljnih kupcev z visokim odstotkom ponovnega nakupa. Četrtina odraslih uživa prehrambena nadomestila, kot so vitamini in minerali, velikokrat v obliki šumečih tablet. polovica teh potrošnikov je stara nad 60 let in po raziskavi, ki jo je izvedlo nemško zvezno združenje upokojencev (BaGso), se jih več kot 90 % trudi z odpiranjem embalaže.
Testiranje novega zapirala sta izvedla inštituta za raziskavo trgov Quo Vadis in packaging intelligence na vzorcu 120tih ljudi. 87 % testirancev je potrdilo intuitivno odpiranje. Všeč jim je bilo, da lahko embalažo odprejo z eno roko in da napor ne povzroča odtisov na palcu. Fizični napor pri odpiranju se je tako zmanjšal iz 36 na 12 n.
prEboj na trgu zaradi novE EmbalažE s
ČEbElo v srEdišČu
V zelo konkurenčni kategoriji, kot je prodaja pijač, so želeli pri podjetju Just bee izstopiti iz vrste. V sodelovanju s podjetjem B&B studio so za svojo vodo z medom izdelali embalažo z ikoničnim izgledom in lastnostmi, ki bodo komunicirale prednosti izdelka zdravstveno ozaveščenim potrošnikom kot trgovcem na drobno. Geometrijska ikona čebele je oblikovalski junak s svetlimi čistimi
radeljska koMunala z okoljskiM certiFikatoM
Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi je pridobilo certifikat okoljskega standarda ISO 14001:2014. Družba se je tako še bolj zavezala k izpolnjevanjem najvišjih okoljevarstvenih standardov pri izvajanju nalog na področju oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja od- padnih voda, zbiranja odpadkov, energetske dejavnosti, vzdrževanja cest in drugih javnih površin.
Male kurilne naprave bolj pod drobnogledoM
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Znano je, da so kurilne naprave med vse večjimi onesnaževalci zraka, zato Uredba zaostruje nekatere zahteve. Ena izmed sprememb se zanaša na enosobne kurilne naprave na trdno gorivo in na male kurilne naprave na trdno gorivo z nazivno toplotno močjo do 500 kW.
Uvaja se nadzor nad dajanjem teh naprav na trg. Nadzor je v pristojnosti tržne inšpekcije.
Zelo pomembna je odprava olajšav glede ne- izvajanja prvih meritev in občasnih meritev emisije snovi v zrak iz enosobnih kurilnih naprav na trdno gorivo. Izvajanje meritev ter morebitna potrebna prilagoditev enosobne kurilne naprave mejnim vrednostim emisij (npr. vgradnja filtra) bo pozitivno vplivala na kakovost zraka predvsem na degradiranih območjih onesnaženosti zraka z delci PM10. To so območja za Mestne občine Celje, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ljubljana ter območje Zasavja. Navkljub od- pravi olajšave se bodo meritve pričele izvajati, ko bo izšel predpis, ki bo določal metodologijo meritev. To bo predvidoma v letu 2017.
Nadzor emisij iz malih kurilnih naprav z vho- dno toplotno močjo enako ali večjo od 500 kW in manjšo od 1 MW, ki se uporabljajo izključ- no za tehnološke procese, se prenaša iz di- mnikarske pristojnosti v pristojnost poobla- ščenih izvajalcev obratovalnega monitoringa.
Male kurilne naprave se zato obravnavajo kot srednje kurilne naprave. S prekvalifikacijo v srednje kurilne naprave se bodo zahteve za nadzor emisij iz teh naprav lahko vključile tudi v okoljevarstveno dovoljenje. Skladno z veljavno zakonodajo se zahteve za nadzor emisij iz malih kurilnih naprav namreč ne morejo vključiti v okoljevarstveno dovoljenje.
radenska z MedaljaMi na sejMu agra
Pijače Radenske so na 20. mednarodnem oce- njevanju sadnih sokov, pijač in embaliranih
avgust 2016
1 1 0 EOL 7
Fotografije: arhiv proizvajalcev
Kratko, zanimivo
novosti
barvami, kar pomeni tri različne variante okusa. krila modre barve poudarjajo neločljivo osvežitev vode v izdelku. ena sama zlata kapljica medu na sredini poudarja, da je v vodi le ena kapljica medu. pijačo so pred kratkim dali na trg, vendar blagovna znamka ni imela prave osebnosti, da bi izstopala na policah. s preoblikovanjem embalaže in postavitvijo čebele v središče na moderen, a vendar topel način, je pijača postala uspešnica.
HofErjEv natur aktiv v novi podobi
pri Hoferju namenjajo veliko pozornosti živilom iz nadzorovane ekološke pridelave.
kupcem jih ponujajo pod lastno blagovno znamko natur aktiv. Logotip so v želji, da naredijo ponudbo bio izdelkov za kupce še preglednejšo, osvežili in poenostavili.
izdelki, katerih kakovost in vsebina ostajajo isti, so kupcem že na voljo v novih embalažah z osveženo, bolj sodobno podobo in novim logotipom. dosedanjo ovalno obliko logotipa je zamenjal krog temno zelene barve z belim napisom blagovne znamke, pri čemer kakovost in vsebina tudi v prihodnje ostajata na nespremenjeni najvišji možni ravni, kar potrjuje tudi prestižna medalja Qudal.
papirna Embalaža s tEsnilom
Bosch packaging Technology in Billerudkorsnäs sta razvila prvo papirno embalažo s tesnilom. namesto uporabe polimernega filma ponuja nova rešitev
proizvodnjo neprepustne embalaže, ki je primerna za suhe izdelke, kot so sladkor, moka, žita itd. z uporabo trajnostnega papirja, ki ne vsebuje dodatnih polimernih frakcij. Bosch in švedski papirni gigant Billerudkorsnäs pojasnjujeta, da so rezultat čiste police, visoka zaščita proizvodov in izboljšana kakovost izdelka.
Billerudkorsnäs je prispeval svoje znanje optimizacije mehaničnih lastnosti papirja, Bosch pa zagotovil tehnologijo pakiranja.
embalaža iz papirja je izdelana na prvem vertikalnem – oblikuj, polni in zatesni – stroju (VFFs) s tako imenovanim modulom Zap. modul omogoča nanos s tesnilnim sredstvom na minimalno površino, kar ohranja mono karakteristike papirja. Za embalažo so uporabili Billerudkorsnäsov axello papir Zap. V primerjavi z navadnim papirjem je ta bolj trajen, med tem ko ohranja karakteristike naravnega papirja in prednosti, kot je reciklabilnost.
Hrana za sabo v biorazgradljivi Embalaži
podjetji Faerch plast in Colpac sta združili moči in razvili novo embalažo v navezi s podjetjem Bakkavor, ki je proizvajalec sveže pripravljene hrane. dostavlja pa jo trgovinskemu gigantu Tesco. embalaža je izdelana iz kombinacije CpeT in kartona, ki omogočata, da šest prehrambenih možnosti, pred umestitvijo na ogrevano polico v trgovini, pogrejejo. Trg hrane za na pot je v porastu in zahteva več in več možnosti za kvalitetno pakiranje že pripravljene hrane. porast je pri zajtrkih in kosilih, ki jih ljudje jedo izven območja delovnega mesta. Za to mora biti primerna embalaža, ki olajša hranjenje na poti, a hkrati pooseblja avtentičnost, kvaliteto in bolj zdravo prehrambno možnost. podjetje Faerch plast je izdelalo črn CpeT lonček, podjetje Colpac pa biorazgradljiv zunanji rokav iz kartona in pokrovček. embalaža je reliefno potiskana z drznimi grafikami, kjer so uporabili posebna, na vročino odporna črnila. oba materiala sta reciklabilna.
Lonček ima 112,5 mm premera in 85 mm globine.
voda osvojile vrsto medalj. Oaza z okusom lipe in Naravna mineralna voda Radenska Naturelle sta osvojili veliki zlati medalji.
Zlati medalji sta v Radence prinesli Radenska z okusom pomaranče in Radenska z okusom maline, srebrne medalje pa so dobili za pijače Inka, Oaza materina dušica ter za Radensko z okusom mete in limone.
»Zelo smo veseli, da je komisija tega presti- žnega ocenjevanja na slepih testih tudi letos prepoznala kakovost naših izdelkov, še pose- bej letošnjih novosti, kot so nova okusa Oaze ter nova linija Radenske z okusom. Osnova vseh naših izdelkov je seveda mineralna voda Radenska, katere kakovost je nesporna in po- znana daleč naokoli«, se je dosežka razveselil direktor Radenske Marián Šefčovič.
Na mednarodnem ocenjevanju sadnih sokov, pijač in embaliranih voda je sicer sodelovalo 21 podjetij s kar 95 izdelki.
slovenija bo postala del Fundacije ellen Macarthur
Slovenija se bo kot druga država, prva in trenutno edina je Danska, vključila v najpo- membnejšo svetovno organizacijo za promoci- jo krožnega gospodarstva, to je fundacijo Ellen MacArthur. Med partnerji fundacije so Google, banka Intesa Sanpaolo, veriga H & M, Nike, Renault, med člani pa številne korporacije in lokalne skupnosti, kot so Aquafil, Coca- Cola, eBay, Ikea, Michelin, Philips, Schneider Electric, Unilever, Veolia ter nekatere lokalne skupnosti, na primer Katalonija, Škotska in London. Včlanitev Slovenije v fundacijo Ellen MacArthur je med točkami vladnega okvir- nega programa za prehod v zeleno gospodar- stvo, opravljena pa bo po dopustih, je povedal Uroš Vajgl z ministrstva za okolje in prostor.
Povedal je tudi: »V fundaciji se je nabralo ogromno znanja. V njej se povezujejo ljudje, podjetja in organizacije in rojevajo se nove zamisli. S članstvom bomo pridobili dostop do njenih baz in znanja. Dobili bomo možnost usposabljanja. Predstavniki petih ministrstev in treh ustanov, gospodarske zbornice, agen- cije SPIRIT in Skupnosti občin Slovenije se bodo lahko udeleževali usposabljanja o kro- žnem gospodarstvu in o tem, kako krožno gospodarstvo promovirati. Ko bomo člani, bomo lahko izmenjevali prakse in promovirali naše zamisli. Fundacija bo tako kot v primeru Danske pomagala Sloveniji pri promociji pre- hoda v krožno gospodarstvo.« Fundacijo je leta 2010 ustanovila nekdanja poklicna jadralka in svetovna rekorderka v samostojnem jadranju okoli sveta Ellen MacArthur. Fundacija pripra- vlja in izdaja gradiva za promocijo krožnega gospodarstva, vzdržuje stike z mednarodnimi izvedenci, skrbi za izobraževanje, spodbuja inovacije in opravlja vrsto drugih aktivnosti za spodbujanje krožnega gospodarstva.
P o lo ža j P a n o g e
avgust 2016 foto: arhiv podjetja
B ra nk o r ož ič
EMBALAŽA 8 1 1 0
papirna panoga v sloveniji in na globalnem trgu še naprej lepo raste, kar še posebej velja za njen kartonski del, kjer je valoviti karton letos v prednosti, kot pravi Branko rožič, direktor podjetja količevo karton. na trgu se pri embalaži iz valovitega kartona funkcije spreminjajo. Valoviti karton vse bolj nadomešča premaznega visokih gramatur in ta trend naj bi se nadaljeval.
posebnost v poslovanju družbe količevo karton je višina dodane vrednosti. Lani so zrasli na 114.000 € na zaposlenega, kar jih uvršča med najučinkovitejše evropske proizvajalce premaznih kartonov. Je pa Branko rožič podprl začetek davčne reforme v državi, čeprav ve, da ne more biti dosežek, a je vse bolje kot status quo, pravi.
jože volfand
poLoŽaJ panoGe
papirna industrija raste, embalaža iz valovitega kartona še bolj
cepi je lanske rezultate papirne industrije ugodno ocenil. kaj pa se dogaja na trgu papir- ne panoge letos, še posebej, ker so prognoze tudi kartonu napovedovale rast. kako se vam to pozna v prvem polletju v količini proizvo- dnje in v prodaji?
V evropskem in v svetovnem merilu lahko oce- nimo poslovanje papirne industrije kot uspe- šno. Še vedno velja tesna povezanost gibanja bruto družbenega proizvoda z rastjo papirne industrije. V Evropi lani ni bilo negativnih rasti oziroma drugih omejitev, ki bi vplivale na povpraševanje po papirnih izdelkih. Izjema so grafični papirji, ki pa so seveda v težavah že skoraj desetletje. Pod črto lahko rečemo, da je predvsem evropska papirna industrija poslovala uspešno.
Kartonski del papirne industrije predstavlja v Evropi 50 %-tni delež. Znotraj tega imajo premazni kartoni, to je del, v katerem smo dejavni količevski papirničarji, 15 %-tni ko- ličinski del, ostalo pa predstavlja večinoma valovit karton. Za celoten kartonski del veljajo tudi letos napovedi o stabilni rasti, pri čemer je ocenjena močnejša rast na valovitem kartonu.
Na premaznih kartonih se čuti na evropskem trgu pritisk dodatnih količin iz Kitajske in pa povečanje kapacitet kartonov iz svežih vla- knin, ki so posledica rekonstrukcij papirnih strojev v Skandinaviji.
ali se, če je kitajska še izjema, na ostalih delih globalnega trga nadaljuje slabšanje položaja panoge? kako se je na te razmere odzval vaš lastnik, avstrijski koncern Mayr Melnhof?
Panoga z izjemo prej omenjenih grafičnih papirjev globalno ni v težavah, vsaj ne krat- koročno. Seveda pa je pred izzivi in zahtevami, ki jih pred njo postavljajo cilji evropske politike o postopnem oblikovanju prehoda proti brezo- gljični družbi. Prav tako je izziv izpolnjevanje vse zahtevnejših okoljevarstvenih standardov.
Proizvodnja embalažnih papirjev in kartonov torej beleži stabilno rast. Pri premaznih kar- tonih je opazna zahteva trga po novih inova- tivnih produktih. Ti morajo upoštevati načelo manj, to je manj primarnih surovin in energije, za več. To je za večjo uporabnost produkta ter njihovo večjo čistost. Predvsem tistega dela produktov, ki imajo neposreden stik s hrano.
Skupina Mayr – Melnhof, ki je največji evrop- ski proizvajalec premaznih kartonov, je na primer razvila in predstavila trgu poseben karton FOODBOARD TM, ki v popolnosti varuje izdelek pred migracijo mineralnih olj v hrano in je v celoti sposoben ponovne uporabe.
omenjate načelo manj za več. embalaža iz valovitega kartona se da široko uporabiti. v čem je prednost in funkcionalnost premaznih kartonov kot materiala za embalažo?
avgust 2016
9 1 1 0 EMBALA ŽA
Osnovni namen večslojnega valovitega karto- na je bil omogočati transport večjih izdelkov ali povezovati več manjših pakirnih enot.
Premazni karton pa naj bi na všečen način zapakiral manjše izdelke ter s trgovskih polic nagovarjal k nakupu. To je zdaj preseženo.
Zahteve marketinga, vrhunsko oblikovanje in design, tehnike tiska in izdelave zloženk, izraba surovinskih resursov, vse to je pripeljalo do tega, da se danes masovno uporablja valovit karton za izdelke, kjer se je v preteklosti v celo- ti uporabljal premazni karton večjih gramatur.
Ta trend se bo nadaljeval predvsem z novimi izdelki, ki prihajajo na trg.
poslovanje vašega podjetja ni odvisna od slo- venskega trga. koliko pa domače poslovno okolje vendarle vpliva na položaj in razvoj podjetja?
Kljub tem, da je že več kot deset let delež domače prodaje približno 10 %, posvečamo slovenskemu trgu in njegovim maloštevilnim, vendar pa poslovno zelo uspešnim kupcem, našo največjo pozornost pri zadovoljevanju njihovih zahtev in pričakovanj. Veseli smo, da smo kot zanesljiv in stabilen partner del njihovega uspeha.
Domače poslovno okolje se v našem primeru prej ko ne ocenjuje na področjih logistike, ener- gije, okolja in davkov. Letos so bile spremembe zakonodaje pri energiji – ne papirničarjem v škodo. Davčne, vsem nam poznane, pa nas še čakajo. Celovito gledano z izjemo občasnih
»presenečenj« v Luki Koper je »naše«poslovno okolje sprejemljivo in ne predstavlja ovir za poslovanje.
Močno pa vpliva na vaš položaj okoljska re- gulativa. papirna panoga naj bi bila vzorčni primer krožnega gospodarstva, hkrati pa se ne more znebiti kritik glede energetske in okoljske učinkovitosti. kakšen je vaš okoljski indeks?
Mimo dejstva, da je papirna industrija velik porabnik energije in da s svojo dejavnostjo obremenjuje okolje načeloma bolj kot nove in- dustrije, pač ne moremo. Kot tudi ne moremo mimo dejstva, da so v strukturi izpustov toplo- grednih plinov industrijski procesi udeleženi z zgolj 6 %. Papirničarji smo zavezanci IPPC direktive. Torej naš odnos do okolja urejajo ustrezna okoljevarstvena dovoljenja in posa- mezne specifičnosti okolja, kjer delujemo. V okviru tretje trgovalne sheme z CO2 za obdobje 2013 – 2020 so se na nivoju EU izvedle obsežne in podrobne primerjave učinkovitosti porabe toplotne energije za vse večje industrijske porabnike. Tudi za papirničarje. Tu se je naša papirnica umestila v zgornjih 10 % vseh evrop- skih proizvajalcev te dejavnosti.
Okoljskega indeksa formalno ne računamo.
Kot pa je znano, se na tem delu Slovenija
uvršča v svetovni vrh, takoj za Skandinavci.
Ena od pozitivnih informacij, ki pa se ne ob- javlja zadosti.
Med gospodarstveniki ste znani kot mene- džer, ki stalno opozarja, da mora slovenija doseči višjo dodano vrednost. kako raste pri vas, kako v panogi in kaj je glavna ovira za njeno preskromno rast v gospodarstvu?
V lanskem letu smo zrasli na 114 t€ na zapo- slenega oziroma v skupnem znesku 43 mio €.
Dodana vrednost se je v treh letih podvojila.
Umešča nas med najučinkovitejše evropske proizvajalce premaznih kartonov. Panoga je približno 2,5 krat skromnejša od nas in tudi rast nima ustrezne dinamike. Razlogov za to
je več. Med temeljne bi nedvomno uvrstil šibko investicijsko dejavnost v zadnjih letih ter pre- nizko produktivnost in stroškovno učinkovi- tost. V tem času so evropske papirnice močno investirale in z novimi, izboljšanimi produkti in tehnologijami povečevale konkurenčnost, kar ima lahko odločujoč vpliv na tistega, ki je zamudil z naložbami. Svoje, vsekakor ne pozitivno, prispeva tudi cirkus okrog prodaje Palome, ki samo dodatno hromi 700 članski kolektiv. In to že vrsto let.
to vprašanje postavljam tudi zato, ker ste v strateški skupini slovenija 5.0. kaj želi sku- pina spremeniti?
Vsebina je bila podrobno predstavljena na ok- tobrskem vrhu gospodarstva v dokumentu, ki smo ga imenovali Manifest industrijske poli- tike. Že sam naslov pove, da gre za industrijo, za njen dolgoročni razvoj in videnje pogojev za dosego 80 % dodane vrednosti, ki jo dosega, točneje - jo bo dosegala evropska industrija v letih 2020/30. Želimo in pričakujemo večjo prepoznavnost predelovalne dejavnosti, ki predstavlja 70 % slovenskega izvoza, ta pa predstavlja 75 % BDP. Več kot dovolj razlogov za spremembo prioritet politike in države.
Med obiskom vlade rs v osrednji slovenski regiji je bil v vašem podjetju tudi predsednik Miro cerar. kaj ste mu predlagali za večjo konkurenčnost gospodarstva in države?
Obisk premiera je bil kratko odmerjen in
predvsem namenjen predstavitvi in ogledu proizvodnje. Zato nismo veliko govorili o zimzelenih temah, kar konkurenčnost go- spodarstva in države nedvomno je. A o tem se ne da več kaj novega povedati. Spremembe in napredek so odvisni od osebnih stališč odlo- čevalcev in koalicijskega kupčkanja.
kakšno je vaše stališče do davčne reforme, ki jo je še pred odstopom predstavil kot dosežek bivši finančni minister?
Davčna reforma je bila predstavljena na gospo- darskem strateškem forumu pri predsedniku vlade, ki jo je v takratni vsebini sestav večinsko podprl in enotno označil kot mini davčno re- formo. Ocenili smo, in s tem sta soglašala tudi minister in premier, da je to, kar je na mizi, začetek temeljite davčne reforme, ki se mora z ustreznim tempom nadaljevati. Dejansko je šlo za premike davčnega zajema v letni vrednosti enega promila državnega proračuna. Pri tem odpade glavnina na uveljavitev novega doho- dninskega razreda in dve odstotno zvišanje davka od dohodka pravnih oseb. Podprl sem ta prvi korak. Menim, da je v danih razmerah vse bolje kot status quo. Predlog, ki je šel v proceduro, nikakor ne more biti dosežek. To bo lahko le, kljub minimalnim vrednostnim učinkom, če bo nespremenjen prestal parla- mentarno rešeto. Torej, žal, ne bo dosežek.
v združenju za papirništvo ste kritični do brezpapirnega poslovanja, ker zakon o var- stvu potrošnikov pozablja na potrošnike, ki niso vešči digitalnega poslovanja. ali brezpa- pirno poslovanje lahko vpliva na ekonomski položaj panoge? so kakšni izračuni?
Tako je, pa ne samo zato, ker bi zato prodali nekaj pol papirja manj. Gre preprosto za to, da 20 – 30 % predvsem starejše populacije na ruralnih področjih ni vešče tovrstnega komu- niciranja. Menim, da ima država vrsto drugih nerešenih vsebin, kjer bi bila lahko cenejša in bolje organizirana, kot pa je ta.
v zadnjem času je v sloveniji spet vroča raz- prava o lastništvu državnega premoženja in o tujih prevzemih slovenskih podjetij. eden izmed vzrokov za kritike, čeprav ne prvi, je to, da tuji lastniki pozabljajo na družbeno odgo- vornost do okolja. vaša izkušnja in mnenje?
Najbrž bo držalo, da je družbena odgovornost podjetij v tuji lasti, merjena s sponzoriranjem raznih društev in organizacij, manjša od tistih v slovenskem lastništvu. Kaj pa če bi postavili drugačen vatel za merjenje družbene odgovor- nosti? Na primer višje plače, stabilne delov- ne razmere, višje plačilo davka od dohodka pravnih oseb, finančno in razvojno močnejša podjetja in še kaj bi lahko našel. V podjetjih s tujim lastnikom je običajno bolj izostren odnos do porabe zasluženega denarja, ki se namenja porabi zunaj poslovnega okvira.
V lanskem letu smo zrasli
na 114 t€ na zaposlenega
oziroma v skupnem
znesku 43 mio €. dodana
vrednost se je v treh letih
podvojila. Umešča nas med
najučinkovitejše evropske
proizvajalce premaznih
kartonov.
Em b a la ža i n p r o iz vo d n ja pi ja č
avgust 2016 foto: arhiv podjetja
m ag . m ar ko H re n
EMBALAŽA 10 1 1 0
s podobno polnilno linijo za polnjenje v večslojno embalažo je mirenska dana povečala svoje konkurenčne prednosti na trgu, saj je kupcem hkrati ponudila nove okuse, med drugim 100 % motni jabolčni sok – iz slovenskih jabolk.
Čeprav je njihov proizvodni asortiman v slovenski industriji pijač najraznovrstnejši, saj sega od vod do alkohola, so dobro tržno nišo, kot kaže prodaja, odkrili s prodajo polizdelkov, to je baz, emulzij in surovin za druge proizvajalce pijač. Tudi letos poslujejo dobro, pravi direktor mag.
marko Hren, saj so ob polletju nad planom. izvoz jim raste.
Vodo so začeli prodajati tudi v kuvajtu. Vendar mag.
marko Hren ni zadovoljen z birokratiziranim okoljem in nekonkurenčno davčno politiko.
emBaLaŽa in
proiZVodnJa piJaČ
kupci najraje posegajo po
plastenkah in gaziranih pijačah
lani ste se odločili za večslojno embalažo za sokove, nektarje in sadne pijače, kar vam je omogočila naložba v tetrapak linijo. kako je to vplivalo na prodajo in katere prednosti daje nova embalaža pred plastenko?
Zamenjava polnilne linije za polnjenje v več- slojno embalažo z novo sodobno se je poka- zala kot zelo dobra odločitev. Polnilna linija Tetrapack A3 flex je trenutno najsodobnejša na svetu. Omogoča izredno kvalitetno polnjenje izdelkov. Zaradi sodobne pasterizacije sokov je potrebna nižja temperatura segrevanja. Tako se v izdelku ohrani več vitaminov in tudi okus je boljši. Sodobna oblika embalaže, nova podoba blagovne znamke Natural Selection Dana in zelo uspešna marketinška kampanija so naše izdelke dvignile na višji nivo. V bok najboljšim.
Vse skupaj je dalo zelo dobre prodajne rezul- tate. Močno smo popravili naše tržne deleže pri sokovih in nektarjih. Prednost večslojne kartonske embalaže pred Pet embalažo je predvsem v dobri UV zaščiti, nepropustnosti materialov, v aseptičnem polnjenju brez do- danih konzervansov in daljšem roku trajanja.
našteli ste več prednosti, proizvajalci pijač pred odločitvijo za nove embalaže pa čedalje več razmišljajo o ekodizajnu in življenjskem ciklusu izdelka. ste bili pozorni tudi na to?
Naši novi dizajni in tudi marketinška
kampanija sta usmerjena k naravi, k povezano- sti sokov in nektarjev z naravo. Še posebej smo to poudarili pri izdelku »100 % motni jabolčni sok«, gre pa za slovenska jabolka. Dana je trenu- tno edini večji predelovalec jabolk v koncentrat v Sloveniji. Pri PET embalaži, torej plastenkah, smo v zadnjem desetletju uspešno zmanjšali težo plastenk za več kot 25 % z uporabo dizaj- nov plastenk, ki to dopuščajo. Pri večslojnih materialih pa je naša povezava z dobaviteljem embalaže, ki izkorišča obnovljive naravne vire papirja. To je standard FSC.
vaš program pijač je na slovenskem trgu naj- bolj širok in raznovrsten. za embalažo upo- rabljate različne materiale. kateri je kupcem najbližji?
Kupci najraje posegajo po PET plastenkah in večslojni kartonski embalaži. V Dani polnimo tudi v stekleno embalažo – predvsem alkohol in premium izdelke.
in kaj kažejo polletni rezultati pri proizvodnji in prodaji pijač? za katere vaše pijače je največ zanimanja in koliko vreme vpliva na prodajo?
kaj so tržno prinesli novi okusi?
Polletni prodajni rezultati so dobri in so cca 5
% nad planom. Tri kategorije pijač so za nas po- membne in hočemo postati vodilni proizvajalec in prodajalec v Sloveniji. To so vode in izdelki blizu vode, vode z okusi, sokovi ter nektarji
avgust 2016
11 1 1 0 EMBALA ŽA
in sirupi. Zelo pomembna kategorija v naši prodajni strukturi postaja prodaja polizdelkov.
Mislim na baze, emuljzije in surovine za druge proizvajalce pijač. Seveda toplo, suho vreme zmeraj pozitivno vpliva na prodajo. V poletnih mesecih se prodaja vedno dvigne za tretjino ali pa tudi več.
za dano je značilno, da v zadnjih letih pove- čujete izvoz in širite mrežo kupcev. vendar je domači trg, na katerem je močna konkurenca, za vas še vedno najpomembnejši. kje so zunaj še potencialni trgi in kakšni so načrti za leto- šnji izvoz?
Izvoz je za Dano izredno pomemben. Majhen trg, kot je Slovenija, ne omogoča preživetja.
Letos uspešno gradimo našo blagovno znamko sirupov na Hrvaškem. Uspešno smo začeli s prodajo v BIH. To poletje nam je uspelo z vodo prodreti v Kuvajt. Kot sem že omenil, nam gre dobro pri prodaji polizdelkov in surovin.
Večino tega posla naredimo na področju bivše Jugoslavije.
kaj ste pridobili z naložbo v logistiko in kaj boste še vlagali letos?
Naložba v logistiko je močno izboljšala kvali- teto odpreme naših izdelkov. Imamo nove na- kladalne ploščadi, ki so prilagodljive kamionu.
Skladišče je zaradi avtomatskih ploščadi, ki so zaprle dovod hladnega zraka ter zaščitile pred dežjem, boljše temperirano in čistejše.
Uredili smo protokol nakladanja. Imamo nove pisarne za sodelavce ter lepo urejeno čakalnico za šoferje.
v vašem asortimanu zavzemajo gazirane pi- jače močan delež. stroka, zlasti prehrambna, pa opozarja na škodljivost gaziranih pijač.
kako se to kaže v prodaji in kakšno je, na drugi strani, zanimanje kupcev za bolj zdrave pijače – vodo, pijače nizke energijske vre- dnosti ... kupci čedalje bolj zaupajo zeliščem, naravnim pripravkom. kakšna je vaša razvojna strategija?
Ljudje se vse bolj zavedamo, da ni dobro preti- ravati z vnosom hrane in pijač. Verjetno so se določene navade spremenile. Vendar prodajni rezultati v prvem kvartalu letošnjega leta za prodajo brezalkoholnih pijač v Sloveniji popol- noma negirajo to naše »zavedanje«. Največji skok prodaje za gazirano vodo je dosežen pri gaziranih pijačah, to so cole, oranžade, in sicer za več kot 5 %, če rast primerjamo z lanskim letom. In še en podatek. Kupci v Sloveniji smo v tem obdobju kupili še enkrat več, količinsko, gaziranih pijač in energetskih napitkov kot
negaziranih vod. Kljub temu pa je naša ra- zvojna strategija vedno potrošniku ponuditi zdravo izbiro. To pomeni, tako z vodo kot tudi drugimi nizkoenergijskimi ali celo t.i. ZERO brez energijskimi pijačami. Smo namreč med podpisniki zavez proizvajalcev pijač, da bomo čim bolj učinkovito informirali potrošnike, vzpodbujali zdrav način življenja ter ponujali zdrave alternativne izdelke.
kaj pomeni obvezno označevanje hranilne vrednosti živil na embalaži za dano?
V Dani podpiramo vse aktivnosti o ozaveščanju potrošnikov. Med drugim tudi označevanje hranilnih vrednosti. Te oznake že uporabljamo na vseh izdelkih. Ob ponatisih embalaže bomo kot podpisniki zavez proizvajalcev pijač oznake nadgradili z dodatnimi podatki o energijski vrednosti na sprednji strani embalaže.
katere spremembe v davčni politiki države si želite za vaše proizvode?
Trenutno zelo zbirokratizirano okolje in ne- konkurenčna davčna politika onemogočata razvoj podjetij. Želim si, da bi bili sposobni ustvariti podjetjem prijazno davčno okolje, ki bi spodbudilo razvoj podjetij in prodor na tuje trge, saj je slovenski trg premajhen.
FP16_213x148_SLO_EOL_ALLG.indd 1 11.04.16 14:34
Promocija
D r u p a 2 016
avgust 2016 foto: arhiv podjetja
EMBALAŽA 12 1 1 0
atmosfera na drupi 2016, največjem globalnem sejmu za tisk, je bila zelo obetavna.
V enajstih dneh si je bilo mogoče ogledati 1.837 razstavljalcev iz 54. držav sveta. podjetja poročajo o odličnih poslovnih dogovorih, o novih kontaktih in pozitivnem duhu globalne industrije tiska. repozicioniranje drupe in osredotočenje na teme prihodnosti, ki imajo velik tržni potencial, kot je 3d tisk, funkcionalni tisk ali industrijski tisk, se je izkazalo kot prava poteza. naj gre za publikacije, komercialne, embalažne ali za industrijski tisk – tehnologija tiska ponuja rešitve za vse te aplikacije, med tem ko odpira nove poslovne vidike in poslovne modele. kakšno je bilo poslovno razpoloženje, kaj so povedali razstavljalci in obiskovalci, katere novosti so vzbudile pozornost?
urška košenina
drUpa 2016
tranzicija je končana, začela se je doba digitalizacije tiska
»Industrija tiska se nenehno ponovno izumlja in ponuja bogastvo visokih potencialov. Ravno to je Drupa 2016 dokazala. V 19. razstavnih halah smo doživeli visoko inovativno industrijo, ki je uspela splezati iz doline solz in zagrabiti prihodnost za vrat,« je pojasnil Claus Bolza- Schünemann, predsednik komiteja Drupa in predsednik sveta pri podjetju Koenig & Bauer AG.
sejem za sklepanje novih poslov
in investicij
260.000 obiskovalcev iz 188tih držav in 1.900 novinarjev iz 74 držav je pripotovalo v Düsseldorf, da bi se poučili o inovativni tehno- logiji, nadaljnjem razvoju in novih poslovnih področjih. Kompetentna raven obiskovalcev je bila izjemno visoka: 75 % vseh obiskovalcev je na vodilnih položajih in odločajo o investicijah v podjetjih. Razni drugi indikatorji, ki so jih našteli obiskovalci Drupe v anketah, kažejo na to, da je sejem tiska B2B sejem in platforma za poslovne odločitve:
• 54 % obiskovalcev je prišlo na Drupo s kon- kretnimi investicijami v mislih;
• 29 % obiskovalcev je dalo naročila med sejmom;
• 30 % jih načrtuje naročiti po Drupi;
• 60 % jih je našlo nove dobavitelje na Drupi.
»Kupci, z zelo malo izjemami, ne prihajajo več v velikih delegacijah ali kot del izleta na Drupi.
V Düsseldorf potujejo top managerji in na ta sejem so prišli iz 188tih držav,« je še pojasnil Werner Matthias Dornscheidt, generalni di- rektor Messe Düsseldorf GmbH.
porast obiskovalcev in razstavljalcev iz azije
Število, 76 %, mednarodnih obiskovalcev, v zadnjih štirih letih je naraslo za 16. To številko lahko pripišemo azijskim obiskovalcem, saj jih je 17 % prišlo s tega kontinenta (2012: 13.6 %).
Tu je Indija zavzela največji delež s 5 %, sledi ji Kitajska s 3 %. Vodilne evropske države so bile Italija, Francija, Nizozemska in Anglija. »To pomeni, da Drupa povečuje globalno tržno po- membnost in je vodilni sejem za industrijo tiska na svetu,« so pokomentirali rezultate po sejmu.
raznovrstnost
dogodkov, delavnic in seminarjev pritegnila obiskovalce
Visoka pričakovanja je izpolnil program s spre- mljajočimi strokovnimi dogodki v obliki treh stebrov: Drupa kubus, Drupa park inovacij in 3D tisk. Eden od dveh obiskovalcev sejma je po- kazal zanimanje za različne oddaje in predava- nja. Drupa kubus, ki je obsegal razne dogodke in kongrese, je bil sprejet zelo entuziastično.
Skoraj 3.500 obiskovalcev je napolnilo kubus med 11 sejemskimi dnevi, da bi poizvedeli več o naboru različnih vsebin. Kreativni dan, ki ga je organiziral sejem Düsseldorf v sodelovanju s podjetjem W&V in je nagovarjal tržnike ter kreativne delavce, je bil razprodan.
Naslednja Drupa bo, tradicionalno poteka vsake 4 leta, od 23. junija do 3. julija 2020.
avgust 2016
13 1 1 0 EMBALA ŽA
izjave udeležecev
bobst, jean-pascal, generalni direktor
»Industrija, ki ji služimo danes išče drastične izboljšave produktivnosti z inovacijami, sto- ritvami in z odnosi med ljudmi. Poleg tega pa digitalizacija embalažne oskrbovalne verige utira pot v prihodnost.«
canon, jeppe Frandsen, izvršni podpredsednik
»Canon je prišel na Drupo 2016, da bi demon- striral obseg in globino svojih zmožnosti na način, ki odraža realno poslovanje naših strank.
Naše aplikacije prinašajo občutno dodano vre- dnost, še posebej v območjih komercialnega tiska in založništva.«
eFi, guy gecht, generalni direktor
»Edinstvena prodajna točka na Drupi je zagoto- vo razstava proizvodnih strojev v obratovanju.
To omogoča obiskovalcem, da sledijo in ocenijo celoten proizvodni proces. Prednost, ki je ne ponuja noben drug sejem na svetu.«
esko, udo panenka, predsednik
»Na šestih inspiracijskih conah so obiskovalci lahko videli inovacije, ki izboljšujejo korake tipičnega embalažnega proizvodnega procesa.
Demonstracijo integriranega proizvodnega pro- cesa so mnogi obiskovalci našega razstavnega prostora pozdravili z navdušenjem. Neverjetno število obiskovalcev je preseglo naša pričako- vanja tako s sklenjenimi posli kot glede novih kontaktov.«
heidelberger druckmaschinen ag, gerold linzbach, generalni direktor
»Prejeli smo veliko povpraševanj po naših in- dustrijskih tiskarskih strojih in presegli cilje, ki smo jih imeli. Avtomatizacija offset tiska je prinesla številne nove posle. Uspeh smo poželi tudi s performativnimi stiskalnicami. Skupaj s podjetjem Fuji smo postavili nove standarde v industrijskem digitalnem tisku.«
landa, benny landa digital printing, predsednik
»Drupo 2016 si bomo zapomnili zaradi tranzi- cije industrije iz klasičnega tiska na digitalni tisk. V preteklosti so prodajalci skušali prepri- čati kupce, da je digitalni tisk edina prava smer, letos pa je bila situacija prvič obrnjena. Vsi so zahtevali digitalni tisk. Zdi se, da so vodilni na trgu – embalažerji, založniki, komercialni tiskarji – prišli do spoznanja, da je digitalni tisk prava stvar.«
Massivit 3d printing technology, lilach sapir, vodja marketinga
nekaj novosti s sejma
Na Drupi sta podjetji Smurfit Kappa in HP potr- dili sodelovanje za nadaljnji razvoj tiskarskega stroja HP PageWide C500 Press, ki bo ponudil fleksibilno in industrijsko tiskarsko rešitev za karton. Omogočen bo direkten tisk na karon v offset kvaliteti z visokim učinkom sijaja ter s prilagodljivostjo digitalni tehnologiji.
Tiskarski stroj bo prišel na trg leta 2018.
Podjetje Mosca je predstavilo popolnoma avtomatizirane stroje za ovijanje UATRI-2 XT, SoniXs TR-6 Base in Pro. Med drugim so predstavili tudi novo ECO-Strap folijo, ki je izdelana iz razgradljive bioplastike. Prednosti njihovih ovijalcev so v da-
ljinskem upravljanju, enostavni diagnostiki, hitrih posodobitvah programske opreme in poročilih o stanju, ki so le en klik stran.
Enostavna rešitev za uporabnike.
Podjetje Bograma je predstavilo najnovejši ro- tacijski stroj za rezanje BSR 550 »basic«. Stroj je primeren za rezanje, perforiranje, luknjanje in reliefno tiskanje za različne izdelke, kot so embalaža, etikete, pisma, prezentacijske mape.
Tako z offset kot iz digitalno potiskanega ma- teriala. Stroj ima nov nalagalni sistem, nov ločevalnik za odpadni material in dostavni del. Hitrost je 8000 ciklov na uro.
54. MEDNARODNI
KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 20. – 25. 8. 2016, Gornja Radgona
»Sejem je bil lepo prizorišče za ponazoritev naših 3D tehnoloških rešitev za tisk. Sklenili smo tudi kar nekaj poslov s kupci, ki razumejo, da je uporaba 3D tiska prihodnost, ki daje novo dimenzijo njihovemu poslovanju in ponuja pri- ložnost za rast.«
embalaža za
kontejnerske prevoze, ki nadomešča
lesene zaboje
Da bi se še bolj približali ciljem trajnostnega razvoja, so v nemškem podjetju Tricor AG, ki ga v Sloveniji zastopa hčerinsko podjetje Siscor d.o.o., razvili GLT embalažo. GLT (Grossladungsträger) omogoča podjetjem optimalno izkoristiti prostor v kontejnerju ob hkratnem nalaganju v več nivojih. Zaradi posebne konstrukcije lahko škatle zdržijo izjemne teže, tudi do 2 toni dinamične obremenitve.
Razvitih je osem standardnih dimenzij, ki se jih da dobiti tudi v manjših količinah. Glavne prednosti: enostavna uporaba (ready to use), nizka cena v primerjavi z leseno embalažo, narejena posebej za prekomorske transporte.
Siscor d.o.o.
www.siscor.si
Embalažna novica Zelenega omrežja
Promocija
P la s tič n a em b a la ža iz bi o P o li m er ov
avgust 2016 foto: arhiv podjetja
d avi d B ak er
EMBALAŽA 14 1 1 0
kaj daje specializacija v oblikovanju plastike? odgovor daje skupina rpC. skupina rpC je bila osnovana iz petih podjetji v Veliki Britaniji.
kasneje se je razširila po vsem svetu. Trenutno so prisotni v 29-ih državah s 130 poslovalnicami in proizvodnimi obrati, imajo 24 oblikovalskih in inženirskih centrov, zaposlujejo 18.500 ljudi. o razvoju biopolimerov in zmanjšanju količine uporabljenega polimera posamezne plastenke, o inoviranju ter različnih tehnologijah predelave plastike, o novi embalaži za barve podjetja Jub, o najnovejši imL tehnologiji dekoriranja, o okoljskem vidiku plastike in stanju industrije plastike v svetu smo se pogovarjali z direktorjem prodaje podjetja rpC promens davidom Bakerjem.
urška košenina
pLasTiČna emBaLaŽa iZ BiopoLimeroV
z nadomestkom za biopolimer zmanjšali količino materiala
za oblikovanje embalaže uporabljate vse tehnologije preoblikovanja plastike. od raz- teznega oblikovanja s pihanjem do toplotnega in rotacijskega oblikovanja in oblikovanja z brizganjem. kako snujete razvoj embalaže in komunikacijo s kupci?
Skupina RPC je unikatna v ponudbi embala- žnih rešitev, saj uporabljamo vse glavne teh- nologije za predelavo plastičnih materialov.
Ta specializacija prav zaradi individualnega strokovnega znanja posameznega podjetja, specifičnosti tehnologij in trgov omogoča skupini, da zagotavlja rešitve, ki so v skladu z natančnimi zahtevami kupcev na celotnem krogu končnih trgov in aplikacij. Lahko smo fleksibilni, saj nam ni potrebno prodati le ene tehnologije ali proizvodnega procesa, temveč lahko izdelujemo embalažo in izdelke, ki za- dovoljijo vse potrošnikove potrebe.
pri podjetju rpc promens consumer nordics ste razvili prvo litrsko plastenko iz biopoli- mera, ki ne bazira na olju. proizvedena je iz sladkornega trsa. kakšen je bil tehnološki proces razvoja te embalaže?
Pri podjetju RPC Promens Consumer Nordics smo v zadnjih letih zaznali povečano pov- praševanje po embalaži z nizkim okoljskim odtisom. To potrjujejo tudi različne raziskave trga. Na primer študija Euromonitorja »Global Consumer Trend«. Zato smo pričeli z raziska- vo različnih tipov bio-polimerov in ugotovili, da je Braskems Green PE najbolj primeren za našo proizvodnjo. Vendar smo želeli več. V so- delovanju s podjetjem Scanfill, ki ima sedež na Švedskem, smo našli možnost, da zmanjšamo uporabo količine polimera tako, da mu dodamo posebni mineral kot nadomestek za polimer.
Količino uporabljenega polimera na plastenko smo zmanjšali za 30 – 40 %. Trenutno smo v fazi testiranja. Če bodo rezultati ugodni, bomo prve plastenke lansirali na trg že konec leta 2016. Projekt razvijamo skupaj s švedskim podjetjem Dairy Skånemejerier, kjer so posebej pozorni, koliko vplivajo na okolje. Po predsta- vitvi plastenke iz biopolimera na trgu smo prejeli veliko povpraševanj in smo v dialogu s številnimi potencialnimi kupci.
za podjetje challs ste izdelali posebno emba- lažo z dvema prekatoma za njihovo čistilo za odtoke. imenovali ste jo buster deep clean Foamer. kako embalaža veča uporabnost izdelka?
Embalaža omogoča, da sta dve tekočini v loče- nih prekatih in se zmešata, ko je to potrebno.
Poleg tega ima embalaža zapiralo, ki otrokom onemogoča odpiranje embalaže, saj bi vsebina lahko škodila njihovemu zdravju. Material, ki smo ga uporabili, je polietilen visoke gostote (HDPE). Embalažo smo izdelali s tehnologi- jo ekstrudiranja in razteznega oblikovanja s pihanjem, pokrovček pa z brizganjem. Rokav z etiketo okoli plastenke omogoča, da je deko- rirana stroškovno učinkovito.
za podjetje jub iz slovenije ste izdelali pla- stična vedra za barvo. v čem je posebnost tega vedra?
Oba vedra, 2.5 l Paintainer® in 15 l SuperOval™, sta iz polipropilena, izdelana s tehnologijo brizganja. Embalaža je pripomogla k promociji izboljšane kvalitete novih barv. Prebudila je interes med potrošniki. Sprememba embalaže je najbolj vidna oblika trženjske učinkovitosti.
danes je velik izziv za proizvajalce plastič- ne embalaže pregrada v embalaži za hrano.
podaljša rok uporabe hrane. tudi na tem področju inovirate. katere proizvodne tehno- logije so najprimernejše? o kakšnih podaljških rokov uporabe govorimo? kateri del pre- hrambnega sektorja je najbolj zainteresiran za to vrsto embalaže?
Več na www.zelenaslovenija.si/
avgust 2016
15 1 1 0 EMBALA ŽA
med 20. in 25. avgustom bosta na pomurskem sejmu v Gornji radgoni sočasno potekala 20.
mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike inpak in 54. mednarodni kmetijsko-živilski sejem agra.
med razstavljavci bodo številni mednarodni ponudniki pakirnih in embalažnih rešitev, med njimi tudi eden največjih proizvajalcev polietilenskih folij in polipropilen tkanih vrečk v egiptu. podeljen bo tudi 36.
slovenski oskar za embalažo.
kot pravi Boris nicolas erjavec, projektni vodja sejma inpak in vodja ocenjevanja več kakovosti v sklopu pomurskega sejma, so prijave za sodelovanje na tekmovanju odvisne predvsem od gibanja na tržišču. Globalizacija na eni strani pomeni več uvoza standardizirane embalaže, ki na natečaju ne sodeluje, na drugi strani pa spodbuja ustvarjalce embalaže, da na trgu konkurirajo z izvirnimi rešitvami in znanjem.
ZeLeno omreŽJe
Med 20. in 25. avgustom se bodo v gornji radgoni zbrali ponudniki embalaže, pakiranja in označevanja, logistike idr. kdo prevladu- je med razstavljavci in katere novosti bodo predstavili?
Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, letos dvajseti, organiziramo hkrati s sejmom Agra od leta 2008. Številni izmed partnerjev kmetijsko-živilskih podjetij so namreč tudi partnerji ponudnikov embalaže, pakiranja in logistike. Med razstavljavci bi izpo- stavil naslednje. Mipro d.o.o. ponuja aparate ter jeklene, plastične, tekstilne, papirne in druge materiale za pakiranje. Comark d.o.o. in Paklog d.o.o. iz Slovenije ter Ecotec d.o.o. iz Hrvaške nudijo leseno transportno embalažo ter pakira- nje v različne folije. Ego-team d.o.o. iz Slovenije, Celtex s.p.a., Italija, Weck Dosen, Nemčija, in Hot form, Italija, predstavljajo Celtex papirno galanterijo ter Weck, stekleno in eko embalažo.
Makoter d.o.o. nudi embalažo za papirne in prehranske izdelke, tehnično folijo in nosilne vrečke. LC Packaging TPI krt, Madžarska, se predstavlja z embalažo iz papirja, kartona in lepenke. Sipal, Nacionalni paletni komite Slovenije, Združenje za promet, GZS predsta- vljajo EPAL euro paleto kontrolirane kakovosti, ki je neomejeno izmenljiva po vsem svetu, je iz naravnih surovin in ima nevtralno CO2 bilanco.
Jedinstvo - Kartonaža d.o.o., Hrvaška, ponuja različne vrste kartonske embalaže, hrvaška Stražaplastika pa plastično nosilno in drugo embalažo. Kot zanimivost naj omenim, da se predstavlja tudi Al Ahram Co. for trading &
industry iz Egipta, ki je ena največjih tovarn za proizvodnjo polietilenske folije in polipropilen tkanih vrečk v Egiptu in na Bližnjem Vzhodu.
skupaj s sejmom inpak bo potekal tudi 54.
mednarodni kmetijsko-živilski sejem agra, ki bo posebno pozornost namenil mednarodne- mu letu stročnic. zakaj stročnice?
Agra je najpomembnejši mednarodni kmetij- sko-živilski sejem v sosedski regiji Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, njegov vpliv pa sega tudi globoko v države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, v Evropo in svet.
Kot tak je močno vpet v aktualno mednarodno gospodarsko in politično dogajanje na podro- čju zdrave prehrane, pridelane in predelane na način, zdrav za okolje. Združeni narodi so na 68. generalni skupščini razglasili leto 2016 za
Mednarodno leto zrnatih stročnic, saj so te za prehrano svetovnega prebivalstva pomemb- ne v vseh strateških segmentih, ki jih podpira sejem Agra. Organizatorji in sodelujoče in- stitucije smo se zato vključili v ozaveščanje javnosti o prehranskih koristih zrnatih stročnic, njihovem pomenu v trajnostni pridelavi hrane in pomenu za splošno prehransko varnost.
Pomembno je izkoriščanje njihovih beljakovin, vključenost v kmetijski kolobar ter povečanje njihove pridelave za boljšo lokalno in globalno oskrbo.
v sklopu sejmov inpak in agra bo podeljen tudi 36. slovenski oskar za embalažo. tokrat je nominirancev šest. kakšno je zanimanje za embalažnega oskarja, narašča ali upada, in kaj naziv prinaša zmagovalcu?
Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta, današnji mednaro- dni sejem Inpak, je bil na Pomurskem sejmi- šču v Gornji Radgoni prvič organiziran leta 1982 kot nadaljevanje mednarodnih razstav embalaže, ki so bile organizirane v Ljubljani leta 1955, 1957 ter 1959. Od leta 1986 smo v Gornji Radgoni nadaljevali tudi tradicijo natečaja Slovenski oskar za embalažo, ki ga je uvedla Trgovinska zbornica Slovenije leta 1956. Natečaj poteka že vrsto let pod pokro- viteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije.
Tudi letos, 22. avgusta, bodo na sejmu Agra in Inpak podeljena priznanja izdelkom, ki so bili nominirani in nagrajeni s priznanjem Slovenski oskar za embalažo. Sodelovalo je 12 prijaviteljev s 15 modeli embalaže. Zanimanje za sodelova- nje na natečaju je konstantno. Nihanja v številu prijavljenih vzorcev so odvisna predvsem od gibanj na tržišču, prevzemov najpomembnej- ših slovenskih proizvajalcev embalaže s strani tujih podjetij ter tržnih strategij oblikovalcev, proizvajalcev, uporabnikov in ponudnikov em- balaže. Globalizacija na eni strani pomeni več uvoza standardizirane embalaže, ki na natečaju ne sodeluje, po drugi strani pa spodbuja ponu- dnike izdelkov in storitev, da na slovenskem in svetovnem tržišču konkurirajo z lastnim, izvir- nim znanjem. Slovenski oskar za embalažo je tradicionalno in prestižno priznanje, ki potrjuje odličnost prijavitelja in nagrajenega izdelka ter veča njun ugled na domačem in tujih tržiščih.
Razen tega pa je Slovenski oskar za embalažo tudi pomembna referenca za tekmovanje na drugih mednarodnih natečajih in trgih.
globalizacija je lahko spodbuda za izvirne ustvarjalce embalaže
Promocijafoto: arhiv podjetja
