• Rezultati Niso Bili Najdeni

101/102

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "101/102"

Copied!
80
0
0

Celotno besedilo

(1)

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika september 2015

101/102

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Odpadki: Nova strategija mora biti jasna in stroškovno vzdržna Steklena embalaža: Uporaba narašča, potencial v specialni stekleni embalaži

Okrogla miza: Uradniki naj iščejo rešitve, ne ovir

Marjan Mačkošek: Zaradi določenih modnih muh se zaletavamo v zid

Novi standardi: Odslej več okoljske odgovornosti proizvajalca za življenjski cikel izdelka

Vsi akterji v hladni verigi še niso dovolj ubrani

(2)

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700

vabimO k udeležbi!

Kotizacija strokovnega seminarja samo 125 € + ddv.

Več informacij in prijava na: www.zelenaslovenija.si, info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 716 in 03/ 42 66 700

Kontakt za informacije:

Tanja Pangerl, tel.: 03/ 42 66 716, e-naslov: tanja.pangerl@fitmedia.si

6. 10. 15 9.00-

13.30 h

Celje, riTs

(kidričeva ulica 25)

25 % popUsT ZA NOVE IN ObSTOJEČE ČLANE ZELENEGA OMREžJA SLOVENIJE!

ne spreGLeJTe

Organizator: v sodelovanju z ministrstvom za

gospodarski razvoj in tehnologijo kako bo država spodbudila zeleno rast podjetij?

Bo več konkretnih finančnih spodbud za zelene izdelke, tehnologije in storitve?

Zelena javna naročila bodo res zelena in delitev sredstev transparentna?

Odgovore bo dal strokovni seminar, na katerem bomo predstavili finančne okvire za zeleno rast in predvidene finančne spodbude. Vključno z zelenim javnim naročanjem, eko inovacijami in eko dizajnom v podjetjih. Predstavljeni bodo tudi primeri dobrih zelenih praks – izdelkov, storitev, tehnologij.

program:*

9.00 Nagovor organizatorja

9.10 Strategija pametne specializacije – vsebina in nadaljnji koraki (Marjana Dermelj, Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko)

9.35 Predvidene spodbude za zeleno rast podjetij iz evropske kohezijske politike (inovacije, naložbe) (mag. Marija Čebular Zajec, MGRT)

10.00 Razprava

10.10 Zeleno javno naročanje - od uredbe do prakse (Urška Skok Klima, Ministrstvo za javno upravo) 10.35 Eko inovacije in eko dizajn v podjetjih (dr. Erika Glasenčnik, MGRT)

11.00 Razprava 11.10 Odmor

11.30 Koordinator za zeleno rast v podjetju – kdo je to? (asist. prof. dr. Tomislav Rozman, bICERO) 11.55 Primeri dobrih praks (Kronoterm, Setran Plus, Slovensko združenje za trajnostno gradnjo) 13.30 Zaključek

*Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

seminar organiziramo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pri vsebini upoštevamo aktualni Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z Akcijskim načrtom za leti 2015-2016, ki ga je MOP pripravil v sodelovanju z več ministrstvi.

seminar je namenjen vsem, ki so v podjetju odgovorni za zeleno rast v poslovanju, za eko inovacije in eko izdelke, za trajnostni razvoj in za ključna okoljsko-poslovna področja, panogam, ki so v fokusu Strategije pametne specializacije, izvajalcem javnih naročil in vsem, ki jih zanima konkretni pristop k poslovni strategiji zelene rasti.

strOkOvni seminar

zeleni izdelki in storitve za zeleno rast podjetij

spodbujanje zelenega povpraševanja

Promocija

(3)

U vo d n ik

september 2015

10 1/10 2 EOL 3

Pesem o zelenem odrešenju

R

es je iz pesniške zapuščine, ta pesem.

Srečko Kosovel jo je napisal okrog leta 1925. Torej, leta 1925! Zmotili in prizadeli so ga evropski civilizacijski procesi, ki so duhovno ubijali človeka, utrujenega od zme- haniziranega sveta. Človek je v njem izgu- bljen, ker se je odtrgal od narave, od zelenega odrešenja. Pesnik tava med grobovi, mrtvimi znamenji velike evropske preteklosti, in želi v središče sveta spet postaviti človeka. Kajti človek je zanj ponižan v brezdušen avtomat, v pošastno spako.

Z

daj pišemo leta 2015. Slovenija sprejema program prehoda v zeleno gospodarstvo, saj Evropa že nekaj let na papirju producira koncepte zelene rasti, krožnega gospodar- stva, industrijske simbioze, učinkovite rabe virov in trajnostnega razvoja. Ne vem.

Morda bi pesnik potrkal na civilizacijsko vest Evropejca in ga postavil pred zrcalo češ – poglej iz svoje polmegle, saj ne bo zelenega odrešenja, če ne boš prebudil notranje du- hovne vesti. Da sestopiš z vlaka, ki nikamor ne pelje. No, ni res. Vemo, kam pelje ta vlak.

A

kako preusmeriti razvojne tokove časa in povezati oporišča zelenih stebrov?

Kako brez meglenega zelenega romantizma z realnim pristopom in premišljeno na pri- mer investirati v pametne stroje in zelene tehnologije, odpirati zelena delovna mesta, pripraviti novo Uredbo o zelenem javnem naročanju, finančno načrtno spodbujati ekoinovacije in ekodizajn? Ali doseči boljšo snovno produktivnost. In končno les oživeti v finalnih proizvodih ali kot gradbeni material.

Ali …

K

akšna bo torej zelena razvojna zgodba, ki jo, kot kaže, resno začenjamo pred vsto- pom v leto 2016, ko bo slovenska država stara 25 let, kar je vendarle četrt stoletja, mar ne?

M

atej Feguš, Donar: Ključno je, da vse sledi istemu cilju, če bomo imeli pet ali šest strategij, ne bomo prišli nikamor.

T

anja Bogataj, MOP: Program ne bo še en lep dokument za v predal, zeleno gospo- darstvo je deklarirana strateška usmeritev države. Preseči je potrebno dosedanje ustvar- janje ogromno strategij, s katerimi se hitro zadovoljimo, ne prenašamo novih tehnologij in postopkov v prakso ali pa preprosto ne na- redimo ničesar.

M

arjan Mačkošek, Štore Steel: Sigurno je to razvojna priložnost, če pa bomo raz- vijali samo zato, da bomo razvijali, ne bomo pa vedeli, če imamo za te izdelke ali storitve

potencialni trg, ne bomo naredili nič. Javna sredstva, zbrana iz realnega sektorja, bomo porabili za nekaj, kar ne bo dalo nobenega rezultata. Če dokument zelene rasti ne bo odražal potencialov realnega sektorja, ki ga imamo danes v Sloveniji, nima prave teže.

A

zdaj, z zapisanim, če bi vse navesili na ko- šato simbolno slovensko lipo, kjer bi naj čez čas le zrasli plodovi, saj veste, tisti majhni oreški s pecljem, je morda teža pretežka. Ali bolje – dobro bo stehtati vse zapisano, kar je na tehtnici, in pobrati tisto, kar da lahko zeleni rasti največji pospešek. Fokus torej.

K

ljučnih področij za prehod na zeleno gospodarstvo (ali na intenzivnejši zeleni razvoj Slovenije) je več. So pravzaprav vsi, ki so sicer že dolgo v predalih: trajnostno upra- vljanje z viri (prostor, vode, varstvo narave, gozd, les), zelena rast gospodarstva, zelena delovna mesta, povpraševanje po zelenih iz- delkih in storitvah, zeleno javno naročanje, zelena proračunska reforma, trajnostni ur- bani razvoj (gradnja javnih stavb, trajnostna mobilnost), izobraževanja in ozaveščanja, zelene prakse v kmetijstvu in gozdarstvu.

Na koncu seznama je javni sektor kot zgled in so še podporne aktivnosti.

A

čeprav je res, da program povzema, kar je bilo doslej razpršeno in nepovezano, torej ne začenjamo od začetka, je spremem- ba vidna z vrha Triglava. Prvikrat je zeleni duh, seveda ne povsod z enako svežino, zavel skoraj po celotni ministrski ravni po drža- vi. Prva in druga raven, mislim na državne sekretarje, se je povezala. S programom in nalogami, tudi s pregledom, kaj bo kdo na- menil za posamezne projekte. To je dosežek.

Če bo sledila še tretja raven, uradniška, tista, ki bo operativna, in če bodo gonilni akterji identificirali, kje je največ lukenj, potem je to zmagovalna kombinacija za zeleno Slovenijo.

Ne le za zeleno rast gospodarstva. Kajti prav trdijo managerji, da realni sektor, zlasti izvozni, preprosto ne more več mižati pred poslovnimi standardi, ne le okoljskimi, ki mu izboljšujejo konkurenčnost in dajejo zeleno legitimacijo na globalnem trgu.

Z

ato potrebuje Slovenija nacionalni pro- gram zelenega razvoja – države in zelene rasti gospodarstva s fokusom in opredelje- nimi partnerstvi. Predloženo gradivo pa potrebuje ne le pregled kazalcev okolja, pač pa tudi, kako zeleno je že zdaj slovensko go- spodarstvo in kaj že zmore slovenska stroka, zlasti nekateri inštituti.

foto: Rok Tan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

(4)

vs eb in a

september 2015

10 1/10 2 4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 pet nasvetov, kako z embalažo povečati prodajo izdelka

10 razvoj poteka v dogovoru z naročniki, tudi projekt varnostnih tiskovin

12 prihodnost 3d tiska embalaže počasna, zdaj dobrodošel za prototipe 14 Uporaba narašča, potencial

v specialni stekleni embalaži

23 Z informatizacijo do trajnostnih procesov 24 največja tovarna za predelavo odpadkov v sloveniji pred tehničnim pregledom

26 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 28 Uradniki naj iščejo rešitve, ne ovir 34 Zaradi določenih modnih

muh se zaletavamo v zid

36 po novem bi pri zelenih naročilih upoštevali življenjski ciklus izdelka 38 odslej več okoljske odgovornosti proizvajalca za življenjski cikel izdelka

40 nadzor vzorca iztoka očiščene odpadne vode je pravi odgovor o mkČn

42 nova strategija mora biti jasna in stroškovno vzdržna

46 kompost ii. razreda prepovedan, v trgovinah pa slabši uvoženi substrati

48 sheme bolj podaljšana roka sortircev, zbiralcev in trgovcev kot pa gospodarstva

51 sistem razširjene odgovornosti naj onemogoči nelojalno konkurenco 54 Tudi centri ponovne uporabe delijo usodo socialnega podjetništva 58 namesto slabše prodaje plovil v nov elan z vetrom

60 samo en v verigi bio hotelov, a to ni edina lastovka 64 shelf ready embalaža kot optimalno embaliranje izdelkov 66 mestna logistika - pot do konsolidacijskih centrov

70 Trend je optimizacija resursov in nadzor celotne distribucijske verige

74 en memoro pred obiskom grobov, info postaja pa korak do vseh informacij

76 Vsi akterji v hladni verigi še niso dovolj ubrani

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, september 2015 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

parTnerJi

pri izdajanju revije EOL:

Fakulteta za logistiko

Gorenje Surovina d.o.o.

(5)

vs eb in a

september 2015

10 1/10 2 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

V trgoVino z

biorazgradljiVim nahrbtnikom

milijon plastičnih vrečk je v rabi vsako minuto. plastične vrečke onesnažujejo okolje že med proizvodnjo in ne le takrat, ko postanejo odpadek. Veliko držav skuša na različne načine preprečiti uporabo plastičnih vrečk. spodbujajo vrečke za večkratno uporabo in podobno. navkljub najboljšim namenom povprečen potrošnik vrečko za ponovno uporabo velikokrat pozabi doma. paperJohn vrečka ponuja rešitev. Gre namreč za biorazgradljiv nahrbtnik narejen iz 100 % recikliranega papirja. možno ga je nositi na hrbtu in je zato še posebej primeren za kolesarje.

Vrečko so izdelali v nemčiji v podjetju ogata. njena nosilnost je boljša kot pri povprečni plastični vrečki, saj je izdelana iz višje gostote papirja. Velika je 320 x 170 x 450 mm in ima ročaje za nošnjo na hrbtu.

surovina za material prihaja iz obnovljivih gozdov, da bi se izognili rabi drugih, neobnovljivih virov. V podjetju načrtujejo lokacijo proizvodnje v eni izmed sosednjih držav. Tako se bodo izognili ogljičnemu odtisu povezanim s transportom. Trgovine naj bi kmalu ponujale to okolju – prijazno vrečko.

nanodelci V embalaži za mleko, čepraV

zakonodaje še ni

podjetje agrindus iz Brazilije je podaljšalo življenjsko dobo pasteriliziranega mleka a kvalitete iz 7 na 15 dni. To so dosegli tako, da so v plastenke vgradili nanodelce na osnovi srebra z baktericidnimi, antimikrobnimi in samosterilizacijskimi lastnostmi. Tehnologijo je razvilo podjetje nanox, ki je, kot podjetje agrindus,

locirano v mestu são Carlos. »Že prej smo vedeli, da uporaba antimikrobov in baktericidov v fleksibilni embalaži hrani izboljšuje konzervacijo in podaljšuje njeno življenjsko dobo. Zato smo se odločili, da izvedemo nekaj testov na polietilenu, ki se uporablja za embaliranje svežega mleka v Braziliji. rezultat je pokazal, da smo več kot podvojili življenjsko dobo mleka. Vse, kar smo naredili, je bilo, da smo le dodali mikrodelce v material za embalažo, ne da bi mleku primešali kakršne koli aditive,« so pojasnili v podjetju. mikrodelci se dodajo kot prah v bazo polietilena, iz katere se potem izdelujejo plastenke s postopkom brizganja. mikrodelci so inertni, tako da ni možnosti, da bi se odlepili od embalaže in prišli v stik z mlekom. Učinkovitost materiala in podaljševanje življenjske dobe mleka so testirali pri obeh podjetjih in v različnih laboratorijih leto dni. pri nanoxu načrtujejo trženje izdelka v evropi in Združenih državah amerike, kjer popijejo veliko večje količine mleka kot v Braziliji. niti Brazilijia niti amerika sicer še nimata jasne zakonodaje za nanodelce pri izdelkih, ki so v stiku s hrano.

Stara pijača V noVi preobleki Steklenice

podjetje Ciseroad se je odločilo ameriškemu trgu znova predstaviti

mešanico vode, jabolčnega kisa, javorjevega sirupa in ingverja. Želijo namreč obuditi staro ameriško pijačo imenovano switchel.

podjetje Berlin packaging je dobilo nalogo, da izdela varno in pitju prijazno steklenico, ki bo izstopala na prodajnih policah. Za inspiracijo so uporabili logotip podjetja:

tovornjak. Ustvarili so 270-gramsko steklenico iz 100 % reciklabilnega stekla, oblika pa sledi tradiciji podjetja.

pridih modernosti ji daje relief odtisov avtomobilskih gum po zgornjem in spodnjem delu steklenice. inovativni dizajn omogoča enostaven in varen oprijem za roko in poudarja karakter blagovne znamke.

odprtina za pitje, inea 38 mm s črnim pokrovčkom, daje domač izgled. rezultat je stroškovno učinkovita steklenica, ki sovpada s historičnim,

ruralnim delom pijače switchel.

Kratko, zanimivo

noVoSti

prilOžnOsti in izzivi krOžnega gOspOdarstva

Ekologi brez meja in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije pripravljajo konferenco o krožnem gospodarstvu, ki bo 3.

novembra 2015 potekala na Brdu pri Kranju.

Odgovorila naj bi na dve ključni vprašanji za Slovenijo: bomo zgodbe krožnega gospodar- stva soustvarjali ali zgolj opazovali. In če se odločimo za takšen prehod, kako ga bomo izvedli in kaj za to potrebujemo? Evropska komisija je lani objavila sveženj o krožnem gospodarstvu, ki se ga je nova komisija odločila do konca leta 2015 nadgraditi z ambicioznejšim predlogom. Maja letos je Komisija objavila Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo, konec maja pa odprla javno po- svetovanje, ki se je zaključilo konec avgusta. V programu bodo sodelovali številni govorniki iz tujine in Slovenije.

slOvenski študentje dajejO prednOst javnemu prevOzu

Kot navajata podjetje Goodyear Dunlop Tires Europe (GDTE) in neprofitna mednarodna organizacija za mlade ThinkYoung, je dobra večina slovenskih predstavnikov milenijske generacije (62,1 %) prepričana, da bi morala biti v središču trajnostnih prizadevanj avto- mobilske industrije in transportnega sistema v letu 2025 vozila z učinkovito porabo gori- va. Na drugem mestu se je znašlo vlaganje v sistem javnega prevoza (40,6 %), na tretjem pa reciklaža že uporabljenih delov (37,9).

Milenijska generacija pri nas tako pričakuje splošne izboljšave transportnega sistema, vendar ne na račun omejevanja svobode iz- bire prevoznih sredstev in gibanja. Kar 91,5

% mladih verjame, da bodo imeli v naslednjih desetih letih v lasti svoj avtomobil, medtem ko je povprečje med vsemi evropskimi štu- denti obstalo na 85 %.

kOhezijski denar za prve prOjekte znan

Šele pred dnevi je vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko potrdila prve projek- te, ki naj bi jih financirali iz nove finančne perspektive 2014-2020. Pet projektov, vsi so povezani z vodom, so vredni 162,6 milijonov evrov, evropski del pa znaša skoraj 100 mi- lijonov. Projekti so na naslednjih območjih:

odvajanje in čiščenje odpadne vode na obmo- čju Domžale-Kamnik, preskrba s pitno vodo na območju Domžal in Kamnika, preskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop (Postojna in Pivka), preskrba s pitno vodo na območju Sodražica-Ribnica-Kočevje, preskr- ba s pitno vodo na območju Suhe krajine.

(6)

september 2015

10 1/10 2 6 EOL

noVoSti

Kratko, zanimivo

drugačna embalaža za drugačno čiStilo

podjetje Tetrosyl, ki izdeluje čistila za čiščenje avtomobila, je trgu predstavilo novo čistilo za čiščenje brez vode.

Čistilo je zapakirano v rpC – jevi kupcu prijazni plastenki.

Triplewax shake in shine Waterless Wash and Wax izdelek vsebuje pralni del in del za voskanje, ki se aktivirata ob tresenju. prodaja se v litrski prozorni pVC plastenki z velikim prostorom

za etiketo. Zgornji del plastenke vsebuje mešanico topil in olj, ki navlažijo površino in odstranijo umazanijo ter maščobo. Večji, spodnji del plastenke, vsebuje kombinacijo barvnih mehčal in voskov, ki ustvarjajo dolg lesk. izdelek ima tudi razpršilec. »Ustvarili smo Triplewax shake & shine, da bi lahko dali kupcem izdelek, ki ga je lahko uporabiti kjerkoli. da čistilo deluje, mora biti zapakirano v primerni embalaži, tako da kupci izdelek lahko uporabljajo,« je pojasnila sarah Taylor, produktni vodja v podjetju Triplewax.

škatlica za kontaktne leče pritrjena

na plaStenki za tekočino za leče

podjetje m&H plastics je nominirano

za starpack awards 2015.

izdelali so namreč novo plastenko za tekočino za leče za podjetje em pharma Ltd. posebnost plastenke je v tem, da lahko uporabnik škatlico s kontaktnimi lečami shrani na plastenko s tekočino za leče. oblikovali so malce dvignjen profil, ki omogoča, da se škatlica z lahkoto odstrani iz plastenke in obratno. To zmanjšuje nalaganje stvari v kopalnici. poleg tega so škatlice za leče zelo male in jih je tako pritrjene na plastenko lažje najti. embalaža je

primerna za na pot, saj škatlice ni potrebno iskati po torbi. podjetje em pharma Ltd je iskalo rešitev za več problemov pri uporabi kontaktnih leč. komercialno je izdelek na trgu zelo uspešen in dobro sprejet med uporabniki. plastenko, zapiralo in škatlico za leče so oblikovali v podjetju m&H plastics, ki je del skupine rpC.

etiketa z ločeValnim in odbojnim robom

podjetje multivac je razvilo

dvoplastne etikete, ki jih je mogoče zrotirati za 180 stopinj. etiketa ima ločevalni rob in odbojni rob, ki se ju da enostavno izmenjavati.

Ta inovacija omogoča, da

etikete ki niso predvidene za to, da se odlepijo, ostanejo na osnovnem traku. To pride v poštev v primeru, ko se spremeni postavitev tiska ali je etiketa zaznana kot nepravilna. ne le da s tem prihranijo pri stroških, tudi sistem označevanja postane preprostejši in zaneslivejši. nov, dvojni ločevalni rob je mogoče namestiti na multivacove navzkrižne spletne označevalce in na označevalce transportnega pasu iz stroja L 310. pri postavljanju in operiranju z etiketami pridemo do situacij, v katerih se etikete naj ne bi odlepile. nov dvojni ločevalni rob ponuja dve možnosti. Če je paket potrebno označiti, se ločevalni rob uporabi. V primeru da ne, pa individualne etikete ostanejo sprijete na osnovni trak, ki se navije nazaj na kolut in po etiketiranju aktivira odbojno stran etikete.

pri tem se lahko ostale etikete vnese ročno ali pa se za to uporabi avtomatsko kontrolo na stroju. dvojni ločevalni rob na označevalnem stroju naredi etiketiranje hitrejše in uporabniku prijazno. sprememba postavitve tiska je bolj učinkovita in zanesljiva, saj informacija iz prve serije ne more biti direktno prenešena na drugo serijo. Če so med gledanjem rezultatov tiska zaznane nepravilne etikete, te ostanejo na traku. dvojni ločevalni trak se potem ponovno navije na kolut za 180 stopinj, da so napačne etikete tudi navite. naslednja, pravilno stiskana etiketa se potem aplicira na paket.

eko košarica z dVojnim 'obrazom'

pogosto se zgodi, da na prvi videz nemogoče naloge postanejo zmagovalne

računskO sOdišče izdalO pOrOčilO O Odpadkih

Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja ministrstva, pristojnega za okolje, in Carinske uprave Republike Slovenije pri vzpostavitvi pogojev in nadzora ravnanja s komunalnimi odpadki v obdobju od leta 2009 do leta 2012.

Po mnenju Računskega sodišča »Ministrstvo področja ravnanja s komunalnimi odpadki ni strateško celovito uredilo, saj v operativ- nih programih ni pravočasno določilo ciljev, načinov in ukrepov za doseganje ciljev ter ni vzpostavilo rednega spremljanja in vrednote- nja izvajanja politike na tem področju«

Prav tako ni vzpostavilo ustrezne in celovite normativne ureditve ravnanja s komunalni- mi odpadki.

Pri ravnanju z embalažo in odpadno embalažo pa ministrstvo ni nedvoumno uredilo razme- rij med družbami za ravnanje z odpadno em- balažo in izvajalci gospodarskih javnih služb ter meril za izravnavo količin prevzemanja odpadne embalaže med družbami. »Nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo zato niso prevzele vse odpadne embalaže od izva- jalcev gospodarskih javnih služb, ministrstvo pa za take primere ni predvidelo sankcij za družbe ter niti ustreznih zavarovanj, če bi moralo zgolj zagotoviti predelavo odpadne embalaže. Ministrstvo ni imelo zanesljivih in verodostojnih podatkov za izračunavanje do- seganja predpisanih okoljskih ciljev pri ravna- nju z odpadno embalažo. Količina embalaže, dane v promet, ki izhaja iz podatkov v uradnih evidencah, je bila manjša od količine odpadne embalaže, ugotovljene v zbranih komunalnih odpadkih, za približno 50 odstotkov, podatki o količini predelane odpadne embalaže pa so bili precenjeni, zato izračun doseganja okoljskega cilja predelave odpadne embalaže ni bil točen.

Na podcenjenost podatka o količini embalaže, dane v promet, je deloma vplivala previsoko določena vrednost oprostitve za vključitev v sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki znaša 15 ton, deloma pa, ker ministrstvo in carin- ska uprava nista imela ustreznih podatkov, na podlagi katerih bi lahko ugotavljala osebe, ki dajejo v promet embalažo in bi morale biti vključene v sistem. Na precenjenost podatka o predelani količini odpadne embalaže je vpli- valo neustrezno evidentiranje predaj odpadne embalaže med posredniki in predelovalci v verigi do končne predelave. Ocenili smo, da v sistem ravnanja z embalažo in odpadno emba- lažo ni bila vključena vsaj polovica embalaže, dane v promet, zato se je predpisano ravnanje izvajalo za manj kot polovico nastale odpadne embalaže. V povprečju je bilo zato na leto v sistem premalo vplačano vsaj 16 milijonov evrov embalažnine, ki bi se lahko namenili za sofinanciranje zbiranja odpadne embalaže

(7)

september 2015

10 1/10 2 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

noVoSti

rešitve. identiks je tako v okviru spiritovega razpisa za promocijska darila izdelal ekološko prijazno košarico z dvojno uporabnostjo – košarica je hkrati koš za shranjevanje ali prenašanje, obrnjena na glavo pa postane tudi mizica za piknike.

izdelana iz vezanih plošč in promocijsko obarvanega tekstila predstavlja idealnega sopotnika za vikend izlete, shranjevanje igrač z vrtne zabave ali pa (odlagalni) pripomoček v stanovanju.

boSch S Stroji za pakiranje peciVa na Sejmu iba

Bosch packaging Technology na sejmu iBa 2015 v münchenu (od 12. do 17.

septembra), predstavlja najnovejšo rešitev za procesiranje in pakiranje peciva.

Boschev novi pack 301 Ls avtomatski stroj je oblikovan tako, da učinkovito zavija piškote po robu. modularna zasnova pack 301 Ls sistema nudi osnovo za obsežne rešitve in prilagodljive konfiguracijske postavitve, kar omogoča proizvajalcem, da lahko širijo prozvodnjo ali povečujejo nivo avtomatizacije. druga prilagodljiva rešitev za industrijo peciva je tudi v »dva v enem« embalažnem sistemu za višji nivo avtomatizacije. To je prvi sistem te vrste, ki lahko preide iz enega pakiranja v pakiranje po kupčkih in obratno le v dobrih treh minutah. Te možnosti omogočajo proizvajalcem, da zadovoljijo različne globalne trge hitro in učinkovito. od distribucije skozi primarno in sekundarno pakiranje je linija oblikovana uniformno in

je nevidno integrirana v sistem. Bosch je našel rešitev tudi za sekundarno pakiranje.

eden izmed primerov je kartonažni stroj CFC 2012, ki so ga predstavili trgu v začetku letošnjega leta. stroj je oblikovan za obsežne sekundarne formate v živilski industriji s širino do 31 cm. Zaradi široke ponudbe embalaž se lahko CFC 2012 prilagodi vrsti različnih produktov, kot so vrečke s stranskimi zatiči ali brez njih, pa tudi samostoječe vrečke z dvokapnim zapiralom. Tudi z največjim vzgibanim kartonom in formatom izdelka lahko stroj izdela 200 izdelkov na minuto. serija CUk, ki se uporablja po svetu za rešitve vrečka v škatli, pa je idealna za manjše izdelke.

inoVacija -

embalažna pregrada brez aluminija

ko potrošnik kupi zapakirano hrano, kot so juhe v vrečki ali zelišča, pričakuje, da jo bo lahko hranil nekaj časa pred dejansko uporabo. dobre pregradne lastnosti embalaže so nujne, da to uspe. podjetje mondi Coatings je na Fachpacku 2015 v nürnbergu predstavilo inteligentno rešitev za to dilemo – BarrierFilm brez aluminija.

podjetje mondi Coatings se ukvarja z izdelovanjem pregrad v embalaži. do nedavnega je bila najboljša možna pregrada aluminijeva pregrada. razvojni oddelek podjetja mondi je izdelal pregrado, ki ne vsebuje aluminija, je okolju prijazna in ima še druge prednosti pred aluminjasto. ker ne vsebuje kovin, je sedaj možna uporaba detektorja kovin po celotni oskrbovalni verigi, ne da bi pri tem izgubili katerokoli funkcijo pregrade. pregrada BarrierFilm je že prejela nagrado Woldstar v kategoriji

»inovacija in trajnostno pakiranje«. nudi učinkovito zaščito in daljšo življenjsko dobo izdelkov. poleg tega zmanjšuje ogljični odtis embalaže, ker ne vsebuje več aluminija. Z uporabo posebnega tesnilnega polimera, ki zniža temperaturo in posledično zniža porabo energije, je trajnostni vidik še večji.

nova pregrada rešuje še en problem, ki so ga imele pregrade z aluminijem. Te so bile namreč

občutljive na gubanje embalaže.

Ta embalaža je sedaj bolj ravna in varna, z veliko površino za trženje izdelka.

in infrastrukture za njeno zbiranje. Na leto zato tudi ni bilo plačano vsaj 900 tisoč evrov okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže. Ministrstvo ni predlagalo oprede- litve namena porabe zbrane okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže, njene višine pa ni določilo na podlagi utemeljenih zneskov, ki bi odvračali zavezance od ško- dljivih ravnanj, in tako, da bi bilo z zbranimi sredstvi mogoče sanirati povzročene posledice ravnanja z odpadno embalažo na okolje.«

Računsko sodišče je od ministrstva zahte- valo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti.

tretji krOg slOvenija znižuje CO

2

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je začela s tretjim krogom projekta Slovenija znižuje CO2, ki je namenjen pred- stavitvam aktivnosti podjetij, občin, javnih institucij in drugih organizacij na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Organizacije in podjetja lahko svojo ali drugo poznano dobro prakso, ki ustvarja gospodarske, okoljske in socialne koristi, prijavijo s pomočjo spletnega obrazca na spletni strani Umanotere. Evidentiranje dobrih praks poteka do 30. septembra 2015.

Končni izbor dvajsetih novih primerov dobrih praks bo opravila strokovna skupina projek- ta v sestavi dr. Aljaž Plevnik, dr. Anamarija Slabe, Bojan Žnidaršič, Jernej Stritih, dr.

Renata Karba in Vida Ogorelec. Izbrani pro- jekti bodo v letu 2016 predstavljeni javnosti.

Predstavljeni bodo primeri dobrih praks na naslednjih prednostnih področjih: (1) ener- getska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni mate- rial in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetovanje, (4) trajnostni razvoj podeželja, trajnostne občine (5) trajnostna mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) prilagajanje na podnebne spremembe.

ekO praznik v ljubljani

Tradicionalni ekopraznik, že 14. po vrsti, je Inštitut za trajnostni razvoj organiziral v Ljubljani v prvi polovici septembra. Na Pogačarjevem trgu so na stojnicah spozna- vali, okušali, preizkušali in kupovali vse bolj pestro ponudbo slovenskih ekoloških kmetij iz vseh regij, ekoloških trgovin, ekološke koz- metike in drugih izdelkov in storitev za zdra- vo in okolju prijazno življenje. Ekopraznik je spodbuda ekološkim kmetijam, pa tudi tistim, ki se odločajo za proizvodnjo zelenih izdelkov in storitev.

(8)

Em b a la žn i tr En di

september 2015

EM b ALA žA 8 10 1/10 2

1.

V trenutku odločitve lahko embalaža kupca prepriča, da kupi izdelek ali ga pusti na polici. embalaža je pomembna točka odločitve, saj predstavlja prvi fizični stik potrošnika z blagovno znamko. Lahko je tudi vzrok za odločitev o nakupu. Zelo pomembno je torej, da izdelek zapakirate v pravo embalažo in s tem spodbudite nakup, pravi drew Boyd, soavtor knjige V škatli:

dokazan sistem kreativnosti za prodorne rezultate (simon

& schuster, 2013). soavtor je 30 letni marketinški veteran, govorec in profesor inovacije, prepričevanja in socialnih medijev. Učinkoviti embalažni nasveti, ki jih je izbral, so naslednji:

urška košenina

emBaLaŽni Trendi

pet nasvetov, kako z embalažo povečati prodajo izdelka

2.

Zlitje.

poenotenje

Kreativni tržniki uporabljajo pametno orodje imenovano zlitje. Zlitje poveže embalažo z izdelkom in sporoči- lom blagovne znamke, tako da komunicira o vrednosti izdelka. Zlitje ustvari vizualno povezavo med embalažo, izdelkom in metaforičnim simbolom.

Da bi uporabili zlitje, moramo opisati sporočilo, ki ga želimo sporočati z embalažo. Navadno je to vrednost izdelka. Na primer: »Pomarančni sok, ki ima tako dober okus,

kot da je sveže stiskan.« Potem izdelamo seznam elementov ali simbolov, ki so neposredna asociacija z vašim sporočilom.

Za primer pomarančnega soka bi bil seznam lahko takšen:

cele pomaranče, rezina pomaranče, drevo pomaranče itd.

Izdelamo še seznam tipične embalaže za vaš izdelek. Na primer: primarna embalaža, etiketa in ustnik. Na koncu

vzamemo eno embalažno komponento in jo obliku- jemo tako, da bo prevzela značilnosti enega od

simbolov. Pomarančne rezine soka Juicy Juice, ki so povezane v kroglo (dizajn

Preston Grubbs), so primer fuzije.

Embalažo je mogoče dvigniti nad njeno tradicionalno funkcijo varovanja in zagotavljanja informacij o izdelku. Z uporabo tehnike poenotenja

lahko embalaži dodamo nove naloge k že obstoječim komponentam pakiranja in s tem ustvarimo dodano vrednost za potrošnika.

Naredimo dva seznama. En seznam naj vsebuje vse komponente tradicionalnega pakiranja za izdelek,

na primer: primarna embalaža, pokrov, etiketa, ročka itd. Izberemo katero koli komponento s

seznama in enega od procesnih korakov, da bomo lahko ustvarili hipotetično rešitev.

Pokrov embalaže lahko služi tudi kot nož za mazanje, da lahko potrošnik

spravi maslo z embalaže na kruh.

(9)

september 2015

d rew B oy d

foto: arhiv podjetja

9 10 1/10 2 EM b ALA žA

Odlična embalaža je veliko več kot le zaščitni ovoj okrog vašega izdelka. Ponuja priložnosti, kako vplivati na potrošnike in njihovo dojema- nje blagovnih znamk. Če jo znate izkoristiti, lahko z njo ustvarjate nove uspešne izdelke in ohranjate dolgoročno lojalnost blagovni znamki.

Vir: www.packagingdigest.com

doggy Flaška

Podjetje Flaška je poznano po svojem ši- rokem izboru programiranih steklenic za vodo, ki spremenijo vibracijsko strukturo vode, s čimer se struktura vode približa strukturi izvirske vode v njenem narav- nem okolju. Pogosto so dobivali povratne informacije, da domači ljubljenci radi pijejo vodo iz Flaške. Zato so se odločili tržišču predstaviti nov proizvod – Doggy Flaško.

Doggy Flaška je programirana posoda za vodo, namenjena psom. Tudi v njej voda spremeni strukturo, seveda pa je izdelana iz stekla. V kombinaciji z masivnim podstav- kom, ki preprečuje, da bi pes posodo prevr- nil ali porival naokoli, je Doggy Flaška tudi okras za stanovanje ali pasjo uto. V podjetju Flaška so ponosni, da pri projektu sodelujejo s slovenskimi proizvajalci. Stekleno poso- do izdeluje Steklarna Hrastnik, celostno podobo embalaže in drugih marketinških materialov je oblikoval Simon Sanda iz Studia Sanda, embalažo pa so proizvedli v podjetju Omicron. Napovedujejo še nadalj- njo diverzifikacijo prodajnega programa, pri čemer bodo upoštevali potrebe in želje trga.

Flaška d.d.

www.flaska.si

3.

4.

5.

razdeli in preuredi

odvisnost atributov

Z uporabo tehnike razdelitve lahko dele embalaže razdelimo, da ustvarimo več udobja in funkcionalnosti. Izdelajmo seznam embalažnih komponent. Izberimo si komponento in si zamislimo, da njeno funkcijo

uporabimo kje drugje, na embalaži ali v njeni bližini. Vidimo v tem kakšno dobrobit za potrošnika?

Drug način je, da izberemo embalažno komponento in jo odrežemo ali prepognemo na ne-očiten način.

Ponovno se vprašajmo, ali v tem vidimo prednost za kupca? Škatla na sliki je primer kartonske emba- laže, ki je upognjena po ne-tradicionalnih linijah.

Potrošnik lahko uporabi škatlo za skoraj vsako aplikacijo, ki si jo zamisli, kot zabavno

škatlo, ki nosi stvari, kot ladjico za v banjo, kot origami skulpturo

ali kot nosilec.

Embalaža je lahko zasnovana tako, da se prilagaja spremembam v svojem okolju in je videti kot pametna embalaža. Kako? Tako, da potrošniku z embalažo podamo uporabne informacije ali se mu predstavimo na različne načine, odvisno kdo gleda embalažo. Sestavimo seznam atributov

izdelka. Na primer: temperatura, starost, količina, učinkovitost itd. Potem si zamislimo, da se nekaj na embalaži spremeni, ko se spremni eden od

atributov. Vidimo kje dobrobit za potrošnika?

Kako bi jim ta informacija pomagala?

Preprost primer je otroška steklenička, ki opozori starše, kadar je mleko

v steklenički prevroče za pitje.

delno

odvzemanje

Z uporabo

tehnike delnega odvzem anja lahko odstranimo subtilne dele na embalaži in najdemo kreativne načine za promocijo izdelka ali blagovne znamke. Začnimo s seznamom embalažnih komponent. Naključno izberemo eno komponento in si zamislimo, da del te kom-

ponente odstranimo ali zmanjšamo. Vprašajmo se, ali to pomaga kupcu? bodo potrošniki vizualizirali izdelek na nov, kreativen način?

bodo lažje razumeli obliko izdelka ali vre- dnost izdelka? beehive honey kosmiči so zabaven primer, kako lahko z izrezom

osnovnega pakiranja in umetno- stjo z embalažo nadgradiš

izdelek.

Steklenička pri 45°C.

Steklenička pri sobni temperaturi.

Embalažna novica

Zelenega omrežja

Fotografije: arhiv članov

(10)

P o lo ža j P a n o g e

september 2015 foto: arhiv podjetja

EM b ALA žA 10 10 1/10 2

Bojan Štalekar je pred skoraj tremi desetletji v majhni delavnici naredil prvo embalažo za farmacevta.

danes je Gep Štalekar, koroško grafično embalažno podjetje, med najbolj prepoznavnimi proizvajalci potiskane kartonske embalaže v sloveniji, želi pa se v tej vlogi umestiti tudi na trgu eU. Zato so se odločili za zajeten investicijski ciklus, težek več kot pet milijonov evrov, in zdaj postopoma žanjejo. matic Štalekar, ki po očetu prevzema posle, ne želi prehitrih skokov, čeprav so močno povečali proizvodne zmogljivosti. Zanesljiv partner so farmacevtski industriji, ki je glavni kupec njihovih proizvodov, a seznam partnerjev širijo. povpraševanje na trgu je stabilno, njihove zmogljivosti za kartonsko embalažo iz nevalovitega kartona velikih serij so izjemno velike, razvojna vizija pa jasna. matic Štalekar, ki je znal povezati grafično stroko in znanje ekonomije, stavi na njihovo konkurenčnost in fleksibilnost.

poLoŽaJ panoGe

razvoj poteka v dogovoru z naročniki, tudi projekt varnostnih tiskovin

z naložbo v proizvodno-skladiščne prostore in v moderno tehnologijo ste lahko še bolj povečali obseg proizvodnje, izvoz, kakovost izdelkov in povprečno letno rast realizacije.

kaj ste dejansko dosegli v letu 2014? imate več kot 15 milijonov realizacije, a kaj kaže povpraševanje na trgu v tem letu?

Brez preteklih naložb v proizvodno-skladiščne prostore in sprotno dopolnjevanje tehnološke opreme bi se naša rast ustavila. Zmogljivosti so bile v celoti zasedene, kar je še posebej veljalo za proizvodno-skladiščne prostore. V zaostre- nih razmerah gospodarjenja so bili to drzni načrti. Vendar ugotavljamo, da je bila to prava odločitev, ki nam je prinesla na trgu bistvene prednosti. Rast proizvodnje dosegamo na eni strani z obstoječimi kupci, na drugi strani z novimi posli na trgih EU. Po več kot petmili- jonski investiciji smo namenili večjo pozornost predvsem doseganju produktivnosti, kvaliteti in odzivnosti na naročila. Kvantitativne cilje realiziramo postopoma, saj želimo ohraniti dober imidž in zanesljivost, ki je danes bistvena na trgih velikih igralcev.

postali ste še konkurenčnejši.

Naložba je omogočila tudi razvoj varnostnih tiskovin in ekološke izboljšave, tako da nam zagotavlja popolno konkurenčnost za proi- zvodnjo velikih količin potiskane kartonske embalaže. Pomembno je, da smo tako postali prepoznavni in konkurenčni na celotnem trgu EU. Predvsem smo uvrščeni med zanesljive poslovne partnerje naročnikom v farmaci- ji, živilski industriji, tudi pri proizvajalcih

avtomobilske industrije, malih gospodinjskih aparatov in drugih.

povpraševanje?

Povpraševanje na trgu je stabilno glede na naše ciljne kupce v farmaciji, živilski in avtomobilski industriji. Vendar rast ni samoumevna. Na trgu je konkurenca. Za uspešno rast in zaupanje kupcev so bistvenega pomena kakovost, od- zivnost in seveda cena, ki kroji svetovni trg.

Če se bo takšno povpraševanje nadaljevalo, se lahko morda letos približamo 18 milijonom evrov realizacije.

v zadnjih letih ste kljub krizi med podjetji v panogi z najbolj stabilno rastjo. katere vaše poslovne poteze in konkurenčne prednosti lahko izpostavite?

Predvsem sledimo razvojnim potrebam po- slovnih partnerjev. Naše temeljno vodilo je, da kupcu vedno zagotovimo tisto, kar smo se do- govorili in kar od nas pričakuje. Konkurenčni smo s produktivnostjo, ki je osnovni pogoj za konkurenčno ceno na trgu, smo zanesljivi pri dobavi in dosegamo pričakovano kakovost izdelkov. Vedno bolj je za naše partnerje po- membna fleksibilnost v prilagajanju njihovim potrebam.

a najbrž tudi evropska zakonodaja. kot proi- zvajalec potiskane embalaže za živilsko indu- strijo morate upoštevati naročnikove zahteve o informiranju potrošnikov glede živil, tudi ko gre za označevanje alergenov. prihodnje leto bo zakonodaja zahtevala še obvezno označe- vanje hranilne vrednosti. kaj takšne zahteve

(11)

september 2015

m at ic Š ta le ka r

foto: arhiv podjetja

11 10 1/10 2 EM b ALA žA

predstavljajo za proizvajalce, še posebej, če ste vključeni v kreacijo embalaže?

Dizajn, tehnološke in druge karakteristike izdelkov, ki so značilne za farmacijo in živil- sko industrijo, nastajajo skupaj z naročni- kom. Zahteve in spremembe zakonodaje na tem področju je potrebno upoštevati. Na trgu je potrebno izbrati primerne materiale, ki v popolnosti upoštevajo predpise in varnost za končne potrošnike. To področje uveljavljamo kot partnerski odnos med odjemalcem, pro- izvajalcem in dobaviteljem surovin. Tu ne vidimo problemov.

zagotovo je drugače pri pojavih ponarejanja embalaže, kar povzroča na trgu velike izgube.

v sloveniji ste se tudi vi na pobudo novartisa odločili za razvoj varnostnih tiskovin. katere varnostne nivoje lahko ponudite naročniku, saj so možnosti različne, in kakšen vložek je zahteval razvoj novega izdelka?

Pogoj za polni vstop v skupino Novartis AG je bil uspešno izveden projekt v varnostne tisko- vine Security Printing. Ne gre le za konkretni izdelek, ampak za sistem sledenja izdelka preko nabave, proizvodnje z logistiko do končnega uporabnika. Gre za organizacijski pristop in visoko zavedanje zaposlenih v vseh fazah poslovnih funkcij v družbi. Za preprečitev po- narejanja embalaže smo že doslej uporabljali posebne materiale in tehnološke postopke, kot so hologram, vroči tisk s folijo in globoki tisk. Seveda takšni pristopi dražijo izdelek in odločitev naročnika je, zakaj, kdaj in kje se za to odloči. O podrobnostih s tega področja zaradi občutljivosti projekta ne morem govoriti. A dejstvo je, da nas projekt Security Printing še bolje umešča v sam vrh konkurence, saj s tem dosegamo zadnje zahteve farmacevtskih družb in si utrjujemo pozicijo kot zelo zanesljiv per- spektiven dobavitelj. Tako utrjujemo obstoječe poslovanje, hkrati pa posle širimo na področje varnostnih tiskovin, ki jih je v farmacevtski industriji vsak dan več.

torej sodi v fleksibilnost tudi razvoj varnostnih tiskovin?

Naložba v razvoj varnostnih tiskovin Security Printing nam je odprla nova vrata pri zah- tevnih kupcih, ki jim je to področje pogoj za sodelovanje z dobaviteljem. Kupcu lahko za- gotovimo naročila z večmilijonsko naklado in se prilagodimo s sukcesivno proizvodnjo malih količin.

Pri potiskani embalaži gre za primarno embala- žo, ki spremlja izdelek na prodajnih policah ter je namenjena predvsem predstavitvi izdelka.

Izdelana je iz polnega kartona različnih grama- tur in lastnosti ter potiskana v večbarvni ploski offset tiskarski tehniki. Embalaža je po želji kupca lahko zaščitena z disperzijskim ali UV lakom, dodatno plastificirana ali oplemenitena z različnimi folijami. Po potrebi je lahko zašči- tena tudi s termo laki ali kombinirana z okenci iz acetatne folije. Naša tehnologija v pripravi, tisku, izseku in lepljenju zagotavlja proizvodnjo najzahtevnejših oblik embalaže, uporabe ma- terialov in dodatnih potreb, kjer izpostavljamo globoki tisk in brailovo pisavo za slepe.

v koliki meri je na vašo rast in razvoj vplivala močna navezanost na farmacevtsko industrijo, od katere dobivate večino naročil? ali je lahko takšna pretežna naslonjenost na panogo po- slovno in razvojno tvegana?

Prvi posel podjetnika Bojana Štalekar pred 28 leti je bil narejen za farmacevta. Danes je naša proizvodnja predvsem pripravljena na farma- cevtsko industrijo in njihove zahteve. To je po- sledično vplivalo na kakovost razvoja in uspeh našega podjetja. Kljub svetovni gospodarski krizi in velikim premikom svetovnih gospo- darstev ostaja farmacija med najstabilnejšimi panogami, ki so gonilo svetovnega gospodar- stva. Podobno lahko trdimo za živilsko in av- tomobilsko industrijo. Za vse omenjene panoge velja, da imajo postavljene visoke standarde poslovanja in hiter razvoj. Če želiš biti uspešen in pomemben igralec, moraš biti zraven.

Naša tržna strategija je razpršenost med več proizvajalci v teh panogah in temu sledimo.

kateri elementi pri proizvodnji embalaže za farmacevtsko industrijo so najzahtevnejši?

Glavni procesi proizvodnje potiskane karton- ske embalaže so priprava za tisk, tisk, izsek in lepljenje. Da narediš dober izdelek, so pomemb- ne vse faze, ki se med sabo dopolnjujejo. Pri tem je najpomembnejša sodobna tehnološka oprema in seveda izkušen kader, ki mora biti kos zahtevni tehnologiji. Sodobna tehnologija je dostopna na trgu, kader moraš prepoznati in ga vzgojiti. Velik vpliv na končno kvaliteto izdelkov imajo materiali, karton, laki, barve, lepila. Tudi tu moramo biti pozorni in izbi- rati prave dobavitelje glede na zahteve naših kupcev.

primarna embalaža prodaja izdelek. naročniki nekatere njene funkcije poudarjajo bolj, druge manj. šele v zadnjem času bolj natančno in- formacijsko, a tudi funkcijo ekonomičnosti, to pomeni zmanjševanje stroškov vključno z varčevanjem pri materialu. je pri kartonu in papirju tega manj? pri katerih funkcijah em- balaže so naročniki najbolj natančni?

Vsekakor so ti vidiki odvisni od branže, za katere delamo. Popolnoma drugačen pomen ima embalaža v avtomobilski ali tekstilni

industriji kot pri živilski ali farmacevtski in- dustriji. Za prodajo izdelka na prostem trgu je pomembno, da embalaža izdelku omogoča brezplačen oglas. Embalaža je vaš prodajalec na prodajnem mestu, ki ustvari dober izdelek in učinkovito posreduje identiteto blagovne znamke. Nasprotno predstavlja embalaža za avtomobilske dele le funkcijo varne zaščite izdelka od proizvajalca delov do končnega proizvajalca avtomobilov oziroma za rezerv- ne dele na prodajnih policah. Tako je recimo v farmaciji že pogoj, da se določena zdravila brez braillove pisave ne morejo prodajati na posameznih trgih.

V osnovi pa želimo poudariti, da naš razvoj poteka v dogovoru z naročniki. Predvsem sta dizajn in oblika izdelka domena naročnika.

Naša naloga je, da naročniku zagotovimo teh- nično izvedljivost, kvaliteto in ekonomičnost.

Pri tem je naša naloga, da naročniku svetujemo možnosti izdelave po zadnjih tehnoloških, var- nostnih in ekonomičnih prednostih.

v vaši poslovni praksi ne pozabljate na trajno- sti razvoj. ali pri tem bolj razmišljate o življenj- skem ciklusu proizvoda, od zasnove, izdelave in uporabe izdelka, ali tudi na to, kako ravnate z odpadki, energijo in vodami, na primer?

Trajnostni razvoj je za nas celovit projekt, ki zajema učinkovito izvajanje procesov za do- sego produktivnosti in odgovorno ravnanje z odpadki. Odpadke seveda ločujemo in v celoti vračamo nazaj dobavitelju in odjemalcem za nadaljnjo predelavo. Uporabljamo materiale (FSC), ki so okolju prijazni, investiramo v delovno opremo za varna delovna mesta in podobno. Z ekološkega vidika lahko rečem, da glede na tehnične podatke strojne, investicijske opreme in tehnološke postopke, zagotavljamo najvišje možne standarde za vpliv na okolje.

katerega znanja v slovenski embalažni panogi ni dovolj?

V zadnjih letih opozarjamo na sistem izobra- ževanja za potrebe grafične dejavnosti, ki je specifična za panogo potiskane embalaže.

Tehnološki razvoj na tem področju vidno na- preduje. Mladi se vse premalo odločajo za ta po- klic. Šolski sistem krči oddelke za to smer. Tako nam ne preostane drugega, kot da zaposlujemo sorodne kadre, ki jih moramo prekvalificirati in stalno izobraževati.

ali je razvojna prihodnost vašega podjetja v specializaciji?

V nekem smislu vsekakor je. Danes ne moreš biti na dolgi rok pomemben igralec na svetov- nem trgu, če nisi konkurenčen. Saj poznate tisti stavek – najboljša cena za izdelek po pri- čakovanih kriterijih. Ali si tako velik, da lahko obvladuješ več specializacij, ali se osredotočiš na specializacijo za določene branže oziroma skupine izdelkov. Naša specializacija je po- tiskana kartonska embalaža iz nevalovitega kartona velikih serij. 

(12)

A N K ET A O U P O R A B I 3 D A N K ET A O U P O R A B I 3 D A N K ET A O TI S KA E M B A LA ŽE TI S KA E M B A LA ŽE U P O R A B I 3 D TI S KA E M B A LA ŽE U P O R A B I 3 D

september 2015 foto: arhiv podjetja

EMBALAŽA 12 10 1/10 2

Pri Packaging Digest so izvedli anketo med embalažerji o uporabi 3D tiska embalaže. Ena tretjina vprašanih embalažerjev ga že uporablja, večina za hitro izdelavo prototipov. Anketa prikazuje pregled stanja na trgu 3D tiska embalaže, napoved razvoja trga in opozarja na nekaj zanimivih projektov v embalažni branži.

Rezultati ankete kažejo, da je trenutna uporaba 3D tiska embalaže še v povojih, vendar je videti, da se bo to kmalu spremenilo, saj so podjetja povečala naložbe v 3D tehnologijo. Na vprašanja je odgovarjalo več embalažnih ekspertov po svetu.

ANKETA O UPORABI 3D TISKA EMBALAŽE

Prihodnost 3D tiska embalaže

počasna, zdaj dobrodošel za prototipe

Izdelava prototipov na prvem mestu

Ena tretjina vprašanih uporablja novo 3D tehnologijo (33,3 %). Pri vprašanju, ki je omo- gočalo različne odgovore, so vsi odgovorili, da jo uporabljajo za izdelavo prototipov. Nekateri tehnologijo uporabljajo tudi za pakiranje strojnih delov in za druge namene. Razlogi, zakaj proizvajalci embalaže uporabljajo 3D tisk embalaže, so različni. Navajamo nekaj najpogostejših:

• 3D tehnologija zagotavlja hitro oblikovanje, brez omejitev, ki jih ima stroj.«

• »3D tehnologija lahko pospeši izdelavo pro- totipa, mogoče se je izogniti dragim matri- cam, ki jih je potrebno ustvariti le na začetku samo za prototip in je izjemno natančna.«

• »Omogoča hitrost in nizke začetne stroške za ustvarjanje kompleksnih modelov.«

• »Tehnologija zagotavlja hitre in natančne prototipe, ki dajejo kvalitetne povratne in- formacije za vse interne kupce med razvojem nove embalaže ali spreminjanjem že obsto- ječe embalaže.«

• »Ponuja hitre prototipe brez stroškov orodij.«

• »Uporabljamo jo za hiter razvoj orodja za vbočene in izbočene aplikacije.«

• »Ta tehnologija je še eno pomembno orodje v orodjarni. Namesto da uporabite CNC, rezkalni stroj ali stružnico, lahko s 3D ti- skalnikom embalaže najdete nov izhod za koncept ali idejo, ki bo podprla embalažni inovacijski proces.«

• »Tehnologija omogoča edinstvene rešitve za kupce.«

Nezaupanje v novo tehnologijo še veliko

Razlogi za neuporabo 3D tiska embalaže so med podjetji različni. Večina anketiranih (63

%) ne uporablja 3D tehnologije. Od teh jih je 44,4 % odvrnilo, da tehnologija ni združljiva z njihovim poslovanjem, drugi pa da tehnologije niso predvideli v fi nančnem načrtu. Obstaja ogromen potencial, vendar trenutno predno- sti v embalažni industriji niso še popolnoma jasne. Na vprašanje, ali mislite v prihodnosti uporabljati 3D tisk za embalažo, jih je 61,4 % odgovorilo z da.

Izkušnje uporabnikov spodbujajo k investiciji

Prosili so tudi za nasvete uporabnikov.

Informacije naslednje:

Med najbolj nenavadnimi 3D tiskanimi projekti je plastenka s slonom.

(13)

september 2015

13 10 1/10 2 EM b ALA žA

• »Pomembno je, kakšen tiskalnik izberete.«

• »Kupite 3D tiskalnik ali se povežite s kva- litetnimi najemodajalci 3D tiskalnikov. Ne bodite skopuški.«

• »Večina podjetji, ki prodaja CAD CAM pro- grame, ponuja tudi 3D tiskanje.«

• »Najprej kupite programsko opremo Solidworks in postanite kompetentni v oblikovanju, brez teh sposobnosti bo 3D tiskalnik brez uporabne vrednosti.«

• »Naj bo dizajn skladen s tehnologijo.«

• »Prilagodite vrsto tiskalnika sebi. Obstaja veliko možnosti, med njimi so razlike. Niso vsi 3D tiskalniki enako sposobni proizvajati kakovostne proizvodne površine.«

3d tiskanje embalaže še neizkoriščen potencial

Na koncu so jih vprašali, kateri najbolj nena- vaden projekt so uporabili v povezavi s 3D tiskanjem embalaže:

• »Organizirali smo izdelavo različnih veliko- sti živilskih izdelkov s 3D tehnologijo, da smo potem lahko določil velikosti embalaže, ki so potrebne za različne velikosti izdelkov in število paketov.

• »Natisnili smo vložek za manjšo strojno opremo in poslali 3D del v potrditev z vzorcem končnega materiala na bio osnovi.

Pridobili smo takoj potrditev in prihranili tedne razvoja.«

• »Stiskali smo 3D umetnino in jo združili z embalažo.«

• »Plastenka z glavo slona.«

Čeprav je uporaba 3D tiskanja embalaže v pod- jetjih še na začetku, je raziskava pokazala, da lahko pričakujemo več in več različnih uporab 3D tehnologije. Ugotovljeno je bilo tudi, da ena tretjina (33,3 %) podjetij uporablja lastno 3D tehnologijo, več kot četrtina (26,7 %) uporablja zunanje vire, 40 % pa uporablja kombinacijo svoje in tuje tehnologije. 

Vir: Packaging Digest

3D tiskana verzija, ki je bila uporabljena kot prototip.

Promocija

(14)

S te k len a em b a la ža

september 2015 foto: www.shutterstock.com

EM b ALA žA 14 10 1/10 2

steklo že od nekdaj velja za prvo izbiro, za material, ki mu najbolj zaupamo, kadar gre za shranjevanje živil. odlikuje ga popolna inertnost in neomejena reciklabilnost. pri proizvodnji novih steklenih izdelkov in embalaž se uporablja tudi do več kot 90 % odpadnega stekla, s čimer se prihrani okoli 7 milijonov ton Co

2

na leto. pomanjkljivost sta seveda predvsem teža in lomljivost. kljub temu prestižni izdelki še vedno prisegajo na steklo. V zadnjih letih proizvodnja stekla in steklene embalaže v eU vidno narašča in predstavlja pomemben del evropskega gospodarstva.

tanja pangerl

sTekLena emBaLaŽa

uporaba narašča, potencial v specialni stekleni embalaži

S

teklena embalaža predstavlja največji del sektorja proizvodnje stekla v EU, okoli 60

%. Evropski proizvajalci steklene embalaže zagotavljajo široko ponudbo različne steklene embalaže za hrano in pijačo, kot tudi stekle- ničke za parfume, kozmetiko in farmacijo. Z okoli 160 proizvodnimi obrati po Evropi ter v Švici in Turčiji proizvodnja steklene embalaže predstavlja pomemben del evropske ekonomije in zagotavlja neposredno zaposlitev za okoli 50.000 ljudi. V okviru celotne preskrbne ve- rige ustvarja še dodatna delovna mesta. Je pa sicer EU največji svetovni proizvajalec steklene embalaže s proizvodnimi obrati, ki so locirani v 23 evropskih državah.

ž

e skoraj 40 let si proizvajalci steklene emba- laže prizadevajo zmanjšati vplive na okolje v celotnem proizvodnem procesu in s tem pred- staviti steklo kot okolju prijazno trajnostno embalažo. Steklo je tudi prvi embalažni ma- terial, ki je dal odpadnemu materialu (steklu) vrednost. Številne raziskave so pokazale, da imajo evropski potrošniki z vidika ohranjanja zdravja stekleno embalažo za hrano in pijačo raje kot embalažo iz drugih materialov. Steklo namreč ne vpliva na kakovost hrane in pijače, na okus ali na vitamine, ki jih hrana in pijača vsebujeta. Prav tako steklo ni škodljivo za na- ravno okolje in je popolnoma inerten material,

kar zagotavlja, da ni nobene interakcije med izdelkom v stekleni embalaži in med zunanjim okoljem.

P

ogosto stekleno embalažo povezujemo z dražjimi izdelki. Vendar to ne drži vedno. V veliko primerih so isti izdelki, ki so pakirani v različnih vrstah embalaže, na voljo za približno enako ceno ali pa je izdelek celo cenejši, če je pakiran v stekleni embalaži. Steklena emba- laža je glavni material pri visoko kakovostnih produktih, saj gre za najbolj zanesljiv material z vidika zagotavljanja ustreznega okusa in daljše obstojnosti izdelka.

rast steklene

embalaže v evropi

V

letu 2014 je bila zabeležena trdna rast evropske industrije steklene embalaže. Po podatkih neprofitnega evropskega združenja steklene embalaže in proizvodnje namiznega pribora FEVE je v EU 28 količina proizvedene steklene embalaže narasla za 1,6 %. Več kot 22 milijonov ton ali okoli 50 milijard steklenih embalaž je bilo prodanih kupcem na in izven EU trga. Vse EU države so na tem področju zabeležile rast, čeprav z različno hitrostjo.

(15)

september 2015

p et ra k alan Lu ba jn še k

foto: arhiv podejtja

est er a p ri sto vn ik

foto: Btjan Čadej

a nd re j B ož ič

foto: arhiv podejtja

15 10 1/10 2 EM b ALA žA

Poljska je imela 7,4 % rast (najvišjo v EU), nad povprečjem EU pa je bila tudi rast na jugovzho- dnem območju EU (2,9 %), severno-osrednjem delu (2,1 %) in v Franciji (2,2 %). Zunaj EU pa je Turčija zabeležila kar 14,8 % rast. Podatki vključujejo rezultate za proizvedeno stekleno embalažo za hrano in pijačo, kot tudi steklenice za parfume, kozmetiko in farmacevtski sektor (Glej tabelo).

nadzor surovin

Z

a razliko od drugih embalažnih ma- terialov, ki lahko prepuščajo uhajanje kemikalij, škodljive za človekovo zdravje, in spremenijo okus in kakovost izdelka, steklo ohranja in varuje hrano brez dodajanja kemi- kalij. Steklena embalaža je tudi brez bisfeno- la A (BPA) in drugih kemikalij, ki se nahajajo v nekaterih drugih embalažnih materialih.

Stekleni embalaži že od leta 1600 ravno za- radi njenih inertnih lastnosti najbolj zaupajo tudi proizvajalci zdravil oziroma zdravniki in farmacevtski znanstveniki.

U

radni nadzor na področju materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pri nas opravlja Zdravstveni inšpektorat RS.

Poleg embalaže nadzirajo tudi surovine za proizvodnjo steklene embalaže idr. Nadzirajo proizvajalce, uvoznike in distributerje ste- klenih izdelkov, inšpekcijske preglede pa izvajajo tudi v maloprodaji. Preverja se pred- vsem zagotavljanje varnosti materialov in izdelkov, izvajanje dobre proizvodne prakse, označevanje in sledljivost. Inšpekcijski nad- zor izvajajo tudi pri uvozu iz tretjih držav.

Kot so sporočili iz Zdravstvenega inšpekto- rata, ugotovitve inšpekcijskih pregledov na

področju steklenih materialov in izdelkov ne izkazujejo posebne problematike.

S

kladnost steklenih izdelkov na inšpek- toratu preverjajo tudi z analizo vzorcev.

Kot največje tveganje so opredelili migracijo svinca iz kristalnega stekla oziroma migraci- jo svinca in kadmija iz obarvanih steklenih izdelkov. Na inšpektoratu so povedali, da vsi neskladni vzorci, analizirani v zadnjih nekaj letih, niso bili iz skupine steklene embalaže, ampak je šlo predvsem za kozarce za pitje z obarvanim robom.

recikliranje stekla

S

teklo je narejeno iz popolnoma naravnih materialov in se lahko neomejeno 100 % reciklira brez izgube na kvaliteti ali čistosti.

Večina steklene embalaže v Evropi se proizvaja iz recikliranega stekla, med 71 % do celo nad 90 %. S tem se prihrani okoli 7 milijonov ton CO2 na leto, kar je enako izpustom 4 milijonov avtomobilov. Z recikliranjem samo ene stekle- nice se prihrani dovolj energije, da za 20 minut napajamo televizijo. Po podatkih FEVE okoli 80

% evropskih potrošnikov redno reciklira ste- kleno embalažo, ki jo uporablja. Z recikliranjem ene steklenice prihranimo tolikšno količino

energije, da lahko z njo za slabo uro napajamo 100 W svetilko, za 20 minut računalnik, za 15 minut televizor, za 10 minut pralni stroj. Za vsako tono recikliranega stekla se prihrani več kot tona naravnih surovin, vključno s 589 kg peska za steklo, 185 kg prahu sode, 172 kg apnenca in 72 kg glinenca. Za vsakih šest ton uporabljenega recikliranega stekla pa prihra- nimo za eno tono CO2. Za 10 % večja uporaba recikliranega stekla pri proizvodnji steklene embalaže povzroči zmanjšanje delcev v ozračju za 8 %, dušikovega oksida za 4 % in žveplovega oksida za 10 %.

država 2010 2011 2012 2013 2014 rast 2014/2013

nemčija 3.787.750 4.065.452 3.934.844 3.933.641 3.973.786 1,0 %

italija 3.506.532 3.568.710 3.391.637 3.445.302 3.467.462 0,6 %

Francija 3.152.023 3.310.186 3.146.755 3.030.949 3.097.473 2,2 %

združeno kraljestvo 2.316.604 2.310.667 2.226.321 2.240.759 2.245.986 0,2 %

druge severne in centralne države eu (avstrija, belgija, danska, estonija, Finska, nizozemska, švedska, švica)

1.950.400 2.041.404 2.096.753 2.093.984 2.138.703 2,1 %

španija 1.979.957 2.067.016 2.012.381 2.087.000 2.099.236 0,6 %

portugalska 1.312.909 1.351.919 1.441.962 1.439.429 1.451.735 0,9 %

druge jV države eu (bolgarija, hrvaška, češka republika, grčija, madžarska, romunija, Slovaška)

1.068.659 1.186.726 1.198.207 1.364.601 1.403.563 2,9 %

turčija 779.462 822.502 950.000 1.021.000 1.172.313 14,8 %

poljska 986.347 986.750 996.660 1.003.551 1.078.071 7,4 %

Skupaj evropa 20.840.643 21.711.331 21.395.520 21.660.216 22.128.328 2,2 %

Skupaj eu 28 19.956.884 20.783.077 20.333.593 20.533.216 20.858.515 1,6 %

Tabela: Proizvodnja steklene embalaže v EU med leti 2010-2014 v tonah. (Vir: FEVE, www.feve.org)

Že vrsto let po vsej evropi

prodajamo t. i. fantazijske

steklenice, npr. v obliki

eifflovega stolpa ali ženskega

čevlja, ki so večinoma

namenjene za spominke.

(16)

september 2015

EM b ALA žA 16 10 1/10 2

R

eciklirano steklo lahko zamenja do 95 % primarnega materiala. Za čim bolj uspe- šno recikliranje, kjer z uporabo recikliranega stekla zagotovimo standardom, je potrebno stekleno embalažo zbirati ločeno od osta- lega stekla in ločeno po barvah steklene embalaže. Če je količina onesnaženih delcev v recikliranem steklu prevelika, se takšno steklo uporabi za neembalažno steklo, kot je pri proizvodnji steklenih ploščic, za filtracijo, pločnike, cestišča, parkirišča idr.

potencial v

izdelavi specialnih steklenih embalaž

A

ndrej Božič, generalni direktor v podje- tju Steklarna Hrastnik, d.o.o.: »Poleg namiznega in opalnega stekla proizvajamo tudi embalažno steklo. Na tem področju smo prisotni na trgu prestižnih steklenic za blagovne znamke žganih pijač visokega cenovnega razreda, z letošnjim letom pa vsto- pamo tudi na trg parfumskih steklenic in embalaže za kozmetiko. Že vrsto let po vsej Evropi prodajamo t. i. fantazijske steklenice, npr. v obliki Eifflovega stolpa ali ženskega če- vlja, ki so večinoma namenjene za spominke, napolnjene pa so z različnimi vsebinami. Pri prodaji steklene embalaže je na vrhu proda- ja prestižnih steklenic za blagovne znamke visokega cenovnega razreda.

Steklo lahko za določene izdelke uporabimo večkrat ali ga recikliramo, kar je neskončen proces. Seveda pa se stekla močno razlikujejo glede kakovosti, čistosti. Zaradi vrhunske kakovosti in čistosti stekla, proizvedenega v Steklarni Hrastnik, recikliramo samo v naši steklarni pridelano steklo.

S

teklo je tudi okolju zelo prijazen material, saj se pri njegovi izdelavi uporablja iz- ključno kremenčev pesek. Pri reciklaži stekla se porabi kar 30 do 40 % manj energije v pri- merjavi s proizvodnjo iz primarnega stekla.

Izdelava steklene embalaže je sicer bistveno dražja od izdelave plastične embalaže zlasti zaradi zemeljskega plina in keramičnega peska, ki ga steklarne uporabljamo pri izdela- vi. Vendar pa za izdelavo ene plastenke pora- bimo več vode, kot jo je v plastenki za enkra- tno uporabo. Steklo kot material je tudi zelo kakovostno za uporabo v živilski industriji, saj ustreza njenim strogim normativom. Zato v prihodnosti vidimo potencial predvsem v izdelavi specialnih steklenih embalaž za različne jogurte, marmelade, sire, olja, kise, paštete, ekološke izdelke in podobno, kar se je v preteklosti že shranjevalo v stekle- no embalažo. Čeprav je Steklarna Hrastnik usmerjena v proizvodnjo visoko kakovostne embalaže, smo prepričani, da ima steklo kot

material z neomejenimi možnostmi reciklaže svetlo prihodnost tudi na področju izdelkov široke potrošnje. V Sloveniji, ki menimo, da zaradi majhnosti trga in specifičnosti proizvodnje izdelkov, ni najbolj primerna za masovno proizvodnjo steklenih izdelkov, vidimo, kot že omenjeno, potencial predvsem v proizvodnji specialnih steklenih embalaž za izdelke višjega cenovnega razreda ter za lokalno pridelana živila in pijače. V pri- meru lokalnega proizvajalca živil in pijače se pojavlja tudi možnost vračanja steklene embalaže. Ta model opažamo predvsem pri nakupu izdelkov, kot so mleko, sokovi in raz- lična olja. Na primer pri mlekomatih lahko pride kupec s svojo embalažo in zato plača manj. Steklena embalaža naše steklarne je za tovrstne modele zelo uporabna zaradi kakovosti stekla, ki ima nižjo lomljivost, ne vsebuje težkih kovin, ima visok lesk in je brez prask tudi po 3.000 pranjih v industrijskem pomivalnem stroju.

Č

eprav omejitev glede teže steklene em- balaže za visoko kakovostne izdelke ni, bomo v Steklarni Hrastnik konec letošnjega leta zaključili z investicijo v novo proizvodno linijo, v okviru katere bomo proizvajali lažjo stekleno embalažo za kozmetiko, parfume in tudi steklenice. Tako kot na številnih po- dročjih, se tudi na področju stekla uvajajo inovacije, ki steklu dodajajo nove lastnosti.

Veliko inovacij je na področju lomljivosti stekla, kot npr. termično tretiranje stekla, ki omogoča, da se steklo lomi na koščke, ki niso nevarni.«

olja višjega kakovostnega razreda v

steklenicah

E

stera Pristovnik, predstavnica vodstva za okolje in tehnologinja za standardiza- cijo in razvoj v podjetju Tovarna olja Gea d.d.: »Olje je živilo, ki je podvrženo oksida- ciji, če se ne hrani na primernem mestu in v primerni embalaži. Jedilna rafinirana olja, ki so namenjena široki potrošnji, polnimo v PET embalažo. Olja višjega kakovostnega razreda pa so polnjena v temnih steklenicah, da se

Kratko, zanimivo

Festival reCi: design, pOdObe reCikliranja

Festival RECI:DESIGN, podobe recikliranja, je potekal v Celju v zadnjih dneh avgusta.

Predstavil je recikliranje in oblikovanje, predvsem vrhunske izdelke s področja obli- kovanja, ki nastajajo s ponovno uporabo za- vrženega materiala oziroma z recikliranjem.

Osrednji dogodek festivala je bila razstava RECI:DESIGN, zasnovana kot stanovanje iz recikliranih in unikatno oblikovanih kosov.

Na predavanjih in delavnicah so se vse dni srečevali obiskovalci in razstavljavci. Javnost se je seznanila z ustvarjanjem z odpadnim lesom, plastiko, predelavo oblačil ter z uni- katnimi oblikovalskimi kosi. S predavanji, delavnicami in projekcijami so obiskovalce nagovorili, da bi tudi z lastno ustvarjalnostjo našli navdih v zavrženih stvareh. V spremlje- valnem programu so predstavili razstavo RECI:ART na temo recikliranja v umetnosti (Galerija Plevnik-Kronkowska, kuratorka Maja Antončič), razstavo RECI:FOTO, reci- kliranih fotoaparatov (Tri izložbe, Umetniška četrt, avtor Tomaž Črnej) ter performance KAMLIN v izvedbi Matije Plevnika. V času festivala so v Galeriji sodobne umetnosti in v sodelovanju z Društvom Živa Kreativa potekale otroške delavnice, Kino Metropol pa je predvajal film Waste Land.

razprava O smerniCah za ek dO kOnCa septembra

Samo do konca septembra še traja javna razprava o predlogu usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije. Energetski koncept kot osnovni razvojni dokument ener- getike naj bi na podlagi projekcij gospodarske- ga, okoljskega in družbenega razvoja države določil cilje zanesljive, trajnostne in konku- renčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 in okvirno 40 let. Ključno vprašanje je, ali bo Slovenija z energetsko politiko zagotovila trajnostno ravnanje z energijo. To pomeni, da bodo doseženi trije cilji: podnebna sprejemlji- vost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost.

Po zaključku javne razprave bo MZI do konca leta 2015 pripravilo predlog Energetskega koncepta Slovenije in ga posredovalo v javno obravnavo. Hkrati z javno obravnavo EKS bo potekala tudi celovita presoja vplivov na oko- lje. Medresorsko usklajen dokument bo predla- gan Vladi v potrditev. Medresorsko usklajen dokument (Predlog Energetskega koncepta Slovenije) bo Vlada posredovala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru – v obliki Resolucije o Energetskem konceptu Slovenije. Obstaja možnost, da se bo Resolucija o Energetskem konceptu, ki jo bo sprejel Državni zbor, preve- rila na posvetovalnem referendumu.

Letos smo pričeli s prodajo

Gea bio kokosovega olja

(100 %, hladno stiskano,

deviško), ki ga polnimo v

stekleni kozarec.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Drugi možen scenarij je finančni zlom katere od družb za ravnanje z odpadno embalažo, pri čemer bi lahko tudi več kot polovica količin zbrane odpadne embalaže ostala

Leta 2012 smo za izboljša- nje trajnostnega ravnanja z embalažo opredelili osnovna načela oblikovanja in proizvodnje em- balaže, ki določajo izbiro materialov, kot so na- ravno

drobnih obveznostih navedenih v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, letni izpis sporočenih količin embalaže in količin odpadne emba- laže, ki jo je Interseroh

• Bolj jasno je določeno, da se obveznosti družbe za ravnanje z odpadno embalažo glede prevzemanja odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, in obveznosti izvajalcev javne

• Kako ocenjujete napoved, da se bodo do leta 2020 količine ločeno zbrane odpadne embalaže v okviru javne službe še povečale na račun zmanjševanja količin mešanih

Z njimi je Ministrstvo za okolje in prostor vzpostavilo sistem, kjer manjša podjetja, ki ustvarijo manj kot 15 ton odpadne embalaže na leto, prenesejo stroške ravnanja z

Tak sistem, kot je sedaj, omogoča tudi zlorabo sistema ravnanja z odpadno embalažo s strani izvajalcev/tradicionalnih zbiralcev odpadnih surovin (Dinos, Surovina). To pomeni,

Vzpostavlja se sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo Višji cilji pri ravnanju z embalažo Skladnost materialov vedno večji izziv Visokofrekvenčna embalaža