• Rezultati Niso Bili Najdeni

DIPLOMSKA NALOGA

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "DIPLOMSKA NALOGA"

Copied!
79
0
0

Celotno besedilo

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

DIPLOMSKA NALOGA

Posebnosti pri prevozu sveže paprike preko Luke Koper, d. d.

Robert Magdič

Portorož, julij 2021

(2)
(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

DIPLOMSKA NALOGA

Robert Magdič

Posebnosti pri prevozu sveže paprike preko Luke Koper, d. d.

Portorož, julij 2021

(4)

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

DIPLOMSKA NALOGA

Posebnosti pri prevozu sveže paprike preko Luke Koper, d. d.

Mentor: doc. dr. Bojan Beškovnik Študent: Robert Magdič

Jezikovni pregled: Mija Čuk, univ. dipl. spl. jez.

Vpisna številka: 09130046

Študijski program: dodiplomski študijski program 1. stopnje Promet Smer študija: Prometna tehnologija in transportna logistika

Portorož, julij 2021

(5)

SKLEP O ODOBRITVI TEME

(6)

I ZAHVALA

Svojo karierno pot sem začel pri družbi Intereuropa, d. d., katera mi je še kot študentu omogočila študentsko delo in kasneje, ko sem v zahvalo za ponujeno priložnost povrnil z vestno opravljenim delom, še redno zaposlitev. Posebej bi rad izpostavil g. Mihovila Ramešo, go. Marino Rus, gdč. Marjetko Možina in g. Jerneja Bucaja, ki so me skozi kariero podpirali in prenašali svoje znanje. Ne gre pozabiti ostalih sodelavcev tako znotraj firme kot pri poslovnih partnerjih.

Zahvala gre tudi moji družini, ki me je vedno podpirala pri odločitvah, in partnerici Nini, ki ni obupala nad menoj, tudi ko je bilo najtežje.

Hvala tudi mentorju doc. dr. Bojanu Beškovniku za vse podano znanje v času študija ter strokovno pomoč in nasvete pri pisanju diplomske naloge.

(7)

II PREDGOVOR

V družbi Intereuropa, d. d., sem začel svojo karierno pot v oddelku za hitro pokvarljivo blago.

Na delovnem mestu, katerega opravljam še danes, sicer v nekoliko drugačni obliki, vztrajam še danes, saj me navdušuje visoka intenziteta dela, zaradi narave blaga, ki potrebuje visokokakovostno in hitro raven storitve. Ker se trg nenehno spreminja, je treba biti posebej prilagodljiv in iznajdljiv, da bi lahko sledil potrebam le-tega.

Na delovnem mestu sem se najbolj navdušil nad uvozom sveže paprike, saj zaradi svojih specifičnih lastnosti potrebuje nekoliko več pozornosti in iznajdljivosti. Vse to bom skušal v diplomski nalogi tudi predstaviti.

(8)

III KAZALO

POVZETEK/SUMMARY ... V

1 UVOD ... 1

1.2. Namen, cilji in teze diplomske naloge ... 2

1.3. Različna izhodišča in omejitve ... 2

1.4. Metode ... 3

2 LASTNOSTI DELOVANJA HLADNIH TRGOVSKIH VERIG ... 4

2.1 Zahteve hladnih verig ... 5

2.1.1 Čas ... 6

2.1.2 Kakovost ... 6

2.1.3 Diverziteta ... 7

2.2 HACCAP ... 7

2.2.1 Analiza nevarnosti ... 7

2.2.2 Določitev kritičnih kontrolnih točk ... 8

2.2.3 Kritične meje kritičnih kontrolnih točk ... 8

2.2.4 Nadziranje kritičnih kontrolnih točk ... 8

2.2.5 Korektivni ukrepi ... 9

2.2.6 Preverjanje načrta HACCP ... 9

2.2.7 Dokumentacija in vodenje evidenc ... 10

2.3 Vrste blaga v hladnih verigah in njegove značilnosti ... 11

2.3.1 Zamrznjeno blago ... 12

2.3.2 Sveže sadje in zelenjava ... 13

2.4 Problem uničenja hrane ... 15

2.5 Izzivi pri hladni verigi ... 16

2.6 Trendi prevozov ... 16

2.7 Vloga pristanišč v hladnih verigah ... 18

3 TRANSPORTNA SREDSTVA IN OPREMA TER SKLADIŠČA ZA PREVOZ BLAGA V TEMPERATURNEM REŽIMU ... 20

3.1 Transportne enote in transportna sredstva ... 20

3.2 Oprema za prekladanje ... 24

3.3 Kondicionirana skladišča ... 26

3.4 Dokumentacija ... 28

3.4.1 Fitosanitarni certifikat ... 28

(9)

IV

3.4.2 CHED-PP – Common Health Entry Document for plants and plant products ... 29

3.4.3 Certificate of conformity – certifikat za kakovost po tržnih standardih EU ... 29

3.4.4 EUR. 1 // EUR MED (Potrdilo o poreklu blaga; angl. Certificate of Origin) ... 30

3.4.5 Certifikat COI ... 30

3.4.6 Dokument CMR ... 31

3.4.7 Nakladnica - BL (angl. bill of lading/seaway bill) ... 31

3.4.8 Tranzitni dokument... 31

3.4.9 SAD – uvozni dokument ... 32

4 TEHNOLOŠKE POSEBNOSTI PRI PREVOZU PAPRIKE PREK LUKE KOPER, D. D. 33 4.1 Lastnosti terminala v Luki Koper, d. d... 33

4.2 Primeri hladilnih verig prek Luke Koper, d. d. ... 34

4.3 Zahteve pri prevozu paprike ... 36

4.4 Postopek organizacije prevoza: Izrael–Evropska unija ... 38

4.4.1 Praktični primer hladilne verige – sveža paprika iz Izraela v EU prek Luke Koper, d. d. 38 4.5 Posebnosti postopkov za uvoz paprike iz Izraela in Egipta ... 40

5 ZAKLJUČEK ... 42

SEZNAM LITERATURE IN VIROV... 44

SEZNAM SLIK ... 48

SEZNAM TABEL ... 49

PRILOGE ... 50

(10)

V

POVZETEK/SUMMARY

V diplomski nalogi je predstavljen prevoz sveže paprike iz tretjih držav v Evropsko unijo.

Predstavljene so lastnosti sveže paprike ter transportna sredstva in skladišča, primerna za varen premik blaga iz denimo Izraela v Evropo prek Luke Koper.

Podane so lastnosti delovanja hladilnih trgovskih verig, pri katerih so posebej izpostavljene zahteve, ki jih narekuje trenutni trg. Pri tem naj omenim, da je vsak od nas potrošnik in da kot taki vsi stremimo k svežini produktov, to posebej velja izpostaviti za sveže sadje in zelenjavo, ki imajo zaradi svojih lastnosti precej kratko življenjsko dobo.

V nalogi je posebej analiziran primer organizacije prevoza paprike iz Izraela v Evropsko unijo ter opisane razlike, ki se pojavijo pri prevozu istega blaga iz Egipta, ki je prav tako ena od tretjih držav, ki Evropo oskrbuje s papriko v zimskih mesecih. V tem obdobju evropski trg zaradi podnebnih lastnosti ni samozadosten za omenjeno blagovno skupino.

Ključne besede: Luka Koper, transport paprike, hladilne verige.

This paper presents the transport of fresh peppers from developing countries to the European Union. Properties of fresh peppers are presented as well as the means of transport and storage suitable for safe transfer of goods from, for example, Israel to Europe via the Port of Koper.

Characteristics of cold retail chain operation are stated in the paper, which also highlights the requirements dictated by the current market. Everyone should be aware that we are all potential consumers and as such we all desire fresh products. This is especially related to fresh fruit and vegetables, which, due to their properties, have a fairly short lifespan.

The paper analyses an example of pepper transport organization from Israel to the European Union, and it describes the differences that may arise in the transport of the same commodity from Egypt, another developing country, which supplies Europe with peppers during the winter. In this period, Europe is not self-sufficient in this commodity group due to its climate.

Key words: Port of Koper, pepper transport, refrigeration chains.

(11)

1

1 UVOD

1.1.Opredelitev področja in opis problema

Zaradi vpliva globalizacije na gospodarstvo in vse bolj zahtevnega trga se potrebe po vse hitrejše izvedenih transportih povečujejo. Evropski kupci so znani po svojih zahtevah po svežini blaga, kar je še posebej izpostavljeno, kadar gre za sveže sadje in zelenjavo. Če želimo biti konkurenčni, je treba imeti zagotovljeno redno neposredno ladijsko linijo »port to port« za potrebe čim krajšega tranzitnega časa. Luka Koper, d. d., (v nadaljevanju Luka Koper), ima trenutno zagotovljene redne neposredne linije iz ter v smeri Izraela in Egipta, ki sta na področju uvoza in izvoza svežega sadja in zelenjave glavni zaveznici.

Hitro pokvarljivo blago, med katero spada tudi paprika, zaradi svoje narave predstavlja izziv za špediterja tako v smislu carinskih obveznosti kot logističnih rešitev za čim bolj učinkovito opravljen proces. Čas transportne poti svežega sadja in zelenjave iz Izraela oz. Egipta prek luke je sestavljen iz slednjih dejavnikov: tranzitni čas ladje iz Izraela oz. Egipta do Luke Koper, čas pretovora zabojnika z ladje do terminala hlajenih tovorov v Luki Koper, čas za pregled blaga s strani inšpektorjev in carinjenja ter čas za kopenski transport (navadno vlačilec s frigo prikolico). Špediter kot takšen in Luka Koper, d. d., imata največ manevrskega prostora ravno pri delih, ki se opravljajo v času, ko se blago giblje na prostorih Luke Koper. Glede na to, da lokalni špediterji in Luka Koper uspešno opravijo pretovor blaga z ladje na kamion v roku 24 ur, se lahko sklepa, da so logistične usluge na zelo visoki ravni in so stranke lahko zadovoljne s storitvijo.

Glede na trenutno situacijo, ki jo po svetu povzroča covid-19, se pričakujejo spremembe na trgu svežega sadja in zelenjave. Trenutno se ne ve, v katero smer se bo v prihodnosti odvijal transport omenjenega blaga, saj bodo države članice EU in ostale evropske države verjetno hotele vzpostavit čim večjo neodvisnost o potrebi prehranskih izdelkov.

Prednosti procesov v Luki Koper so, da zabojniki večinoma prihajajo s tako imenovanimi

»feeder« ladjami, ki imajo zaradi visokih pretovornih zmogljivosti Luke Koper, kratek delovni obrat, zato je v veliko primerih možna odprema blaga znotraj štiriindvajsetih ur po prihodu ladje v Koper.

(12)

2 1.2. Namen, cilji in teze diplomske naloge

Namen diplomske naloge je predstaviti problematiko uvoza hitro pokvarljivega blaga, kot je denimo paprika iz tretjih držav v EU. Predstavil bom probleme, s katerimi se srečujemo in na kakšen način jih odpravljamo, da je lahko transportna veriga sklenjena kar se da hitro in na način, da bodo vsi sodelujoči zadovoljeni. Namen je predstaviti transportno verigo od začetka do konca skupaj z vsemi transportnimi in manipulacijskimi sredstvi.

Cilj naloge je predstaviti celovito transportno pot in uvoz paprike iz Izraela v EU prek Luke Koper ter predstaviti, kakšne so razlike v primerjavi z uvozom iste vrste blaga v primerjavi z uvozom iz Egipta. V nalogi želim predstaviti tudi vsa sredstva, katerih se poslužujemo za izvedbo najbolj učinkovite logistične rešitve.

Prevoz paprike v mednarodnem transportu je zelo kompleksen proces, saj je treba kombinirati različna transportna sredstva in terminale v zaporedne tehnološke procese ter ob tem upoštevati stroga pravila prevoza sveže zelenjave. Omenjena trditev predstavlja tezo napisane naloge.

1.3.Različna izhodišča in omejitve

Kot omenjeno, osrednja tematika naloge je predstavitev uvoza paprike v EU prek Luke Koper.

Posebej se bom osredotočil na standarde, pravila, posebnosti, omejitve in postopke, ki se uporabljajo v praksi pri uvozu sveže paprike prek Luke Koper. Omenil bom, da se je treba držati ISO- in HACCP-standardov, katere morajo upoštevati vsi vpleteni v hladno verigo prehranskih izdelkov. Poleg tega pri ravnanju s hitro pokvarljivim blagom velja veliko pravil, ki se jih je treba striktno držati. Pri tem si bom veliko pomagal s pridobljenim praktičnim znanjem.

Pri raziskovanju in pisanju naloge pričakujem več težav, ki mi lahko otežijo delo. Sprva delo oteži »koronasituacija«, zaradi katere je otežen osebni pristop s sodelujočimi v hladni verigi.

Zato bom ubral druge alternativne poti – primer: kontaktiranje in sodelovanje prek spleta.

Težavo lahko predstavlja tudi pomanjkanje literature, ki bi mi omogočila predstaviti želene trditve. Poleg tega nenehno spreminjanje, prilagajanje trga in njegovih zahtev oteži raziskovanje in potrjevanje teze naloge.

(13)

3 1.4.Metode

Za teoretični del naloge bom predvsem zbiral informacije z dela, saj se z omenjeno tematiko na dnevni bazi ukvarjam na delovnem mestu. Uporabljena bo metoda analize pri pregledovanju literature. Za preostali del naloge bom zbiral informacije od zaposlenih z več izkušnjami in kolegov, s katerimi se srečujem in skrbimo za dobro opravljeno logistično storitev (kolegi iz Luke Koper, ladijski agenti, fitosanitarni inšpektorji, kontrolne hiše, prevozniki itd.).

Diplomska naloga bo torej pisana z uporabo deskriptivne metode, kar pomeni, da bo večina naloge napisana s pomočjo domače in tuje literature. Poleg tega bo v tretjem poglavju uporabljena literatura iz prakse – dokumenti, ki se uporabljajo pri uvozu blaga. V zadnjem delu, v četrtem poglavju, bo uporabljena metoda dedukcije pri sklepanju iz splošnih spoznanj na posebna in posamezna spoznanja v zvezi z obravnavanim pojavom. V zaključku naloge bo uporabljena metoda sinteze pri oblikovanju zaključnih ugotovitev raziskave.

(14)

4

2 LASTNOSTI DELOVANJA HLADNIH TRGOVSKIH VERIG

Novodobni potrošnik je zelo zahtevna stranka za vse trgovce, ki se pojavljajo na trgu, in za vse blagovne skupine, saj je zaradi dostopnosti vseh informacij postal dobro izobražen o kakovosti in ceni določenih artiklov. Vsled tega hoče za svoj denar dobiti najboljšo kakovost po najugodnejših cenah.

Od vseh blagovnih skupin je potrošnik najbolj izbirčen pri izbiri hrane, saj je ta bistvenega pomena za njegovo vsakdanje življenje. Sveže meso, ribe, sadje in zelenjava so kot taki najbolj izpostavljeni, saj morajo pred potrošnikove oči in roke priti v najboljši možni kondiciji oz.

svežini. V večini prodajaln lahko kupec sveže ribe in meso opazuje skozi steklo ter tako oceni svežino in kakovost izdelka ali o tem povpraša prodajalca. Pri nakupu svežega sadja ali zelenjave gre lahko še korak dlje in kos živila prime v roke in pobližje pregleda.

Ena izmed definicij hladne verige pravi, da je pomen hladne verige ohranjanje določene temperature živila neprekinjeno od proizvodnje do potrošnje za ohranjanje kakovosti živila in varnosti za uživanje le-tega (Finance, 2013).

Zagotavljanje predpisane temperature mora biti podkrepljeno s stalno sledljivostjo od proizvodnje do trgovskih polic. Ovca in Likar (2008) menita, da je predpisana temperatura za shranjevanje živila navedena na deklaraciji, ki jo najdemo na izdelku.

Vir: (Maersk, 2021b)

Slika 1. Hladna veriga.

(15)

5

Pri naslovno omenjeni skupini blaga se hladna veriga začne takrat, ko je svež plod ubran.

Veriga se nadaljuje v sortirnici in pakirnici proizvoda, nakar sledi pretovor v transportni zabojnik ali polpriklopnik. V obeh primerih mora biti transportno sredstvo opremljeno z opremo za prevoz blaga pod temperaturnim režimom. Ko je blago dostavljeno do namembnega skladišča ali do trgovca, ga le-ta seveda uskladišči v temu primerna skladišča. Navadno so skladišča opremljena z več različnimi celicami, kar uporabnikom omogoča shranjevanje več različnih skupin blaga, za katera so predpisani različni temperaturni režimi (Ovca in Likar, 2008).

Glede na definicijo hladne verige se le-ta ne konča z umestitvijo blaga na trgovske police, ampak traja do porabe izdelka, kar pomeni, da po opravljenem nakupu odgovornost za ohranjanje hladne verige preide na potrošnika, ki je zadnji člen verige. Ugotovitve raziskave

»Od vil do vilic«, ki je bila izvedena pod okriljem Zveze potrošnikov Slovenije, kažejo na to, da se samo štiri odstotki sodelujočih zavedajo, da so za varnost živil odgovorni potrošniki.

Eden najbolj kritičnih členov verige je ravno hranjenje živila pri potrošniku, saj ta člen v verigi ne urejajo zakoni in uredbe ter je odvisen od zavedanja posameznega potrošnika (Ovca in Likar, 2008).

Vsi deležniki v hladni in živilski trgovini so zavezani za izvajanje svojih dejavnosti skladno s sistemom HACCP, ki postavlja osnovne postavke za kakovost izvedbe dejavnosti. Sistem sloni na osnovi sedmih načel, ki bodo v nalogi podrobneje predstavljena (NIJZ, 2015).

2.1 Zahteve hladnih verig

Sveže sadje in zelenjava sta po svoji naravi občutljiva na temperaturo in vlago, zaradi katerih plodovi hitrejše oz. počasnejše zorijo. S spremembo pogojev, v katerih hranimo blago, lahko vplivamo na stopnjo zrelosti in na življenjsko dobo posameznega produkta. V večini primerov gre za hitro pokvarljivo blago, zato mora blago hitro priti do trgovskih polic in potrošnika, zato je čas ena glavnih zahtev trenutnega trga.

V času globalizacije je na trgovskih policah tudi veliko tujih pridelkov, produktov, ki so na trgovske police prišli iz tretjih držav, v nekaterih primerih tudi z drugega konca sveta.

Dobavitelji, ki dobavljajo iz oddaljenih krajev, težko konkurirajo po časovnih zahtevah in hitri

(16)

6

distribuciji, zato iščejo prednost pri drugih zahtevah trga, kot so diverziteta, kakovost in cena blaga.

2.1.1 Čas

Čas, ki je potreben od trenutka, ko plod svežega sadja ali zelenjave uberemo, do trenutka, ko blago pride na trgovske police, mora biti čim krajši, da lahko potrošniki prejmejo robo čim bolj svežo in v najboljši kondiciji. Kupci v Evropi imajo trend nabavljati robo lokalno, kar je v smislu zadovoljevanja njihovih potreb po hitri dobavi blaga enostavnejša izvedba z logističnega vidika, saj se distribucija izvaja na krajših medkrajevnih razdaljah.

Če ponazorimo s primerom distribucije sveže paprike iz Španije, kot članice EU, in Izraela, kot državo dobavitelja iz tretjega sveta, lahko vidimo precejšnje razlike v distribucijskem času.

Španec lahko do ranžirnega centra veleprodajalca na Nizozemskem blago dostavi v približno enem dnevu. Dobavitelj iz Izraela lahko do istega prejemnika dostavi v približno sedmih dneh.

Razlika šestih dni je za veleprodajalca izjemnega pomena, saj se zaveda, da je blago iz Španije precej bolj sveže v primerjavi s tistim iz Izraela, navsezadnje lahko blago prodaja šest dni dlje in bo produkt enake svežine kot tisti, prejet iz Izraela.

2.1.2 Kakovost

Kakovost blaga je pomembna vsakomur in vsak dobavitelj dobro ve, s katerim blagom se ukvarja in katere so njegove prednosti in slabosti. Nekatere sorte posameznega živila so nam bolj ali manj okusne, nekatere bolj, nekatere manj občutljive in vsaka sorta dosega svojo ceno na trgu, ki je odvisna od proizvodnih in transportnih stroškov, ter tudi po zaželenosti na trgu.

V hladni verigi se kakovost blaga pregleduje na več transportnih točkah, nemalokrat na vsaki točki, kjer se z blagom neposredno manipulira, kot npr. pretovor iz ene transportne enote v drugo (kot primer iz zabojnika v skladišče ali polpriklopnik).

V takih primerih eden od členov v verigi najame neodvisno kontrolno hišo, da preveri nekaj vzorcev in določi njegovo kakovost na trenutni točki. Kontrolor vzorce posamezno pregleda, oceni barvo, strukturo, vonj, stehta plodove in poda končne rezultate svojemu naročniku.

(17)

7 2.1.3 Diverziteta

Z globalizacijo so se na trgovskih policah pojavili novi produkti, ki so bili še pred desetletjem ali dvema evropskim potrošnikom nedostopni, saj so bili značilni na kateri drugi celini, ki nudi drugačne okoljske razmere za rast plodov. Sadje in zelenjava z drugih celin sta potrošnikom zanimiva predvsem zato, ker lahko v domače okolje prinesejo nekaj tujega, novega, svežega.

2.2 HACCAP

Oznaka HACCP označuje kratico za »Hazard Analysis and Critical Control Points«, kar prevedemo kot »analiza nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk«. Pomeni »sistematičen preventivni pristop k varnosti živil pred biološkimi, kemičnimi in fizičnimi tveganji v proizvodnih procesih, ki lahko povzročijo, da končni izdelek ni varen« (Bureau Veritas, 2021).

HACCP sestoji iz sedmih načel, ki so ključna za pridobitev certifikata, za katerega je treba opredeliti in obvladovati naslednje nevarnosti: biološko, kemično, fizikalno, alergene, kakovostno in regulativno (Compass Assurance Services, 2020).

2.2.1 Analiza nevarnosti

Analiza nevarnosti se uporablja za ugotavljanje potencialnih mikrobioloških, fizikalnih, kemičnih in alergenskih nevarnosti. Za navedene se upravičeno pričakuje, da se pojavijo v vsakem koraku postopka. V postopku je vključeno tveganje navzkrižne kontaminacije z alergeni. Poleg tega se upoštevajo tudi nevarnosti in vprašanja kakovosti na vsakem koraku.

Analiza nevarnosti vključuje (Compass Assurance Services, 2020):

 verjetnost pojava nevarnosti in resnost posledice njihovih škodljivih vplivov na zdravje ali vpliv na kakovost izdelka ali skladnost z zakonodajo,

 kvalitativna in/ali kvantitativna ocena prisotnosti nevarnosti,

 preživetje ali razmnoževanje mikroorganizmov,

 proizvodnja, obstojnost ali navzkrižna kontaminacija toksinov, kemikalij ali fizikalnih snovi,

 preživetje ali razmnoževanje mikroorganizmov.

(18)

8

Za vsako nevarnost je treba opredeliti morebitne ukrepe za nadzor nevarnosti.

2.2.2 Določitev kritičnih kontrolnih točk

Vse nevarnosti v vsakem koraku postopka, ugotovljene med analizo nevarnosti, se obravnavajo zaporedno in razvrstijo v kategorijo po oceni tveganja. Če v določenih korakih obstajajo nevarnosti, ki se štejejo za pomembne, je treba določiti, ali je korak kritična nadzorna točka (CCP), nadzorna točka kakovosti (QCP) ali regulativna nadzorna točka (RCP). Koraki, ki niso CCP/QCP ali RCP, vendar jih je še vedno treba nadzorovati, so nadzorne točke (CP) in jih je treba nadzorovati z uveljavljenim programom za varnost in kakovost hrane (Compass Assurance Services, 2020).

2.2.3 Kritične meje kritičnih kontrolnih točk

Kritične omejitve ločujejo med sprejemljivim in nesprejemljivim po standardih HACCP in temeljijo na (Compass Assurance Services, 2020):

 vzpostavljenih načelih varnosti živil ali po objavljenih novih raziskavah,

 zakonodajnih zahtevah.

Kritične kontrolne točke morajo biti merljive. Kjer je mogoče, se določijo meje ukrepov, ki omogočajo dovolj časa za korektivne ukrepe, preden se presežejo meje kritičnih kontrolnih točk. Natančnost in toleranca opreme za nadzor se upoštevata pri določanju kritičnih mej in mej delovanja.

2.2.4 Nadziranje kritičnih kontrolnih točk

Postopki spremljanja so načrtovano zaporedje opazovanj ali meritev nadzornih ukrepov kritičnih kontrolnih točk. Sistemi za spremljanje morajo biti sposobni zaznati izgubo nadzora v kritičnih kontrolnih točkah in jih pravočasno zagotoviti, da se sprejmejo popravni ukrepi za ponovno vzpostavitev nadzora nad postopkom ter za identifikacijo, ločevanje in zavrnitev izdelka, preden je odposlan. Dokumentirani sistem spremljanja za vsako kritično kontrolno točko opredeljuje (Compass Assurance Services, 2020):

(19)

9

 odgovornost – posameznik, ki bo izvajal nadzor, mora biti odgovorna in natančna oseba;

 frekvenca – če ne neprekinjeno, potem s frekvenco, ki zadošča za zagotovitev, da je kritična kontrolna točka pod nadzorom;

 metoda – podrobna specifikacija ali postopek, s katerim se bo nadzor izvajal;

 evidence je treba voditi vključno z omejitvami ukrepov in kritičnimi omejitvami, rezultati dejavnosti spremljanja, podpisom odgovorne osebe in podpisom preverjanja.

2.2.5 Korektivni ukrepi

Kadar je zaznan trend izgube nadzora (kršene meje ukrepov) ali kršitev kritičnih mej kritičnih kontrolnih točk, je treba sprejeti korektivne ukrepe. Ti se bodo nekoliko razlikovali glede na to, katera omejitev je prekršena. V primeru kršenja omejitev ukrepov morajo korektivni ukrepi vključevati (Compass Assurance Services, 2020):

 takojšen ukrep za ponovno vzpostavitev nadzora, preden odstopanje privede do kršitve kritičnih kontrolnih točk,

 odgovornost za korektivne ukrepe.

Če so kritične omejitve kršene, bi morali korektivni ukrepi vključevati:

 takojšen ukrep za ponovno vzpostavitev nadzora,

 identifikacijo vseh izdelkov, proizvedenih po preboju kritične meje (od zadnjega rezultata kontrolnega nadzora),

 odstranjevanje prizadetega izdelka,

 odgovornost za korektivne ukrepe.

V evidenci spremljanja kritičnih kontrolnih točk je treba voditi izčrpne evidence o sprejetih korektivnih ukrepih.

2.2.6 Preverjanje načrta HACCP

Ko se izvajajo korektivni ukrepi, je pomembna preverba le-teh za dosego želenih rezultatov.

Preverjanje, da sistem HACCP deluje učinkovito, vključuje (Compass Assurance Services, 2020):

(20)

10

 mikrobiološko in kemično preskušanje (kjer je to primerno) za potrditev, da so CCP, QCP in RCP pod nadzorom. Razpored vključuje vrsto in pogostost preskušanj, ki je bila določena glede na naravo tveganja izdelkov in postopkov ter zajema vse končne izdelke;

 potrditve roka uporabnosti, ki zajemajo mikrobiološko in senzorično testiranje (kjer je primerno). Urnik vključuje vrsto in pogostost testiranja;

 fizične ocene izdelkov glede na specifikacije. Opredeljene so metode ocenjevanja, odgovornosti in pogostost ocenjevanja;

 pregled notranjih incidentov, neskladnih evidenc izdelkov, pritožb strank, umikov ali odpoklicev v zvezi z varnostjo, kakovostjo ali zakonitostjo hrane;

 notranje revizije spremljanja kritičnih kontrolnih točk in evidence korektivnih ukrepov.

Treba je voditi evidenco vseh preverjalnih testiranj, ocen, pregledov in revizij.

2.2.7 Dokumentacija in vodenje evidenc

Načela HACCP morajo biti pravilno uporabljena, in sicer z dokumentacijo in vodenjem evidence. Ti zapisi morajo vključevati (Compass Assurance Services, 2020):

 načrt HACCP, cilje, področje uporabe, regulativne zahteve in zahteve strank,

 zapisnik sestanka razvojne skupine HACCP,

 opise končnih izdelkov,

 diagrame poteka procesa,

 analizo nevarnosti,

 določanje in potrjevanje kritičnih kontrolnih točk,

 določitev kritične meje in meje delovanja,

 postopke spremljanja kritičnih kontrolnih točk in korektivne ukrepe.

Obstajati mora tudi dokumentacija, ki dokazuje, da se načrt HACCP učinkovito upravlja in izvaja. Ta mora vključevati (Compass Assurance Services, 2020):

 zapise o spremljanju kritičnih kontrolnih točk,

 zapise korektivnih ukrepov,

 zapise o usposabljanju in ocene usposobljenosti za operaterje, nadzornike in menedžerje HACCP,

(21)

11

 dokaze o upravljanju HACCP, vključno:

o s časovnim načrtom in evidencami, o z zapisnikom o sestanku ekipe, o z zapisi o spremembah.

2.3 Vrste blaga v hladnih verigah in njegove značilno sti

Človek si ne more predstavljati dneva brez transporta, saj se praktično vse premika s pomočjo sredstev, ki nam omogočajo lažje premikanje in lagodnejše življenje. Enako velja, kadar gre za dostavo živil, zdravil in ostalih esencialnih stvari, ki jih posameznik nujno potrebuje za svoje življenje. Hladna veriga je usmerjena v transport vseh stvari, za katere je predpisan temperaturni režim. Zaradi uporabe v vsakdanjem življenju ob misli o hladni verigi najprej pomislimo na transport prehranskih in farmacevtskih izdelkov, saj imamo le-te vedno v hladilniku, shrambi ali shranjene kje drugje, kjer lahko ohranjamo čim daljšo obstojnost živil.

Za lažjo organizacijo transportnih storitev se blago deli na različne temperaturne režime, s katerimi ohranjamo daljšo obstojnost blaga v času skladiščenja ali transporta. Če denimo sadje in zelenjava nista skladiščena oz. transportirana pod pravilnim temperaturnim režimom, lahko privede do mehčanja in gnitja plodov, spremembe barve ploda, spremembe teksture ploda. Vsi ti učinki vplivajo na kakovost blaga in s tem na njegovo tržno in uporabno vrednost.

Vir: (Transportgeography, 2021)

Slika 2. Temperaturni režim.

Blago delimo na štiri različne temperaturne režime (Cargo Handbook, 2021d):

 globoko zamrznjeno (od –25 do –30 °C),

(22)

12

o temperaturni režim za globoko zamrznjeno blago, največkrat uporabljeno za transport morskih plodov in sladoleda, gre za temperaturni režim z najnižjo možno temperaturo med transportom;

 zamrznjeno (od –10 do –20 °C):

o temperaturni režim, ki se uporablja za transport zamrznjenega mesa (svinjina, goveje meso, perutnina) in zamrznjenih pekovskih izdelkov (kruh, torte);

 ohlajeno (od 2 do +4 °C):

o temperaturni režim, primeren za skladiščenje in transport svežega sadja, zelenjave in mesa;

 farmacija (od +2 do +8 °C):

o farmacevtske izdelke, kot so cepiva, se navadno transportira na temperaturnem režimu od +2 do +8 °C;

 »banane« (od +10 do +15 °C) (The Geography of Transport System, 2021):

o temperaturni režim, ki je primeren za transport banan, kot najbolj pridelane vrste sadja na svetu. Pod omenjenim režimom se prevaža tudi nekatero tropsko sadje, kot je npr. ananas, in zelenjava, npr. krompir.

2.3.1 Zamrznjeno blago

Pod zamrznjeno blago obravnavamo meso (govedino, teletino, svinjino, jagnjetino, divjačino in perutnino) ter zamrznjene ribe in morske plodove. Svežino rib se najlažje ohranja tako, da se ribe ohranja žive čim dlje v logistični verigi do končnega potrošnika. Ribe se lahko transportirajo z namembnimi letali, s frigo kamioni ali v frigo zabojnikih z ladjami. Lahko jih prevažamo tudi žive z namenskimi tovornjaki ali zabojniki. Za ohranjanje svežine rib je pomembno, da so zamrznjene s postopkom hitrega zamrzovanja na temperature, nižje od –20 °C. Različne vrste rib in morskih izdelkov imajo različne dobe skladiščenja in različne pogoje skladiščenja, ki so določeni s stopnjo vlažnosti in temperature zraka. Omenjene vrste mesa se prodaja, skladišči in prevaža v naslednjih treh oblikah (Cargo Handbook, 2021d; Cargo Handbook, 2021e):

 zamrznjeni trupi in osnovni odrezani kosi (polovice, noge itd.),

 zamrznjeni kosi za prodajo na drobno,

 zamrznjeno mleto meso.

(23)

13

Zaradi visoke občutljivosti mesa je potrebna maksimalna pozornost na temperaturo v vsakem stadiju transportne verige do končnega potrošnika. Priporočljiva temperatura za skladiščenje in transport mesa je –18 °C in zaželeno je, da je frigo oz. skladišče nastavljeno na konstantno hlajenje, da prihaja do čim manj nihanj temperature. Pri temperaturi –18 °C mikroorganizmi v mesu prenehajo delovati in s tem tudi procesi encimske razgradnje zatrejo. Na ta način se omogoči daljšo življenjsko dobo in svežino mesa. Med skladiščenjem in transportom mesa je naloga skladiščnika in voznika redno spremljanje trenutne temperature v skladišču oz.

prevoznemu sredstvu. Meso se smatra kot zamrznjeno, kadar temperatura sredice mesa doseže –12 °C ali manj. Za prevoz celih trupov ali polovic je treba blago predhodno ustrezno pripraviti in zaščititi (Cargo Handbook, 2021f):

 četrtinke govedine: zaščitene z zaščitno prevleko in plastično vrečo,

 svinjske polovičke: zaščitene z zaščitno prevleko,

 jagnjetina (cel trup): zaščitena z zaščitno prevleko in plastično vrečo,

 razkoščičeni deli: oviti v folijo in pakirani v škatle.

Zaščitna prevleka in ostali pakirni material morata biti čista in suha. Če so na pakirnem materialu ostanki krvi in vlage, lahko le-te pospešijo rast mikroorganizmov in s tem je uporabna vrednost mesa izničena (Cargo Handbook, 2021f; Cargo Handbook, 2021c).

2.3.2 Sveže sadje in zelenjava

Sadje, zelenjavo in ostale vrtnine se ohlaja z namenom podaljševanja življenjske dobe posameznega pridelka, kar prodajalcu omogoča več časa, da pridelek proda oz. da le-ta pride na trgovske police pred končnega prejemnika v najbolj ustreznem stanju zrelosti. Pridelke se skladišči in prevaža pod optimalnimi pogoji za posamezen produkt, saj se temperaturni režim spreminja glede na vrsto blaga (npr. optimalna tempera za skladiščenje jabolk je +2 °C, medtem se paprika skladišči na +7 °C) (Cargo Handbook, 2021c).

Sveža paprika

Svežo papriko se po žetvi hitro ohladi na optimalnih +7 °C. Pod omenjeno temperaturo lahko papriko ohranjamo svežo kar od dva do štiri tedne. Temperature pod +7 °C lahko povzročijo

(24)

14

zmrzline paprike, pri temperaturi, višji od +10 °C, pa se bakterije začnejo razmnoževati hitreje, kar skrajša življenjsko dobo paprike (Cargo Handbook, 2021b).

Sveže grozdje

Sveže grozdje po žetvi več ne dozoreva, zato pod optimalnimi pogoji zdrži sveže tudi od dva do štiri mesece. Po žetvi je potrebno hitro ohlajevanje grozdja na temperaturi od –2 do +2 °C.

Potrošniku je pomembno, da so jagode grozda čvrste in da ne razpadajo, niso razpokane, da je steblo še zeleno, da jagode niso zmečkane ali posušene in da ni vidnih sledi poškodb s strani žuželk. Navadno je pakirano v 5–10-kilogramske kartone, v maloprodajne vrečke ali zabojčke.

Med transportom je na kartone položen perforiran polietilenski film, ki dodatno preprečuje sušenje grozdja (Cargo Handbook, 2021č).

Sveže pomaranče

Po žetvi pomaranče tako kot grozdje ne zorijo več in pod ugodnimi pogoji zdržijo od dva do tri mesece. Kakovostne pomaranče so zrele, obarvane enakomerno skozi celotno površino z intenzivno oranžno barvo. Oblika pomaranče je odvisna od sorte (Valencia, Hamlin, Navel, Moro, Succari). Tudi pomaranče je treba čim prej ohladiti s postopkom hitrega hlajenja za zagotovitev najboljših pogojev in najboljšega stanja sadežev, ko le-ti pridejo do prejemnika oz.

končnega kupca. Pomaranče se prevaža in skladišči na temperaturi od +0 do +8 °C v odvisnosti od sorte (Cargo Handbook, 2021g).

Sveži avokado

Avokado lahko zdrži več mesecev na drevesu tudi po tem, ko je fizično dozorel. Če je sadež utrgan, začne prej dozorevati in posledično se življenjska doba in uporabnost skrajšata. Dalj kot je sadež na drevesu, hitreje bo sadež dozorel po tem, ko je ubran. Avokado se skladišči in transportira na temperaturi od +4 do +13 °C, odvisno od sorte avokada in fizične zrelosti v času žetve. Od obojega je odvisna tudi doba skladiščenja, ki znaša od dva do štiri tedne. Za avokado velja, da se življenjsko dobo podaljša s postopkom hitrega ohlajevanja ter skladiščenjem v skladišču, kjer ni plina etilen. Zmrzline se pojavijo pri temperaturi, nižji od +3 °C, opazijo jih tako, da je sredica avokada porjavela, tudi kožica. Sredica avokada posledično postane mehka

(25)

15

in razpoke se pojavijo okoli koščice. Bolj zrel avokado je odpornejši na zmrzline (Cargo Handbook, 2021a).

2.4 Problem uničenja hrane

Vsaka dobrina ima različno pravilo shranjevanja in transporta. Primer, zamrznjena hrana mora biti zrela, procesirana, dobro zapakirana, skladiščena pri določeni temperaturi in nato sledi transport do strank oziroma do končnih kupcev. Postopek v hladni verigi lahko predstavlja težavo, če zanj ne skrbijo za to izobražene in skrbne osebe. Hitro se lahko zgodi, da se z blagom ne ravna pravilno in pride do uničenja, s tem tudi do velikih zneskov škode. Treba je tudi poskrbeti za dobro tehnologijo in veščine zaposlenih, ki skrbijo za nemoten potek procesa. V primeru napačnega ravnanja pride do prevelikega uničenja – gnitja, pokvarljivega blaga. V današnjih časih nastaja velik problem prevelikega uničenja blaga. Da to preprečimo, potrebujemo dobro logistiko, usposobljen kader in odlično tehnologijo. Vzemimo za primer papriko, ki se prevaža na prenizki temperaturi. Ta paprika ne bo preživela poti ali pa bo svoje uničenje in neskrbno ravnanje pokazala šele, ko bo prišla na trgovinske police. S tem smo naredili veliko finančno škodo in dodatne probleme (Cold chain federation, 2021).

Vir: (Cold chain federation, 2021)

Slika 3. Prikaz uničene hrane po svetu.

Slika 3 prikazuje pereč problem, s katerim se bomo morali vedno bolj ukvarjati. Z dobrim skladiščenjem in primernim transportom lahko zmanjšamo uničenje in nahranimo še tiste, ki si ne morejo privoščiti bodisi osnovnih dobrin bodisi nadstandarda (Cold chain federation, 2021).

(26)

16 2.5 Izzivi pri hladni verigi

Podjetja, ki se ukvarjajo s hladno verigo, so vsakodnevno pod večjim pritiskom, kar jim postavlja velik izziv. Skrbeti morajo, da se dobrine, s katerimi upravljajo, hranijo vsaka posebej na določeni temperaturi. Naj omenimo, da se standardi kakovosti zvišujejo, s tem tudi predpisi za ravnanje z določenim blagom, naj bodo to hrana, zdravila ali kakšna druga občutljiva dobrina, ki zahteva pozorno ravnanje (Wensing, 2018).

Skrbeti je treba tudi za mnoge druge ekonomske probleme. Gre predvsem za zmanjšanje stroškov, postavljanje boljših strategij, obravnavanje in obvladovanje omejitev zmogljivosti in virov. Enega izmed večjih izzivov predstavljajo vse strožje zahteve po zdravi hrani iz oddaljenih krajev. Potrošniki postajajo vedno bolj informirani o kakovostni in zdravi hrani, zato postavljajo vedno večje zahteve. Naloga pridelovalcev tako postaja težja in stremi k temu, da iščejo rešitev za transport pogosto na drugi konec sveta. Pri tem velja poudariti, da je treba transport opraviti varno, hitro in predvsem zanesljivo. Pridelek mora biti skrbno zapakiran in skladiščen na primerni temperaturi. Treba je ohraniti celovitost izdelka nedotaknjeno, saj le tako ohrani svojo vrednost (Wensing, 2018).

Problem transporta z omejeno temperaturo se ne kaže samo v živilski industriji. Velik izziv kaže transport zdravil, pri katerih samo malo odstopanje od temperaturnega režima povzroči veliko škodo, kjer lahko utrpi več stranskih dejavnikov – pokvarjeno zdravilo, ki ni več uporabno, finančna škoda, saj so zdravila praviloma zelo draga, lahko pride tudi do smrti človeka, ki to zdravilo nujno potrebuje, ampak ga zaradi nepravilnega transporta, skladiščenja ne more dobiti (Wensing, 2018).

2.6 Trendi prevozov

Za določanje trendov za prihodnost je treba spremljati trenutno stanje na tržišču in predvidevati, kako se bodo trendi spreminjali. Po številu pretovornih enot lahko sklepamo, kateri trg za katero blagovno skupino je v porastu in kateri doživlja upad. Kot enega trenutnih trendov lahko omenimo visok porast števila zabojnikov z blagom, ki ima visoko vsebnost proteinov (denimo meso), na Kitajsko. Do porasta v številu pretovora je prišlo zaradi povečanega povpraševanja po uvozu mesa na Kitajsko zaradi svinjske gripe, ki je zajela državo.

(27)

17

Glede na to, da gre za izredni dogodek, se pričakuje, da bo ob izboljšanju obolelosti s svinjsko gripo pojenjal uvoz mesa (Global maritime hub, 2021).

Skozi statistične podatke, objavljene s strani raznih pristanišč, lahko spremljamo trenutne trende in morebitne pokazatelje za prihodnost. Pretovor »reefer« zabojnikov ima skoraj enako rast kot navadni »dry« zabojniki, to je 3,8 % na leto, za zadnjih 10 let. Na reefer področju dominira pretovor banan in mesa, slednje je v visokem porastu zaradi že omenjene svinjske gripe na Kitajskem (Global maritime hub, 2021).

Vir: (CBS news, 2020)

Slika 4. Pandemija.

Statistični podatki kažejo, da se obeta svetla prihodnost za trgovce z eksotičnim sadjem, saj le- to kaže najbolj strmo rast. Glede na podatke nekatere skupine sadja dosegajo tudi 5-odstotno rast po številu pretovornih enot. Glede na to, da drevesa rastlin potrebujejo svoj čas, da dosežejo polno zrelost za pridobitev zadostnih količin plodov za komercialno prodajo, se nam v prihodnosti obeta rast števila pretovornih enot eksotičnega sadja in zelenjave. Četudi se je zmanjšala količina ananasa, so se pa povečale količine za mango, kaki, durian in sploh avokado. Tako se povečuje povpraševanje na trgu po eksotičnih sadežih, po vrstah sadja, ki si ga lokalno prebivalstvo ne more privoščiti. Glede na to, da so nam zaradi strmega razvoja vse bolj dostopni tudi oddaljeni kraji, lahko domnevamo, da bo vse bolj dostopno tudi sadje iz krajev, ki jih še ne poznamo ravno najbolje in redkeje posegamo po njih. Domače blago pa ljudje vse raje pridobivajo od lokalnih proizvajalcev (Global maritime hub, 2021).

(28)

18

Napovedi glede prihodnosti hladne verige so obetavne, saj se obeta nenehna rast. V supermarketih se povečuje povpraševanje po svežem in zamrznjenem blagu. Posebej zamrznjeno blago, ki ohranja svežino in hranilno vrednost dalj časa. Problem nastaja v arhitekturnem vidiku, za katerega velja, da je hladilnica velik projekt z visoko investicijsko in vzdrževalno vrednostjo. S pomočjo hladilnic lahko v marketih regulirajo temperaturo in s tem optimizirajo vrednost blaga. Ravno tako lahko zamrznjeno blago kupci vzdržujejo na temperaturi in uporabijo blago, kadar to njim ustreza, ne da bi blago utrpelo škodo na kakovosti (Markets and markets, 2020; Grand view research, 2021).

2.7 Vloga pristanišč v hladnih verigah

Osnovna naloga pristanišč je povezovanje pomorskega prometa s kopenskim (železnica, cesta).

Na ta način je omogočena globalna izmenjava blaga, saj je omogočen pretovor z ladje na kopensko prevozno sredstvo, ki lahko tovor pripelje v zaledje celine v prodajo končnemu kupcu ali obratu, ki tovor obdeluje in naprej prodaja gotove izdelke.

Glede na dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo podjetja v zaledju, se lahko pristanišča odločijo, v katero smer bodo usmerjala svoj razvoj (kontejnerski terminal, terminal za generalne tovore, RO-RO terminal). Posebej za kontejnerski transport velja, da se je število pretovora močno povečalo v obdobju zadnjega leta (Global maritime hub, 2021).

Po statistiki pretovora zabojnikov iz leta 2010 je opaziti, da je bil v večjih evropskih pristaniščih zabeležen povečan pretovor blaga zlasti kontejnerjev iz azijskih držav. Omenjeno velja povezati z okrepitvijo zagona nemške industrije, čemur pripisujemo dvig števila pretovornih enot (GZS Območna zbornica za severno Primorsko, 2021).

Koprsko pristanišče je zaradi svoje lokacije, dobre povezljivosti in velikosti primerno za pretovor vseh možnih vrst blaga. Zaradi največjega povpraševanja po kontejnerskem pretovoru je tudi odločitev za širjenje kontejnerskega pomola logična odločitev za razvoj v prihodnosti.

Tudi blago pod temperaturnim režimom je vztrajno v porastu (GZS Območna zbornica za severno Primorsko, 2021).

Luka Koper predstavlja za slovenska podjetja konkurenčno prednost pri uvozu in izvozu, saj je dobro locirana na stičišču dveh evropskih prometnih koridorjev. Sicer pot traja malo dlje,

(29)

19

vendar pa je cena prevoza in manipulacij bistveno daljša, kot če bi šla po kopnem. Luška infrastruktura je v lasti države in Luka Koper upravlja z njimi skladno s predpisi (GOV, 2021;

Pangerl, 2021).

Vir: (Regional, 2020)

Slika 5. Luka Koper.

(30)

20

3 TRANSPORTNA SREDSTVA IN OPREMA TER SKLADIŠČA ZA PREVOZ BLAGA V TEMPERATURNEM REŽIMU

Za izvajanje učinkovite logistične usluge je potrebna sodobna pretovorna in transportna mehanizacija, kar je v svetu hitro pokvarljivega blaga izjemnega pomena, saj čas igra pomembno vlogo pri ohranjanju svežine plodov. Ponudniki na trgu vedno znova nudijo modernizirane manipulacijske naprave in tisti, katerim bolje uspeva slediti trendu, so v prednosti. Za optimiziran logistični proces v hladilni verigi je potrebno, da imajo vsi udeleženi v proces opremo, ustrezno za izvajanje kakovostne logistične verige, saj mora biti blago skozi celoten proces hlajeno na ustrezno temperaturo, predvideno za transport. Za premike blaga se uporablja več različnih manipulacijskih in transportnih sredstev.

Vir:(Lasten arhiv)

Slika 6. Dve ladji na privezu z obalnimi kontejnerskimi dvigali.

3.1 Transportne enote in transportna sredstva

Za transport hitro pokvarljivega blaga uporabljamo transportna sredstva, ki omogočajo uravnavanje oz. vzdrževanje temperature, predvidene za transport. Transportnih sredstev se ne uporablja za ohlajevanje ali zamrzovanje blaga, saj temu niso namenjena. Naloga transportnih

(31)

21

sredstev je vzdrževanje temperature blaga od naklada do namembnega kraja. Za izvajanje transportne storitve se uporablja »frigo« priklopnike in polpriklopnike ali pa kamione s tako imenovanim »genset« agregatom v primeru, kadar se blago prevaža v »reefer« zabojniku.

Reeferji oz. hladilni zabojniki so dejansko ogromni hladilniki v standardnih dimenzijah transportnih zabojnikov, ki nam omogočajo varen transport blaga pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji. Zabojniki so priročni za intermodalni transport, saj omogočajo hitro manipulacijo in transport po vodah ali kopnem. Da bi hladilni zabojnik opravljal svojo funkcijo tudi med cestnim transportom, mora biti cestno tovorno sredstvo opremljeno z »gensetom«, ki je potreben za generacijo zadostne električne energije, ki je potrebna za delovanje zabojnika (Manaadiar, 2015).

Hladilna enota v zabojniku ohlajen zrak distribuira na dno zabojnika, ki je posebno oblikovan v »obliko T«. Z dna zabojnika, skozi kanale »T«, je ohlajen zrak enakomerno distribuiran po celotni tovorni enoti. Hladilna enota ima zadostno moč, da je hladen zrak razpršen skozi celotni zabojnik, stopnjo ventilacije in vlažnosti je mogoče določiti skladno s potrebami, enako je s temperaturo. Pomembno je vedeti, da hladilni zabojniki niso namenjeni ohlajevanju blaga, ampak vzdrževanju temperature za čas transporta (Manaadiar, 2015).

Hladilni zabojniki obstajajo različnih standardnih dimenzij, vendar so največ v uporabi 20' in 40' »high cube« zabojniki standardnih dimenzij. Zabojniki posameznih ladjarjev se lahko med seboj malo razlikujejo v dimenzijah, vendar se vsi držijo predpisanih standardov. Na Sliki 6 so podane dimenzije 40' »high cube« zabojnika, največjega svetovnega ladjarja MAERSK (Maersk, 2021a).

(32)

22

Vir: (Maersk, 2021a)

Slika 7. Dimenzije standardnega reefer zabojnika.

Zabojniki (kontejnerji) so naprave, ki jih ne moremo šteti med embalažo in transportno sredstvo. Obravnavamo ga kot del transportnega sredstva. So prenosljivi rezervoarji, transportni zaboji, posode in podobne konstrukcije, ki zadovoljujejo več zahtev:

 popolnoma/delno zaprt prostor s prostornino najmanj 1 m³, v katerem je nameščen tovor in ima najmanj ena vrata;

 narejeni in oblikovani so tako, da omogočajo hitro, varno in enostavno polnjenje in praznjenje tovora;

 z njihovo uporabo se poveča hitrost prevoza s prevoznimi sredstvi brez dodatnega vmesnega pretovarjanja;

 dodane imajo naprave za enostavno manipuliranje;

 narejeni so iz obstojnih materialov;

 odporni so na vremenske spremembe.

Zabojniki omogočajo vzpostavitev neprekinjene oskrbovalne verige. Delimo jih na univerzalne in specialne oziroma zabojnike za prevoz posebnih tovorov (Pupavac in Zelenika, 2004;

Radačič, 1990).

(33)

23

Vir: (Lasten arhiv)

Slika 8. Depo praznih kontejnerjev.

Frigo priklopniki oziroma polpriklopniki so tako kot hladilni zabojniki tovorne enote, namenjene transportu blaga po kontroliranem temperaturnem režimu. Omenjeno transportno sredstvo je namenjeno cestnemu transportu in je trenutno najhitrejši način dostave od vrat do vrat. Zaradi svoje namenske služnosti so tovorne enote temu primerno tudi narejene, kar pomeni, da so stene dobro izolirane in vrata omogočajo dobro tesnjenje. Hladilna enota energijo pridobiva s pomočjo goriva, ki ga črpa iz rezervoarja, ki je namenjen za pogon vlačilne enote, zato je tudi poraba goriva vlačilca nekoliko višja kot pri prevozu blaga, ki ne potrebuje temperaturnega režima. Tako kot za hladilni zabojnik tudi za frigo priklopnike in polpriklopnike velja, da so namenjeni le vzdrževanju temperature blaga in ne nižanju temperature oziroma zamrzovanju, saj hladilne enote niso dovolj zmogljive. Priklopnike in polpriklopnike za dostavo temperaturno občutljivega blaga poznamo več vrst in oblik, saj je cestni transport zadnji v fazi hladne verige in tukaj poteka dostava od vrat do vrat manjših ali večjih količin. Zato je možnosti glede velikosti tovornih enot ogromno in vse so prilagojene glede na potrebe posameznikov (Vector, 2020).

(34)

24

Vir: (Lasten arhiv)

Slika 9. Frigo polpriklopnik na nakladu.

3.2 Oprema za prekladanje

Nadzor temperature je pri prevozu svežega sadja in zelenjave zelo pomembna funkcija. V nasprotnem primeru lahko pride do poškodbe tovora oziroma v našem primeru do poškodbe sadja/zelenjave – hitro pokvarljivega blaga. Vzemimo za primer banane: če pride pri prevozu še nezrelih banan do kakršnekoli poškodbe, se ta poškodba pokaže šele, ko banana dozori, kar ji zniža prodajno ceno. S tem pride do finančne izgube. Kar pomeni, da je treba ves čas, od proizvodnje in do dostave h končnemu uporabniku, skrbeti za temperaturo, ki bi blagu/tovoru ohranila njegovo kakovost in s tem vrednost ter podaljšujemo rok trajanja. Za doseganje vsega naštetega moramo uporabiti posebno opremo oziroma mehanizacijo. S tem si olajšamo delo in preprečimo morebitno veliko škodo.

Nadzor nad temperaturo nam omogočajo različni termometri, temperaturni senzorji in termografi. Kot že omenjeno, je spremljanje temperature izredno pomembno. Nadzor se začne že pri prvem skladiščenju, saj se že na začetku lahko naredi ogromna škoda. Ena izmed nalog

(35)

25

skladiščnika in šoferja tovora je, da strogo nadzira ozračje in tovor v skladišču ter nato v zabojniku. Temperature merijo z ročnimi termometri in fiksnimi termometri v prikolicah.

Danes poznamo zelo natančne merilnike temperature. Temperatura tovora se sproti beleži v termografu, katerega lahko kadarkoli preverimo.

Vir: (Lasten arhiv)

Slika 10. Merjenje temperature avokada v Luki Koper.

Najpomembnejšo opremo, ki se uporablja pri rokovanju z zabojniki, tvorijo (Grúas y aparejos, 2021):

 obalna kontejnerska dvigala – uporablja se za prijemanje in premik zabojnikov z ladje oziroma na ladjo:

o Panamax dvigala – namenjena razkladanju manjših kontejnerskih ladij. Lahko dvignejo zabojnik do 50 ton mase in imajo kapaciteto pretovora do 30 TEU/h;

o Post Panamax dvigala – namenjena za pretovor ladij večjih dimenzij. Kapaciteta dviganja je 50 ton, hkrati lahko prenašajo dva 20-tonska zabojnika in kapaciteta pretovora je od 35 do 40 TEU/h;

o Super Post Panamax – dvigala novejše generacije; namenjena za pretovor zelo velikih ladij. Kapaciteta znaša od 40 do 50 TEU/h;

 kontejnerski manipulator – uporablja se za manipuliranje s praznimi in polnimi zabojniki;

(36)

26

 viličar – uporabljajo se kot nek vmesni, pomožni člen med dvigalom in vozilom:

o s prijemalom za bočni prijem – za manipuliranje s praznimi zabojniki od osme vrste v višino;

o s prijemalom od zgoraj – za zlaganje polnih ali praznih zabojnikov do tretje višine;

o z vilicami – za manipulacije z 20-čeveljskimi zabojniki;

 »spreader« – naprava za prijem in prenos zabojnikov;

 priključki za frigo zabojnike.

Vir: (Lasten arhiv)

Slika 11. Kontejnerski manipulator za prazne zabojnike v Luki Koper.

3.3 Kondicionirana skladišča

V SSKJ (2021) je kondicionirano opredeljeno kot beseda, ki opisuje uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanje zraka v zaprtem prostoru. Iz razlage besede lahko sklepamo, da gre za skladišča, ki so stalno pod nadzorom uravnavanja temperature, vlažnosti in celotnega ozračja.

Vsako blago, bodisi hrana bodisi farmacevtski izdelki, ima, kot že prej omenjeno, različne kriterije, ki se jih je treba držati, da ne pride do večje materialne in hkrati finančne škode. Iz napisanega razberemo, da je za upravljanje logistike v hladni verigi poseben postopek. Za uspešen pretovor od začetne do končne točke, torej od proizvajalca do končnega kupca/stranke, je potrebna zagotovitev optimalnih temperaturnih območij. Za primer vzemimo sladoled.

Kakšno vrednost ohrani pri neuspešnem rokovanju? Verjetno stranka ne bi bila zadovoljna, če

(37)

27

bi prejela tekoči sladoled namesto takšnega, kot ga je naročila – v trdem stanju. Za stranko je takšen tovor neuporaben in s tem izgubi svoj del prihodka, nastanejo pa tudi ogromni stroški – plače uslužbencev, gorivo, obraba vozila, elektrika itd. Za ta element hladne verige poskrbijo kondicionirana skladišča, ki poskrbijo, da je tovor vedno hranjen na pravilnih pogojih.

Posledično se kakovost tovora bistveno ne spremeni, kvečjemu lahko pozitivno pripomore (Logmore, 2020).

Vir: (Lasten arhiv)

Slika 12. Frigo kamion na nakladu v hladilnicah v Luki Koper.

Kondicionirana skladišča so namenjena predvsem skladiščenju živil pridelovalcev, predelovalcev, distributerjev in trgovskim skladiščem. V tovrstnih skladiščih je poskrbljeno za konstantno kroženje zraka, s tem tudi prezračevanje, meritev ter regulacijo temperature in vlage. Skladišča so opremljena z napravami, ki poskrbijo za prilagajanje logističnim zahtevam tovora (Logmore, 2020).

(38)

28

Vir: (Delo, 2015)

Slika 13. Kondicionirano skladišče v Luki Koper.

V članku, objavljenem v časopisu Finance, gospod Mrak pravi, da v podjetju Loška hladilna tehnika (LHT) razlikujejo več tehnologij, ki jih uporabljajo v hladilnicah. V nekaterih nadzorujejo samo temperaturo, temperaturo in vlago ter sestavo plinov, vlago in pa temperaturo. Poleg tega obstaja možnost večjih temperaturnih režimov – za sadje in zelenjavo različno kot za hitro zamrzovanje. Pomembno dejstvo je, da je izolacija skladišča/objekta kakovostno narejena, saj samo s tem dosežemo manjšo porabo energije (Finance, 2011).

3.4 Dokumentacija

Za zagotavljanje sledljivosti in nadzora nad blagovnimi tokovi mora vsako pošiljko na transportni poti spremljati spremna dokumentacija, s katero se dokazuje izvor blaga, kakovost blaga, njegove lastnosti ter namembni kraj in po potrebi še carinski urad. Vsak dokument ima svoj namen in je potreben za zagotavljanje urejenega in kontroliranega pretoka blaga skozi posamezne prometno-trgovinske tokove. Nekateri dokumenti služijo za dokazovanje kakovosti blaga, nekateri za dokazovanje transportne poti in tretji za dokazovanje carinskega statusa blaga, posebej slednje je pomembno v mednarodni trgovini.

3.4.1 Fitosanitarni certifikat

Fitosanitarni certifikat je dokument, s katerim izvoznik iz države porekla blaga dokazuje skladnost blaga s fitosanitarnimi zahtevami države uvoznice blaga. »Pregled je obvezen za

(39)

29

pošiljke rastlin in rastlinskih proizvodov. Pregled opravi fitosanitarni inšpektor na prvem vstopnem mestu v EU« (SPOT, 2020).

»S fitosanitarnim pregledom pošiljke se ugotavlja, če:

 pošiljko spremlja veljavno fitosanitarno spričevalo;

 je pošiljka istovetna z navedbami v fitosanitarnem spričevalu;

 pošiljka ni okužena s škodljivimi organizmi s Seznama I.A (Seznam I.A.I in Seznam I.A.II) in Seznama II.A (Seznam II.A.I in Seznam II.A.II);

 pošiljka ne vsebuje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s Seznama III.A;

 pošiljka izpolnjuje posebne fitosanitarne zahteve s Seznama IV.A (Seznam IV.A.I in Seznam IV.A.II)« (SPOT, 2020).

Primer fitosanitarnega certifikata je priložen v Prilogi 1 in v Prilogi 2.

3.4.2 CHED-PP – Common Health Entry Document for plants and plant products

Dokument CHED-PP se izdaja z uporabo spletne platforme TRACES in se uporablja za prijavo pošiljk, ki zapadejo pod fitosanitarni pregled. S CHEDPP prijavimo blago na fitosanitarni inšpektorat, ki smatra to kot najavo za pregled blaga. Ko inšpektor zaključi fizični pregled, podpiše CHEDPP v TRACES kot skladen oziroma ga zavrne, če blago ni primerno za uvoz na področje EU. V tem primeru se ukaže uničenje blaga oziroma vrnitev v kraj izvora (Cargo trading, 2019). Primer omenjene dokumentacije je priložen v Prilogi 3.

3.4.3 Certificate of conformity – certifikat za kakovost po tržnih standardih EU

Certifikat za kakovost po tržnih standardih EU potrjuje kakovost blaga in je potreben za dovoljenje za kakovost trženja v državah EU. Trženje je dovoljeno samo za zdravo, neoporečno blago in je primerne tržne kakovosti po določenih standardih za kakovostne razrede (GOV, 2021).

(40)

30

3.4.4 EUR. 1 // EUR MED (Potrdilo o poreklu blaga; angl. Certificate of Origin)

Potrdilo o poreklu blaga je dokument, s katerim določamo poreklo blaga, in je eden pomembnejših dokumentov pri izvajanju mednarodne trgovinske politike, saj se sporazumi med različnimi državami razlikujejo. Potrdilo oz. dokazilo o poreklu blaga se izstavi glede na to, kakšni sporazumi so doseženi med vpletenima državama. Če imata vpleteni državi sporazum glede preferencialnega porekla, se lahko na podlagi predložitve porekla blaga uveljavlja različne bonitete v smislu carinskih dajatev (poleg omenjenega so za uveljavitev preferencialnega porekla še slednji dejavniki: kam se blago izvaža, vrsta blaga, zahteve bank ali finančnih institucij, vpletenih v izvozni postopek itd.). Pred sklenitvijo posla je treba preveriti še morebitne druge zahteve države uvoza/izvoza, kot je npr. izvozna faktura ali drug dokument, overjen s strani Gospodarske zbornice (GZS, 2021). Primer dokumenta EUR. 1 je priložen v Prilogi 5.

Potrdilo o poreklu blaga se izda za posamezno pošiljko in praviloma spremlja blago do namembne točke uvoza oz. do kupca. »Kriterija za določitev porekla blaga:

 za blago, v celoti pridobljeno v posamezni državi, se šteje, da ima poreklo navedene države;

 za blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo, se šteje, da ima poreklo države, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje« (GZS, 2021).

3.4.5 Certifikat COI

Certifikat COI oz. potrdilo o pregledu ekoloških proizvodov zagotavlja, da so ekološki proizvodi, uvoženi iz tretjih držav, skladni z veljavno evropsko zakonodajo. Obrazec COI izpolni uvoznik in nadzorni organ izvoznika v sistemu TRACES.NT za uvoz živil iz ekološkega kmetijstva. Ekološki proizvodi so vsi proizvodi, katerih nalepka ali spremni dokumenti se nanašajo na način ekološke pridelave. Pred sprostitvijo uvoženih organskih proizvodov na trg mora uprava kmetijsko-tehničnih služb (ASTA) med inšpekcijskim postopkom preveriti dokumente in proizvode. Ekološki certifikat mora blago spremljati od proizvodnje do končnega potrošnika, prav tako morajo biti zagotovljene vsa sledljivost in

(41)

31

označbe o ekoloških produktih. Vsi vpleteni v proizvodno, trgovsko in logistično dejavnost morajo biti certificirani za razpolaganje z ekološkimi produkti v verigi. Če kateri od členov ni ustrezno certificiran, lahko blago izgubi status ekološkega proizvoda (The Single Window for Logistics, 2020). Certifikat COI je priložen v Prilogi 6.

3.4.6 Dokument CMR

CMR je sporazumna pogodba med dvema pogodbenima strankama, na eni strani naročnika cestnega transporta in na drugi izvršitelja dejavnosti. S konvencijo CMR se ureja in spoštuje potek naročila ter jamstvo pri zamudi, izgubi ali poškodbah tovora (reklamacijah). Namenjena je za čezmejne prevoze, če je vsaj ena od držav članica konvencije CMR. V praksi se CMR pogosto smatra kot tovorni list in ne kot pogodba med vršiteljem prevoza in nalogodajalcem (Timocom, 2021). Dokument CMR je priložen v Prilogi 4.

3.4.7 Nakladnica - BL (angl. bill of lading/seaway bill)

Nakladnica je dokument oziroma pogodba, s katero se dokaže, da je bilo blago naloženo na tovorno sredstvo za pomorski oziroma rečni promet. Z dokumentom se vpletene strani zavežejo, da bodo opravile svoj del posla. Dokumentov BL obstaja več vrst in zavezujejo ladjarja kot izvršitelja prevoza ter pošiljatelja/prejemnika, odvisno od paritete, po kateri se blago prodaja v posameznem poslu. Po pogodbi BL se določijo pravice in dolžnosti vpletenih strani (Raunek, 2021). Primer dokumenta BL je priložen v Prilogi 7.

3.4.8 Tranzitni dokument

Tranzitni postopek omogoča transport blaga iz enega kraja v drugi znotraj ali izven carinskega območja brez formalnega uvoza blaga in plačila uvoznih dajatev. Poznamo dve vrsti tranzita, ki ju ločujemo glede na pravne podlage:

 carinski postopek T1: zunanji postopek tranzita EU, za neunijsko blago (znotraj carinskega območja Unije),

 carinski postopek T2: notranji postopek tranzita EU, za unijsko blago.

(42)

32 3.4.9 SAD – uvozni dokument

Uvozni dokument oz. deklaracija se uporabi, kadar želi kupec uvoziti robo na carinsko področje Unije iz tretje države. Pred vnosom blaga na carinsko območje je treba vložiti vstopno deklaracijo. Kadar je blago vneseno na carinsko območje, le-to spada pod carinski nadzor in je po potrebi lahko predmet kontrole s strani pristojnih organov. Glede na vrsto blaga in glede na izbrani carinski postopek je lahko blago zavezano še veterinarski, fitosanitarni ali drugi predpisani kontroli (FU, 2021).

(43)

33

4 TEHNOLOŠKE POSEBNOSTI PRI PREVOZU PAPRIKE PREK LUKE KOPER, D. D.

Luka Koper lahko zaradi svoje dobre geopolitične lokacije in visoke pretovorne zmogljivosti na kontejnerskem terminalu dobro izkorišča enega izmed pomembnejših blagovnih tokov v mednarodni trgovini – logistiko hitro pokvarljivega blaga. Koprsko pristanišče je terminal za hlajene tovore postavila v neposredno bližino kontejnerskega terminala, kar jim zagotavlja hitro dostavo »reefer« zabojnikov neposredno na terminal za hlajene tovore neposredno z ladje.

V praksi to pomeni, da zabojnik, razložen z ladje, dostavijo neposredno na terminal za hlajene tovore, brez dodatnega pretovora in manipulacij na kontejnerskem terminalu.

V ta namen so namensko postavljene pozicije za dostavo zabojnikov na terminal za hlajene tovore, ki so postavljene v neposredno bližino hladilnic oziroma skladišč, ustrezno opremljenih za skladiščenje blaga pod temperaturnim režimom. Vse pozicije za dostavo zabojnikov na THT (terminal hlajenih tovorov) so opremljene tudi z električnimi priklopi, ki so nujno potrebni zaradi narave blaga, katerega je treba ves čas vzdrževati na ustrezni temperaturi (Luka Koper, 2021b).

4.1 Lastnosti terminala v Luki Koper, d. d.

Terminal za hlajene tovore v Luki Koper ima dolgo tradicijo in so terminal, usmerjen k izpolnjevanju potreb in želj klientov iz vse Evrope. Skupaj s partnerskimi špedicijami ponujajo izjemno hitro in kakovostno izvedeno logistično storitev, v kateri si prizadevajo spoštovati visoke standarde kakovosti po ISO 9001, ISO 14001, ISO 22000, BSOHSAS, EFQM, HACCP in ECO. Izvajajo storitev za vse vrste blaga (Luka Koper, 2021b):

 sadje in zelenjava,

 ohlajeno in zamrznjeno blago,

 ostala hrana in farmacevtski izdelki.

Zaradi geografske lege ima Luka Koper dobro izhodišče za dostavo blaga do nekaterih pomembnejših lokacij, kot so (Luka Koper, 2021c):

 Milano, Dunaj: tranzitni čas približno 12 ur;

(44)

34

 Beograd, Berlin, Budimpešta, Frankfurt, Praga, Rotterdam: tranzitni čas približno 24 ur;

 Kopenhagen, London, Varšava: tranzitni čas približno 48 ur;

 Helsingborg: tranzitni čas približno 60 ur;

 Riga: tranzitni čas približno 72 ur;

 Moskva: tranzitni čas približno 118 ur.

Luka Koper razpolaga s 412 metri operativne obale, tremi mesti za privez ladij (če so manjše velikosti), 7–10,5 metra operativne obale ter eno železniško progo, če je potrebno. Opremljena je tudi s hladilnimi skladišči za 25.800 kvadratnih metrov paletnih mest, 2.000 paletnih mest za globoko zamrznjeno blago, zorilnico dimenzij 1800 ton/mesec ter največ 15.800 paletnih mest za skladiščenje blaga (Luka Koper, 2021b).

Skladiščne zmogljivosti pretovora so približno 3.000 palet/dan ter približno praznjenje in naklad za 150 zabojnikov dnevno. Maksimalne zmogljivosti elektropriklopov so 250 električnih priključkov na terminalu za hlajene tovore in 432 električnih priključkov na kontejnerskem terminalu (Luka Koper, 2021b).

Če je potrebno, je Luka Koper pripravljena še na nekaj situacij za potrebe izpolnjevanja želja stranke. Tako imajo na voljo stroj za paletiranje, ki zmore 450 palet dnevno. Poleg omenjenega imajo na voljo še dve mobilni obalni dvigali, s katerima omogočijo tudi razklad posameznih palet v prihodu z barkami za generalne tovore, opremljene s hladilnimi komorami. Pod posebne ponudbe spadajo tudi usluge distribucije blaga ter tehtanje, sortiranje, etiketiranje, kar je lahko za stranko zelo pomembno (Luka Koper, 2021b).

4.2 Primeri hladilnih verig prek Luke Koper, d. d.

Luka Koper, d. d., s svojo geografsko lego praktično predstavlja vrata v centralno, severno in vzhodno Evropo. Dostop do pomembnih evropskih sil, kot so države Beneluksa, Nemčija, Avstrija, Poljska, Madžarska itd., je najhitrejši ravno skozi severno-jadranska pristanišča, poleg slovenske Luke Koper, med te uvrščamo tudi pristanišča v sosednji Hrvaški (Reka) in Italiji (Ravena, Benetke, Trst) (Finance, 2018).

(45)

35

Luka Koper je umeščena na osi dveh od devetih panevropskih koridorjev, poimenovanih tudi TEN-T (Trans-European Transport Network). Koridorji predstavljajo osnovno prometno omrežje za celotno Evropo, v katerega so zajete cestne, železniške, rečne, pomorske in letalske povezave, ki bi okrepile družbeno, ekonomsko in ozemeljsko povezanost Evrope. »Glavni cilj politike TEN-T je odpravljanje ozkih grl in tehničnih ovir na jedrnih koridorjih ter krepitev družbene, ekonomske in ozemeljske povezanosti Evrope in s tem ustvarjanje enotnega prometnega območja. Evropska komisija zato podpira gradnjo nove infrastrukture, modernizacijo obstoječe, uvajanje inovativnih digitalnih tehnologij, alternativnih goriv in enotnih standardov« (Finance, 2018).

Vir: (Finance, 2018)

Slika 14. Devet prometnih koridorjev skozi Evropo.

Čez Slovenijo tako potekata dva pomembna prometna evropska koridorja TEN-T: jadransko- baltski in mediteranski. Zato je koprsko pristanišče eno jedrnih pristanišč Evropske unije in ima, kot tako zagotovljeno, dobro prometno povezavo v njegovem zaledju, kar omogoča hiter dostop do pomembnih evropskih središč. Prav dobre prometne povezave in optimizirana organizacija dela omogočajo pristanišču visoko raven storitve in konkurenčnosti na trgu (Luka Koper, 2021a).

Terminal za hlajene tovore je bil znotraj Luke Koper prepoznan kot vreden vlaganja za zagotovitev kapacitet za izvajanje storitev v hladilni trgovski verigi. Z dolgoletnimi izkušnjami

(46)

36

pri pretovoru in manipulaciji pokvarljivega blaga zagotavljajo zanesljive in kakovostne storitve. Terminal so opremili s sodobnimi računalniško nadzorovanimi skladišči, ki omogočajo regulacijo temperature, vlažnosti in kroženje zraka, kar omogoča tudi daljše skladiščenje blaga ali zorenje blaga, kot so denimo banane (Finance, 2018).

Tabela 1. Glavne skupine blaga.

Blagovna skupina Izvor

Banane Ekvador, Kolumbija

Citrusi in ostalo sadje Izrael, Egipt, Južna Amerika, Južna Afrika

Zelenjava Egipt, Izrael, Ciper

Krompir Egipt

Jabolka Poljska

Vir: (Finance, 2018)

4.3 Zahteve pri prevozu paprike

Za dobro organizacijo hladne verige pri transportu paprike iz nasadov do trgovinskih polic je pomembno, da vsi vpleteni dobro poznajo lastnosti blaga, s katerim manipulirajo. Kakovostna paprika mora biti pravilne oblike, velikosti in barve, tako kot zahtevajo stranke, do katerih to blago prihaja. Zahteve za papriko, ki konča pri končnem porabniku, so, da je mesnata, dokaj debela, v različnih barvah (poznamo zeleno, rdečo, zlato, vijolično, oranžno) in sladkega okusa.

Poleg tega ne sme imeti nobenih vidnih ali nevidnih znakov poškodbe – opeklin, počene skorje ali odrgnine. Za doseganje omenjene kakovosti velja nekaj pravil skladiščenja (Cargo Handbook, 2021b).

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Želja in cilj, da stopim izven okvirja in tradicionalnega načina učenja otrok se mi je obrestovala, saj mi je omogočila novo, pozitivno izkušnjo, skozi katero sem se skupaj

Diplomska naloga nosi naslov Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Za to temo sem se odločil, ker gre za relativno nov institut v slovenski zakonodaji, ki je obenem

d., so mi namenili pomo č pri pridobivanju dokumentacije iz preteklih let zato sem lahko naredila primerjavo med sedanjo ponudbo var č evalnih zavarovanj ter ponudbo v

Diplomska naloga obravnava postopek uvedbe informacijskega sistema SAP na področju gospodarjenja s kemikalijami v podjetju Gorenje, d. Naloga je razdeljena na dva dela. V

Avtor je svoj namen tudi razkril kasneje v Presojah: »Sam sem se spraševal in sam sebi odgovarjal, kakor da bi bila dva, razum in jaz, čeprav sem bil sam, zato sem delo

Prostovoljno delo pri društvu Kralji ulice sem začel opravljati v prvem letniku Fakultete za socialno delo. Obiskoval sem dnevni center za brezdomce, se vključil v njihovo

Naslednji režiser, ki je tako kot Osip Šest svojo kariero začel v ljubljanski Drami in se kasneje profiliral za opernega režiserja, je bil Ciril Debevec (1903–1973), brat že

- Božidar Grgič, danes strokovnjak na področju poklicnega izobraževanja in sodelavec na Centru za poklicno izobraževanje, ki je gradil svojo karierno pot že v času