UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Matjaž Stupar
Analiza uporabnosti vmesnika za urejanje vprašanj v orodjih za spletno anketiranje
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Matjaž Stupar
Mentor: prof. dr. Vasja Vehovar Somentor: doc. dr. Andraž Petrovčič
Analiza uporabnosti vmesnika za urejanje vprašanj v orodjih za spletno anketiranje
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem mentorju prof. dr. Vasji Vehovarju in somentorju doc. dr. Andražu Petrovčiču za strokovno pomoč, napotke in motivacijo pri izdelavi diplomskega dela. Zahvala gre tudi družini, punci in prijateljem, ki so mi stali ob strani skozi celoten proces pisanja diplomskega dela.
Analiza uporabnosti vmesnika za urejanje vprašanj v orodjih za spletno anketiranje V diplomskem delu raziskujemo, v kolikšni meri so načela uporabnosti upoštevana v orodjih za spletno anketiranje. Pri tem se osredotočamo na vmesnik za urejanje vprašanj, ki je osrednji del orodij za spletno anketiranje. V tem okviru smo identificirali naslednje osnovne gradnike:
zunanja navigacija, notranja navigacija, meni za dodajanje vprašanj, gumb za dodajanje vprašanj, vprašanje, nastavitve vprašanj, nastavitve možnih odgovorov in naslednje funkcionalnosti: dodajanje vprašanj, brisanje vprašanj, kopiranje vprašanj, urejanje besedila vprašanj, shranjevanje sprememb vprašanj, premikanje vprašanj. Na osnovi gradnikov in funkcionalnosti smo izvedli primerjalno analizo desetih orodij, kjer smo ugotovili, da je na področju vmesnikov za urejanje vprašanj že prisotna visoka standardizacija orodij. Osrednji del diplomskega dela predstavlja primerjalni test uporabnosti, ki smo ga izvedli na treh orodjih:
1KA, SurveyMonkey in Google Forms. V ta namen smo določili pet nalog in definirali seznam metrik uporabnosti, s katerimi smo ocenjevali ustreznost orodij. Testiranje smo izvedli na vzorcu osmih uporabnikov, ki pred tem niso imeli izkušenj z navedenimi orodji. Ugotovili smo, da uporabniki dajejo prednost enostavnim uporabniškim vmesnikom z omejenim številom nastavitev in informacij. Rezultati so izpostavili tudi pomembnost upoštevanja osnovnih načel uporabnosti. V zaključku so predstavljena priporočila za izboljšavo uporabniškega vmesnika orodja 1KA.
Ključne besede: orodja za spletno anketiranje, primerjalna analiza, spletne ankete, testi uporabnosti, uporabniški vmesnik
Usability analysis of the user interface for editing questions in web survey software This thesis investigates the extent to which the principles of usability are incorporated in web survey software. In particular, on the user interface for editing questions as the central part of a web survey software. In this context, we have identified the following basic components:
external navigation, internal navigation, menu for adding questions, button for adding questions, question settings, possible answers settings and the following functionalities: adding questions, deleting questions, copying questions, editing questions text, saving question changes, moving questions. The components and functionalities served as a basis for a comparison analysis, which showed that over time a certain level of standardization in interfaces for editing questions has emerged. The central part of this thesis presents a usability comparison test, based on a sample of eight participants who tested three tools: 1KA, SurveyMonkey and Google Forms. Five tasks were defined for this purpose, which were evaluated using a series of usability metrics. The results showed that participants preferred minimalistic user interfaces with limited options and information. Usability tests also pointed out other basic principles of usability. In conclusion, a list of recommendations is laid out for the user interface for editing questions of the web survey software 1KA.
Key words: web survey software, comparison analysis, web surveys, usability tests, user interface
5 Kazalo vsebine:
1 Uvod ... 8
2 Razvoj vmesnikov za urejanje vprašanj v orodjih za spletno anketiranje ... 11
3 Gradniki in funkcionalnosti vmesnikov za urejanje vprašanj ... 16
3.1 Pregled gradnikov ... 18
3.2 Pregled funkcionalnosti ... 25
4 Primerjalna analiza izbranih orodij ... 28
4.1 SurveyMonkey ... 29
4.2 Qualtrics ... 31
4.3 QuestionPro ... 32
4.4 Google Forms ... 35
4.5 Typeform ... 37
4.6 ZOHO Survey ... 39
4.7 1KA ... 40
4.8 SurveySparrow ... 42
4.9 SurveyHero ... 44
4.10 Alchemer ... 46
4.11 Povzetek primerjalne analize ... 48
5 Testiranje uporabnosti ... 53
5.1 Primerjalni test uporabnosti ... 54
5.2 Metrike ... 58
5.3 Rezultati testiranja uporabnosti ... 63
5.4 Povzetek uporabniškega testiranja ... 79
6 Zaključek ... 83
7 Viri ... 89
Priloge ... 94
Priloga A: Orientacijski nagovor za uporabniško testiranje ... 94
Priloga B: Soglasje o snemanju uporabniškega testiranja ... 95
Priloga C: Število optimalnih klikov ... 96
Priloga D: Povzetek pregleda mobilnih prilagoditev 50 orodij ... 101
Priloga E: Primer oglasa na spletni strani https://www.studentski-servis.com/ ... 102
6 Kazalo tabel:
Tabela 4.1: Legenda kod tipologije gradnikov, uporabljenih v tabeli 4.2 ... 49
Tabela 4.2: Primerjava gradnikov za izbrana orodja, identificiranih v poglavju Gradniki in funkcionalnosti vmesnikov za urejanje vprašanj ... 50
Tabela 4.3: Legenda kod tipologije funkcionalnosti, uporabljenih v tabeli 4.4 ... 51
Tabela 4.4: Primerjava funkcionalnosti, identificiranih v poglavju Gradniki in funkcionalnosti vmesnikov za urejanje vprašanj ... 52
Tabela 5.1: Ocenjevalna lestvica za interpretacijo SUS ... 62
Kazalo slik: Slika 3.1: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju 1KA ... 17
Slika 3.2: Nadaljevalni pogled vmesnika za urejanje vprašanj z aktiviranim gradnikom vprašanje v orodju 1KA ... 18
Slika 3.3: Gradnika: zunanja (rdeča barva) in notranja (zelena barva) navigacija v orodju 1KA (zgoraj) in Qualtrics (spodaj) ... 19
Slika 3.4: Gradnik meni za dodajanje vprašanj (na skrajni levi) v orodju 1KA ... 20
Slika 3.5: Gradnik gumb za dodajanje vprašanj v orodju SurveyMonkey ... 20
Slika 3.6: Osnovni gradnik vprašanje v orodju 1KA ... 21
Slika 3.7: Gradnik nastavitve vprašanja (obkrožen z rdečo barvo) v orodju 1KA ... 24
Slika 3.8: Gradnik nastavitve možnih odgovorov v orodju Qualtrics ... 25
Slika 4.1: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju SurveyMonkey ... 30
Slika 4.2: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju Qualtrics ... 32
Slika 4.3: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju QuestionPro ... 34
7
Slika 4.4: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju Google Forms ... 36
Slika 4.5: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju Typeform ... 38
Slika 4.6: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju Zoho Survey ... 39
Slika 4.7: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju 1KA ... 41
Slika 4.8: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju SurveySparrow ... 43
Slika 4.9: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju SurveyHero ... 45
Slika 4.10: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj pri Alchemer ... 47
8 1 Uvod
Če je nekaj uporabno, to pomeni, da lahko tudi posameznik, ki nima nadpovprečnih sposobnosti, ugotovi, kako s tem »predmetom« doseči zastavljeni cilj na enostaven način (Krug, 2014).
Zgodovina pojma »uporabnosti« (angl. usability), kot ga poznamo danes, ima svoje začetke v osemdesetih letih dvajsetega stoletja (Sauro, 2013). Takrat večina uporabnikov računalnika ni imela izkušenj oziroma ni prejela praktičnega usposabljanja za uporabo operacijskih sistemov ali programskih orodij (Soegaard, 2012). Prav tako so se soočali z neprijaznimi vmesniki. To je bil razlog, da so običajni uporabniki rabo računalnika neredko povezovali s slabo uporabniško izkušnjo, predvsem v smislu občutka nepotrebne vznemirjenosti in frustracije.
Sčasoma je uporabnost postala eden izmed glavnih ciljev pri razvoju programskih orodij, ki niso bila namenjena usposobljenim specialistom (prav tam). Z naraščanjem uporabe spleta so vidiki uporabniške izkušnje postali še pomembnejši ali kot pravi Nielsen (2000a, str. 9):
»Uporabnost vlada spletu.«
V tem okviru nas bo v diplomskem delu zanimalo, v kolikšni meri je načelo uporabnosti upoštevano v vmesnikih za urejanje vprašanj v orodjih za spletno anketiranje. To so orodja, ki so namenjena pridobivanju in procesiranju podatkov, pridobljenih s spletnimi anketami.
Osrednji del orodij za spletno anketiranje pa je vmesnik za urejanje vprašanj, ki bo tudi predmet naše obravnave. Slednji je postal namreč izjemno pomemben, saj vse večja dostopnost orodij za spletno anketiranje dovoljuje (skoraj) vsakemu posamezniku z internetno povezavo, računalnikom in osnovnimi informacijsko-komunikacijskimi sposobnostmi razvoj in lansiranje spletne ankete. Tovrstne spletne ankete pogosto imenujemo »naredi sam« oziroma DIY (angl.
do it yourself) spletne ankete, ki predstavljajo največji delež spletnih anket (Callegaro, Lozar Manfreda in Vehovar, 2015).
Pomembno je izpostaviti tudi hiter razvoj funkcionalnosti za DIY-uporabnike. Še pred nekaj leti so bila orodja, širše dostopna na trgu DIY-uporabnikov, razmeroma omejena, saj so napredne funkcionalnosti imela le draga profesionalna orodja, danes pa so vejitve ali knjižnica ter druge zahtevnejše funkcije na voljo tudi DIY-uporabnikom (Callegaro in Macer, 2017).
Nekatere med njimi, ki so bile še do nedavnega obravnave kot dodatne (Kaczmirek, 2004)
9
oziroma napredne, pa so v vmesnem času postale celo industrijski standard (Vehovar, Koren, Lozar Manfreda in Berzelak, 2005, v Callegaro in drugi, 2015).
Prav množična uporaba orodij za spletno anketiranje še posebej izpostavlja pomembnost uporabniškega vmesnika. Nizke vstopne ovire in demokratizacija sicer nista edina dejavnika, ki bi uporabnike pritegnila k izvedbi DIY spletnih anket. Treba je omeniti tudi, da je tovrstno zbiranje podatkov večinoma hitrejše in bolj zasebno v smislu, da lahko do podatkov dostopa samo raziskovalec. Zaradi vsega navedenega se danes hitro povečuje število DIY spletnih anket in na njih temelječih raziskav. Prav v prednostih DIY raziskovanja pa lahko iščemo tudi določene pomanjkljivosti. Nizke vstopne ovire so namreč razlog, da tovrstne raziskave izvajajo tudi takšni uporabniki in podjetja, ki nimajo dovolj znanja o družboslovni metodologiji in izvedbi spletnih anket (Callegaro in Macer, 2017).
Predvsem od potreb uporabnika je odvisno, za kakšno orodje spletnega anketiranja se odloči.
Pri primerjavi funkcionalnosti različnih orodij za spletno anketiranje se lahko sklicujemo na štiri kategorije. Z osnovnimi funkcionalnostmi označujemo tiste, ki so nujne, npr. možnost za vprašanje odprtega tipa. Vmesne funkcionalnosti v orodjih za spletno anketiranje predstavljajo dobre prakse, ki bi jih orodje sicer moralo imeti, niso pa nujne za uporabo orodja, npr.
oblikovanje odgovorov anketirancev, pogoji ipd. Za napredne funkcionalnosti lahko označimo prisotnost API-ja (angl. Application Programming Interface), skladnost s standardi dostopnosti itn. Poznamo tudi prihodnje funkcionalnosti. S tem označimo tiste funkcionalnosti, ki bodo v prihodnosti najverjetneje dodane (npr. uporaba umetne inteligence pri oblikovanju vprašanj).
Na podlagi omenjenih štirih kategorij si lahko uporabnik oblikuje predstavo o tem, kaj omogočajo osnovna, nizkocenovna orodja ali naprednejša orodja, ki so dražja (Kaczmirek, 2017).
Orodja lahko tako tudi kategoriziramo glede na njihove funkcionalnosti. Tako ločujemo med orodji, ki so namenjena ustvarjanju obrazcev, osnovnimi, profesionalnimi in naprednimi orodji (Vehovar, Čehovin in Poglajen, 2013). Prva kategorija se navezuje na orodja, ki so namenjena ustvarjanju enostavnih obrazcev. Osnovna orodja omogočajo kreiranje enostavnih spletnih anket in osnovno analizo zbranih podatkov. Profesionalna orodja so bolj dodelana od osnovnih v smislu naprednih funkcionalnosti, vseeno pa ne vsebujejo kompleksnih funkcionalnosti, kot so večjezične ankete, predloge, pogoji (prav tam). Tudi kompleksnost funkcionalnosti, ki jih orodje za spletno anketiranje ponuja, pogojuje, kako bo oblikovan uporabniški vmesnik.
10
Potrebe uporabnikov v smislu ključnih nalog, ki jih bodo na sistemu izvajali, lahko od uporabniškega vmesnika terjajo specifično prilagoditev (Lewis in Rieman, 1993), kar lahko občutno oteži delo oblikovalcev oziroma razvijalcev orodij. Prav tako pa se lahko nekatere težave uporabniških vmesnikov razkrijejo šele pri kompleksnih nalogah (prav tam). Prav zato Lewis in Rieman (1993) pri načrtovanju uporabniških vmesnikov priporočata upoštevanje uporabniških vmesnikov, ki so že dostopni in imajo podoben namen, funkcionalnosti in ciljno skupino.
V diplomskem delu izhajamo s stališča, da je na področju orodij za spletno anketiranje že narejena določena standardizacija (Callegaro in drugi, 2015), predvsem pa nas zanima, do katere mere in kakšne so še razlike na področju uporabniških vmesnikov orodij. Osredotočili se bomo torej na analizo funkcionalnosti uporabniškega vmesnika za urejanje vprašanj, na podlagi katerega bomo poskušali odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
(RV1) Kateri so osnovni gradniki vmesnika za urejanje vprašanj v orodjih za spletno anketiranje?
(RV2) Kakšne so razlike med orodji za spletno anketiranje glede na lastnosti vmesnikov za urejanje vprašanj?
(RV3) Katere so ključne težave uporabnikov glede vmesnikov za urejanje vprašanj?
V teoretičnem delu bomo najprej predstavili razvoj orodij za spletno anketiranje, pri čemer se bomo osredotočili na vidik uporabniških vmesnikov. Nato bomo popisali in opisali osnovne gradnike ter funkcionalnosti vmesnika za urejanje vprašanj. V empiričnem delu bomo izvedli primerjalno analizo uporabniških vmesnikov za urejanje vprašanj v orodjih za spletno anketiranje. Izbrali bomo deset orodij za spletno anketiranje in podali podroben pregled lastnosti uporabniškega vmesnika za urejanje vprašanj. V nadaljevanju bomo predstavili uporabniško testiranje in se posebej poglobili v metodo primerjalnega testa uporabnosti. Na vzorcu do deset uporabnikov bomo naredili primerjalni test uporabnosti orodij 1KA, SurveyMonkey in Google Forms. S pomočjo rezultatov bomo ocenili uporabnikove potrebe in določili ključne težave pri uporabi uporabniškega vmesnika za urejanje vprašanj. V zaključnem delu bomo povzeli ključne ugotovitve, odgovorili na raziskovalna vprašanja, predstavili priporočila za izboljšanje vmesnika orodja 1KA za urejanje vprašanj in opisali omejitve raziskave ter možne smeri nadaljnjega raziskovanja.
11
2 Razvoj vmesnikov za urejanje vprašanj v orodjih za spletno anketiranje
Začetki spletnega anketiranja so povezani z računalniško podprtim zbiranjem podatkov (angl. CASIC – Computer-Assisted Survey Information Collection) in segajo vse do sredine osemdesetih let. Računalniško podprte ankete so takrat pošiljali v obliki programskih datotek kot prilogo elektronskim sporočilom. Pozneje so bile ankete vdelane v elektronska sporočila ali priložene kot elektronski besedilni dokument. Z nastankom spleta v začetku devetdesetih let so se za anketiranje že uporabljali računalniški programi, ki so bili razviti posebej za potrebe specifičnih vprašalnikov. Tovrstni način spletnega anketiranja, kjer programer napiše skripto v splošnem programskem jeziku (npr. Java, PHP, JavaScript) posebej za določen vprašalnik, se v določenih primerih pojavlja še danes. Z nadaljnjim razvojem spletnih brskalnikov so se po letu 1994 razvile bolj interaktivne spletne ankete. Do poznih devetdesetih let je bil trg orodij za spletno anketiranje že zasičen z raznovrstnimi orodji, ki so omogočala oblikovanje spletnih anket. Poleg kompleksnih komercialnih in odprtokodnih rešitev, ki jih je uporabnik moral namestiti, smo takrat doživeli tudi razmah programskih orodij, ki so nudila uporabniku prijazen in tehnično nezahteven vmesnik za razvoj spletnih anket. Za nadaljnji razvoj orodij za spletno anketiranje je bil ključen Splet 2.0 (angl. Web 2.0), ki je odprl vrata za dodatne funkcionalnosti (npr. oblikovanje odgovorov anketiranca, pogoji, itn.), ki so bile izvedene na napravi anketiranca (Callegaro in drugi, 2015).
Ne smemo pozabiti tudi na trende v smislu prilagajanja vmesnika na različne naprave. Marcotte (2010) je skoval pojem odzivno spletno oblikovanje (angl. responsive web design); ta je hitro postal standard v svetu spletnega oblikovanja. Nekaj orodij za spletno anketiranje je temu trendu sledilo, presenetljivo pa je pregled 50 vodilnih orodij za spletno anketiranje (Priloga D) pokazal, da je na trgu še vedno znatno število orodij, kjer vmesnik za urejanje vprašanj ni prilagojen manjšim zaslonom oziroma je prilagojen zgolj delno. Obstaja možnost, da so razvijalci orodij za spletno anketiranje ocenili, da je razvijanje mobilnih aplikacij boljša alternativa.
Z nadaljnjim razvojem spleta in njegovih zmožnosti so zahteve uporabnikov postajale vedno večje. O'Leary (b. d. v Caballar, 2020) pravi, da je naraščanje stopnje interaktivnosti pozitivno vplivalo na raznovrstnost potreb razvijalcev spletnih aplikacij. Spletne aplikacije so temeljile
12
na upodabljanju na strani strežnika ali odjemalca. Začeli so se razvijati razni JavaScript frameworki (npr. AngularJS, React, Vue, Angular), ki so razvijalcem predstavljali učinkovitejši način razvijanja zapletenih uporabniških vmesnikov (Caballar, 2020).
Naraščajoča kompleksnost spletnih anket je bila temelj za boljšo uporabniško izkušnjo anketirancev in bolj kakovostne rezultate za administratorje (Callegaro in drugi, 2015). Z leti je hitro naraščala tudi kompleksnost grafičnih uporabniških vmesnikov za urejanje vprašanj.
Prva orodja za spletno anketiranje so podpirala najosnovnejše elemente, kot so radijski gumbi, spustni meniji, potrditvena polja, tabele, vnosna polja in slike. Omenjene elemente še danes lahko označimo za glavne komponente orodij za spletno anketiranje (prav tam); njihov uporabniški vmesnik se je sčasoma krepko nadgradil.
Zgodaj v razvoju orodij za spletno anketiranje je bila razlika v orodjih na trgu precejšnja.
Crawford (2002) je v eni izmed bolj poglobljenih obravnav s tega področja, ki jo zato predstavljamo nekoliko podrobneje, kritično ovrednotil in primerjal tri izmed takrat vodilnih orodij za spletno anketiranje na trgu ter ocenil, da v času primerjave še ni bilo učinkovite celostne rešitve, ki bi zadovoljila vse potrebe uporabnika. Primerjava je bila osnovana na treh različnih orodjih, ki so se razlikovala po paketih. To so bila orodja SurveySolutions for the Web, zTelligence in mrInterview (Crawford, 2002). Leta 2013 je od naštetih delovalo samo še orodje mrInterview; to se je leta 2010 preimenovalo v IBM SPSS (Čehovin, Vehovar in Poglajen, 2013).
Upad določenih orodij na trgu nam lahko daje vpogled v samo konkurenčnost in spremenljivost trga. Uporabniški vmesniki primerjanih orodij so se med sabo občutno razlikovali (Crawford, 2002). Orodje SurveySolutions for the Web ni bilo oblikovano za napredne uporabnike, temveč za raziskovalce, ki so bili tehnično manj podkovani. Uporabniški vmesnik je izgledal kot vmesnik urejevalnika besedil Microsoft Word. Prepoznavna oblika uporabniškega vmesnika urejevalnika besedil Microsoft Word ima začetke v letu 1989, ko je bil aktualen uporabniški program Word for Windows 1.0 Document Editor (WinWorld, b. d.
v Version Museum, b. d.). Kljub temu da orodja za spletno anketiranje služijo drugačnemu namenu kot urejevalniki besedil, se zdi takratna odločitev podobnega dizajna vmesnika smiselna. Razloge lahko iščemo v iznajdljivosti ustvarjalcev orodja, ki so predvideli, da bi bilo orodje dobro prilagoditi mentalnemu modelu tehnično manj podkovanih uporabnikov.
Najverjetneje se je namreč ciljna skupina uporabnikov že srečala z urejevalnikom besedil Microsoft Word. Tudi uporabniški vmesnik orodja zTelligence je bil prilagojen uporabnikom,
13
ki nimajo veliko izkušenj s programiranjem. Uporabniški vmesnik je bil sicer že nekoliko podoben rešitvam, ki jih poznamo še danes (Crawford, 2002). Zadnja rešitev, mrInterview, je bila med primerjanimi za uporabo najzahtevnejša. Uporabniški vmesnik za urejanje vprašanj je temeljil na dobrem poznavanju sintakse programskih jezikov, kot sta HTML (HyperText Markup Language) in JavaScript (Crawford, 2002). Solomon (2001) je leto pred primerjavo Crawforda (2002) zapisal, da se število razvijalcev, ki za razvoj spletnih anket uporabljajo programiranje, zmanjšuje. Razlog je pripisal porastu rešitev s HTML-urejevalnikom. Izpostavil je tudi številnost obstoječih rešitev, ki so bile razvite posebej za spletno anketiranje, in enostavnejši razvoj obrazcev spletnih anket. Kot primere je podal The Survey System, Survey Said Survey in SurveySolutions for the Web (Solomon, 2001). Tega je v primerjavo zajel tudi Crawford (2002).
Od leta 2006 dalje so se razširili predvsem grafični uporabniški vmesniki, namenjeni izdelavi spletnih anket brez uporabe programiranja. Vseeno je bila takrat pogosto prisotna možnost poseganja v kodo (Lozar Manfreda, Berzelak in Vehovar, 2015), ki je danes sicer redka in je dostopna le v naprednih paketih nekaterih orodij (Kaczmirek, 2017). Umik funkcionalnosti poseganja v kodo lahko osnovnim uporabnikom olajša vključitev v proces spletnega anketiranja.
Eden redkih vpogledov v razvoj teh orodij podaja tudi Kaczmirek (2004), ki predstavi osnovne in napredne funkcionalnosti oziroma odločitvene dejavnike pri izbiri orodja za spletno anketiranje. Osnovne funkcionalnosti naj bi bile izvoz podatkov v statistične programe, podpora oblikovanja vprašanj, podoben izgled v različnih brskalnikih in skladna dolžina med kategorijami. Napredne funkcionalnosti so se večinoma osredotočale na podporo elektronskih sporočil in analitične metrike spletnega anketiranja, kot sta stopnja izpadanja ter število manjkajočih odgovorov. Omenjal je tudi dodatne funkcionalnosti, kot so pogoji, upravljanje s paneli, upravljanje števila vprašanj na strani, randomizacija, video in avdio podpora ter razne meritve časa, klikov itn. (prav tam). Mnogo naštetih funkcionalnosti danes predstavlja standard in se jih pričakuje že v začetnem paketu orodij za spletno anketiranje. To potrjuje primerjava preteklih študij, ki nam pove, da napredni tipi vprašanj, pogojevanje, validacija, randomizacija in ostali napredni koncepti v orodjih za anketiranje postajajo standard (Vehovar, Koren, Lozar Manfreda in Berzelak, 2005, v Callegaro in drugi, 2015).
Leta 2012 so bili uporabniški vmesniki za urejanje vprašanj že precej napredni. Slike uporabniških vmesnikov, na podlagi katerih smo oblikovali odstavek, so vidne na spletni strani
14
https://www.survey-reviews.net/ (Survey Software Reviews, b. d.). Tipi vprašanj do neke mere narekujejo že sam videz uporabniškega vmesnika. Nabor tipov vprašanj v orodjih za spletno anketiranje se je od leta 2012 do danes občutno povečal, saj ima skoraj vsako orodje vsaj nekaj specifičnih tipov vprašanj (npr. Homunculus Question pri QuestionPro ali Gabor-Granger Pricing Method pri Alchemer, nekdanji SurveyGizmo). Za dodajanje vprašanj se je pogosto uporabljalo pristope tipskega oblikovanja (angl. design pattern), posebej pristop čarovnika (angl. wizard). Namen čarovnika je postopno vodenje uporabnika skozi vmesnik, da uspešno doseže svoj cilj, kar uporabimo, kadar predvidimo, da je opravilo za uporabnika lahko kompleksno (Tidwell, 2010). Tako je npr. uporabnika ukaz za dodajanje novega vprašanja vodil na prilagojeni uporabniški vmesnik, ki je bil ločen od uporabniškega vmesnika za urejanje vprašanj. Zaradi odvečnega prostora so si lahko razvijalci takrat privoščili vidno implementacijo WYSIWYG (angl. What You See Is What You Get) urejevalnika besedil, ki ga danes v orodjih navadno dosežemo le z dodatnim klikom, ki predstavlja napredno urejanje besedila. Prav tako je bila redkost, da so imeli možni odgovori napredne nastavitve, saj jih je bilo mogoče le dodajati in brisati. Prav tako v preteklosti najpogosteje ni bilo mogoče urejati formata možnih odgovorov, kar je danes precej standardna funkcionalnost. Možnost urejanja vsebine vprašanja v začetnem uporabniškem vmesniku je bila razmeroma redka, saj je le majhna peščica orodij omogočala funkcionalnost urejanja v vrstici (angl. inline edit), ki je danes pogosto prisotna. Uporabnik je za urejanje vprašanja pogosto moral dejanje sprožiti s klikom na ukaz »uredi«. Nekoliko se je spremenila tudi možnost dodajanja kategorij. Včasih so se kategorije dodajale v ločeno vnosno polje, kjer je posamezne kategorije ločevala vrstica. Danes orodja tovrstno dodajanje kategorij imenujejo masovni uvoz (angl. bulk import, pri npr. 1KA ali bulk answers pri SurveyMonkey). Tudi premikanje vprašanj za uporabnika ni bilo tako enostavno, kot je danes, saj pristop »povleci in spusti« ni bil prisoten pri večini orodij.
Callegaro in drugi (2015) potrdijo, da je določena standardizacija na področju orodij za spletno anketiranje že narejena, kar lahko opazimo v podobnosti pristajalnih strani (angl. landing page) in uporabniških vmesnikih orodij. Kljub temu še vedno ostajajo velike razlike v naprednih metodoloških funkcionalnostih pri vrhunskih orodjih, ki jih povprečna orodja ne podpirajo (Vehovar, Čehovin in ostali, 2012 v prav tam). Čeprav so orodja za spletno anketiranje že dosegla določeno stopnjo standardizacije, se bo ta skozi leta še stopnjevala do te mere, da bo primerljiva s standardizacijo urejevalnikov besedil. Treba je omeniti, da so urejevalniki besedil v kontekstu uporabniške izkušnje še vedno pomanjkljivi, čeprav so dosegli visoko stopnjo
15
standardizacije. Tako bo tudi potek popolne standardizacije orodij za spletno anketiranje počasen (Callegaro in drugi, 2015).
16
3 Gradniki in funkcionalnosti vmesnikov za urejanje vprašanj
Pri razvoju uporabniških vmesnikov je imelo veliko vlogo širjenje koncepta tako imenovanih idiomov vmesnikov (angl. interface idioms). Gre za prepoznavne tipe vmesnikov, kjer ima vsak svoj slovar objektov, dejanj in izgledov. Videz in funkcionalnosti določenih uporabniških vmesnikov, ki imajo za uporabnika enak namen (npr. obrazci, urejevalniki besedil, brskalniki, itn.), so se kmalu poenotili (Tidwell, 2010). Razlog je v eni izmed Nielsenovih hevristik (1994c v Nielsen in Mack, 1994) - doslednost in standardi. Uporabnik se namreč ne bi smel spraševati, ali imajo različne besede, stanja ali dejanja enak pomen (prav tam). Pomembno je, da uporabniku omogočamo uporabo znanja, ki ga je pridobil ob pretekli uporabi raznih spletnih strani in aplikacij, ko se je učil uporabljati novo spletno stran ali aplikacijo (Krause, 2021).
Tako se lahko tudi več takšnih idiomov pojavi na zgolj enem uporabniškem vmesniku. Primer je lahko npr. vmesnik, ki vključuje besedilo, obrazec in urejevalnik besedila (Tidwell, 2010).
Ta danes velja za precej standardni uporabniški vmesnik, včasih pa je predstavljal redkost.
Navežemo se lahko tudi na zakonitost Jakoba (angl. Jakob's law), ki pravi, da uporabniki največ časa porabijo na drugih straneh, kar je opazil že Nielsen (2000c) v začetku 21. stoletja. To nikakor ne pomeni, da morajo biti vsi uporabniški vmesniki, ki imajo enak namen, enakega videza. Osnovni gradniki in funkcionalnosti morajo biti le dovolj prepoznavni in razmerja med njimi dovolj jasna, da lahko uporabnik svoje obstoječe znanje uporabi na novem uporabniškem vmesniku (Tidwell, 2010).
V našem primeru lahko tako uporabniški vmesnik za urejanje vprašanj označimo kot idiom vmesnika. Ta ima osnovne gradnike in ključne funkcionalnosti, ki so skupne večini orodij za spletno anketiranje.
Na ravni posameznega orodja ima lahko uporabniški vmesnik precej gradnikov, ki se med seboj razlikujejo in jih ne moremo označiti za osnovne. Na podlagi pregleda desetih orodij za spletno anketiranje smo oblikovali seznam osnovnih gradnikov in funkcionalnosti, ki se pogosto pojavljajo v uporabniških vmesnikih za urejanje vprašanj. Orodja so bila izbrana na osnovi pregleda 50 orodij (Vehovar, Matjaž in Bevec, 2021), ki ustrezajo naslednjim pogojem: orodja so (tudi) v angleščini, omogočajo takojšnjo poskusno oziroma testno uporabo in podpirajo
17
napredne funkcionalnosti (npr. pogoji, tabele). Deset orodij, ki jih navajamo v nadaljevanju, je bilo nato izbranih na osnovi visoke obiskanosti in kakovosti.
V pogledu gradnikov in funkcionalnosti orodij za spletno anketiranje obstaja zgolj splošna literatura (npr. Callegaro in drugi, 2015), zato smo gradnike in funkcionalnosti (in tudi njihove posebne nastavitve) identificirali predvsem na osnovi omenjenega pregleda desetih izbranih orodij. Uporabniški vmesniki za urejanje vprašanj so torej osrednji del orodij za spletno anketiranje. Uporabnik lahko na tem vmesniku navadno vprašanja postavlja, briše, premika, ureja razne nastavitve vprašanj itn. Primer osnovnega pogleda vmesnika za urejanje vprašanj je razviden na sliki 3.1.
Slika 3.1: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju 1KA
Z izrazom gradnik (angl. building block ali component) poimenujemo zaokrožen nabor elementov določene strani, z izrazom funkcionalnost pa elemente, ki so povezani s sprožitvijo določene akcije. Gradniki in funkcionalnosti so med seboj sicer pogojeni, vendar bodo za namene lažjega razumevanja v besedilu ločeni.
V nadaljevanju se bomo najprej osredotočili na postavitev uporabniškega vmesnika za urejanje vprašanj. Postavitev strani je način spodbujanja uporabnikove pozornosti na strani tako, da lahko uporabnik prepozna pomen, potek in točke interakcije (Tidwell, 2010). Navadno je postavitev uporabniškega vmesnika za urejanje vprašanj sestavljena iz naslednjih gradnikov:
zunanja navigacija, notranja navigacija, meni ali gumb za dodajanje vprašanj, vprašanje,
18
nastavitve vprašanja, nastavitve možnih odgovorov. Primer nadaljevalnega pogleda vmesnika z aktiviranim gradnikom vprašanja je viden na sliki 3.2.
Slika 3.2: Nadaljevalni pogled vmesnika za urejanje vprašanj z aktiviranim gradnikom vprašanje v orodju 1KA
3.1 Pregled gradnikov
Vehovar in Čehovin (2012) pri testiranju hitrosti in učinkovitosti orodij za anketiranje ločita med dvema vrstama navigacij; to sta zunanja in notranja navigacija. Prva se navezuje na navigacijo po zunanjem delu aplikacije in ni neposredno povezana z vprašalnikom, ki ga urejamo, zadnja pa se navezuje na navigacijo znotraj vprašalnika (prav tam). V orodjih za spletno anketiranje smo identificirali dva poglavitna pristopa k prikazu navigacije. Zunanja navigacija v vmesniku za urejanje vprašanj je lahko enaka kot v zunanjem delu aplikacije ali prilagojena. Pri zadnji obstaja možnost, da uporabnik nima dostopa do vseh strani zunanje navigacije.
19
Slika 3.3: Gradnika: zunanja (rdeča barva) in notranja (zelena barva) navigacija v orodju 1KA (zgoraj) in Qualtrics (spodaj)
Zunanja navigacija (angl. external navigation) je namenjena premikom uporabnika med stranmi v zunanjosti orodja. To so navadno uporabniške nastavitve, stran z vsemi ustvarjenimi anketami uporabnika, ki se večinoma imenuje moje ankete (angl. my surveys) ali celo knjižnica z vprašanji (angl. library pri npr. 1KA ali Qualtrics). Zunanja navigacija v vmesniku za urejanje vprašanj je lahko identična tisti v zunanjem delu aplikacije (slika 3.3 zgoraj). Predvsem zaradi obsežnosti je lahko pri nekaterih orodjih zunanja navigacija v vmesniku za urejanje vprašanj vključena v manjšem obsegu (slika 3.3 zgoraj). Kljub temu uporabnik nikakor ne sme biti ujet znotraj vmesnika brez možnosti zapustitve. Kadar v vmesniku za urejanje vprašanj ni celotne zunanje navigacije, je uporabniku dostopna zasilna loputa (angl. escape hatch). Ta je lahko v obliki gumba, povezave ali logotipa. Zasilna loputa predlaga, da na vsako stran, ki ima omejene možnosti navigacije, vključimo gumb ali povezavo, ki uporabnika privede na njemu znano mesto (Tidwell, 2010). V večini primerov je to stran z vsemi ustvarjenimi anketami uporabnika.
Notranja navigacija (angl. internal navigation) je namenjena premikom uporabnika med stranmi znotraj posamezne ankete. Proces spletnega anketiranja se deli na faze, ki so izražene v notranjih navigacijskih menijih orodij za spletno anketiranje. Navigacijski meniji predlagajo osnovni potek procesa spletnega anketiranja, ki se začne z ustvarjanjem vprašalnika, nadaljuje z rekrutiranjem anketirancev in zbiranjem podatkov ter konča z njihovo analizo.
Dodamo lahko, da sta pri nekaterih orodjih sredinski fazi lahko združeni. Prav tako se pojavljajo tudi drugačne oznake za različne povezave v notranjem navigacijskem meniju (Callegaro in drugi, 2015).
20
Slika 3.4: Gradnik meni za dodajanje vprašanj (na skrajni levi) v orodju 1KA
Z menijem za dodajanje vprašanj (slika 3.4) označujemo del v uporabniškem vmesniku za urejanje vprašanj, kjer so zbrani vsi tipi vprašanj, ki jih lahko uporabnik doda v vprašalnik.
V orodjih za anketiranje se meniji razlikujejo predvsem po funkcionalnostih, ki jih omogočajo, in po postavitvi znotraj uporabniškega vmesnika. Večinoma je meni za dodajanje vprašanj, ki se pojavlja v orodjih za anketiranje, večnamenski. Tovrstni meni poleg vprašanj, ki jih ponuja določeno orodje za anketiranje, vsebuje tudi pogoste funkcionalnosti, ki jih uporabnik potrebuje med ustvarjanjem vprašalnika. To so lahko razne bližnjice, ki jih razvijalci orodij prepoznajo kot pomembne za uporabnika. Precej priljubljena pri meniju za dodajanje vprašanj je uporaba pristopa zložljivih plošč (angl. collapsible panels), ki se uporablja takrat, ko želijo oblikovalci ali razvijalci čim bolj izkoristiti prostor na strani in tako tudi poenostaviti uporabniški vmesnik.
Uspešen in ustrezen način čiščenja uporabniškega vmesnika je tudi pristop postopnega razkritja (angl. progressive disclosure), saj uporabniku pokaže vsebino ravno takrat, ko jo potrebuje (Tidwell, 2010). Tipi vprašanj so navadno razporejeni v seznamih (angl. lists).
Slika 3.5: Gradnik gumb za dodajanje vprašanj v orodju SurveyMonkey
Poleg menijev za dodajanje vprašanj poznamo tudi gumb za dodajanje vprašanj (slika 3.5), ki v uporabniškem vmesniku predstavlja poziv k dejanju (angl. call to action). Obstajajo različne implementacije gumba za poziv k dejanju, na splošno pa smo prepoznali dve, ki sta najpogostejši in se osredotočata na vidnost gumba. Kadar anketni vprašalnik ob izdelavi ankete
21
nima privzetega neizpolnjenega vprašanja, je v sredini vmesnika velikokrat gumb za dodajanje vprašanja, ki deluje kot običajen gumb z glavnim ciljem, da ga uporabnik klikne. Po kliku se prikaže vprašanje, ki ga uporabnik spremeni po meri. Orodja za anketiranje niso sposobna ugibati, kateri tip vprašanja uporabnik želi določiti, zato se ob kliku na gumb uporabniku generira vprašanje privzetega tipa. V orodjih za spletno anketiranje, ki imajo tovrsten gumb, je privzeti tip po večini vprašanje z enim možnim odgovorom, ki ga uporabniki prepoznajo po radijskih gumbih. Lahko pa vmesnik uporabniku omogoča tudi takšen gumb, ki ob kliku razkrije tipe možnih vrst vprašanj. V tem primeru se vprašanje ustvari, ko uporabnik določi tip vprašanja.
Slika 3.6: Osnovni gradnik vprašanje v orodju 1KA
Vprašanje (slika 3.6) je za uporabnika najpomembnejša funkcija orodja za anketiranje, zato je smiselno, da je vprašanje najbolj izpostavljen element uporabniškega vmesnika za urejanje vprašanj. Večinoma je uporabljen sredinski pristop (angl. center stage), kjer je postavljeno vprašanje v samem središču. Pri tem pristopu naj bi najpomembnejši element uporabniškega vmesnika zavzemal največ prostora. Takšno oblikovanje fokus uporabnika usmeri na najpomembnejši del vmesnika in prepreči, da bi uporabnik v zmedi iskal rešitev za dosego svojega cilja. Sredinski element naj bi bil vsaj dvakrat tako širok in visok kot elementi ob, nad in pod njim. Načeloma sama postavitev (npr. levo, desno, sredina) ni pomembna, saj je v sredinskem pristopu, zaradi velikosti, glavni element vedno izpostavljen in v sredini (Tidwell, 2010). Vsebina vprašanj ali komponente se razlikujejo glede na tip vprašanja (npr. vprašanje z več možnimi odgovori, vnos besedila, tabela), zato bomo v nadaljevanju izpostavili samo najosnovnejše komponente, ki se pojavljajo pri večini tipov vprašanj
Uporabnik navadno najprej vpiše besedilo vprašanja in – če izbrani tip vprašanj to zahteva – doda želene možne odgovore. Besedilo in možni odgovori so v vprašanju pogosto prikazani tako, kot jih bo videl anketiranec. Tako lahko administrator ankete takoj prepozna polje za vnos možnih odgovorov, saj vidi nakazan seznam radijskih ali potrditvenih polj. Zbiranje besednega vnosa je med osnovnejšimi nalogami obrazca (prav tam). Večinoma je uporabljen pristop
22
enovrstno besedno polje (angl. single-line text field). Navadno je prisotna tudi možnost naprednega besednega vnosa, torej uporaba urejevalnika besedila WYSIWYG (angl. rich-text editor). Prednost urejevalnika besedila za uporabnika je, da mu vpisano besedilo že služi kot predogled. Kot pomanjkljivost pa lahko štejemo to, da ga uporabnik navadno ne more uporabljati zgolj s tipkovnico, temveč mora uporabiti tudi računalniško miško (Tidwell, 2010).
Takšni pomisleki so sicer pri orodjih za anketiranje najverjetneje odveč, saj ima uporaba urejevalnika besedila znotraj orodij za anketiranje predvsem stilistične namene in ni nujna za ustvarjanje ankete. Vsako vprašanje ima navadno nastavitve na nivoju vprašanja in nastavitve na nivoju odgovora. Način urejanja nastavitev lahko nazorneje predstavimo s primerom funkcionalnosti pogojev. S pogoji lahko dosežemo, da določeni anketiranci odgovarjajo le na določena vprašanja. Torej, če na podlagi prejšnjih odgovorov anketiranca katero vprašanje ne bi bilo smiselno, lahko z uporabo pogojev dosežemo, da se to vprašanje ne prikaže.
Nastavitve vprašanja (slika 3.7) so namenjene dodajanju funkcionalnosti novemu vprašanju ali urejanju obstoječih. Običajno so pri ustvarjanju ankete potrebe uporabnika večje od privzete postavitve besedila vprašalnika in možnih odgovorov. Zato imajo orodja na nivoju posameznega vprašanja vrsto nastavitev, ki uporabniku omogočajo prilagajanje vprašanj po njegovih željah. Tudi na tem mestu velja ponoviti, da v tem pogledu obstaja zgolj splošna (Callegaro in drugi, 2015) oziroma marketinška literatura (LeClaire, 2008), zato smo specifične nastavitve identificirali na osnovi omenjenega pregleda desetih izbranih orodij, ki nam je omogočil izdelavo izčrpnega nabora najpogostejših nastavitev. Najpogostejše nastavitve vprašanja v orodjih za spletno anketiranje so postavitev vprašanja, sprememba tipa vprašanja, oznaka obveznega vprašanja, pogojevanje, validacija, razvrstitev možnih odgovorov itn.
Obstaja več načinov nastavitev vprašanj. Preden se navežemo na samo postavitev nastavitev kot ločeno komponento uporabniškega vmesnika, je treba omeniti, da se lahko najpogosteje uporabljene nastavitve vprašanj pojavljajo ločeno od ostalih. Sicer smo v vmesnikih za urejanje vprašanj prepoznali več tipov postavitve nastavitev. Torej, nastavitve posameznega vprašanja se lahko odprejo poleg osnovne komponente vprašanja kot dodatno okno, lahko pa so uporabniku že takoj vidne v celoti ali deloma v obliki pristopa zavihkov modulov (angl. module tabs), kjer je prvi modul urejanje vprašanja. Postavitev nastavitve vprašanj v dodatnem oknu lahko razgradimo še na dva načina prikaza.
23
Zavihke modulov imenujemo območje z zavihki, kjer je lahko naenkrat vidna vsebina samo enega aktivnega zavihka. Ta pristop lahko uporabljamo, kadar imamo na strani določeno vsebino, ki je med seboj povezana in jo lahko razgradimo v več skupin. Praviloma mora biti pri tem pristopu oblikovanja vsebina smiselno razporejena po skupinah, saj lahko v nasprotnem primeru uporabnik v upanju, da bo našel pravilno informacijo, veliko časa nameni primerjanju določenih skupin (Tidwell, 2010). Prikaz nastavitev vprašanja v dodatnih oknih lahko razgradimo še na dva različna pristopa. Prvi je nekakšna mešanica zložljivih plošč (angl. collapsible panels), ki smo jih opisovali že pri meniju za dodajanje vprašanj, ter modalnih plošč (angl. modal panel). Pristop modalnih plošč uporabljamo, ko želimo, da se uporabnik posveti samo vsebini, ki mu jo v določenem trenutku prikažemo (prav tam). V orodjih za anketiranje ta pristop ni invaziven, saj se prikaže šele po uporabnikovem kliku. Znotraj pristopa zložljive plošče obstaja še pristop zavihkov modula (angl. module tabs), ki je v knjižnici pristopov za administratorje Magento ecommerce platforme označen kot »slideout«, kjer se pojavno okno z vsebino premakne v vidno polje uporabnika z drsanjem (angl. slide).
S pristopom »slideout« se obdrži vsebinska povezanost z glavnim uporabniškim vmesnikom (Adobe, b. d.). Drugi pristop predstavlja dodatno okno, ki je sicer del osnovne postavitve uporabniškega vmesnika za urejanje vprašanj, vendar je skrit, dokler ga uporabnik ne aktivira.
Ključna razlika med tema dvema prikazoma dodatnih oken je ta, da ima lahko pri prvem uporabnik istočasno odprte nastavitve in osnovno okno za urejanje vprašanja. To pomeni, da ima lahko svojo pozornost razdeljeno med oknom za nastavitve in oknom za vprašanja.
Pri odpiranju dodatnih oken ločujemo tudi med postavitvijo na levi ali desni strani.
Najpogostejše nastavitve lahko uporabnik določa z radijskimi gumbi, potrditvenimi polji ali z uporabo spustnega menija. Večkrat lahko v nastavitvah za določene možnosti opazimo pristope odzivnega razkritja (angl. responsive disclosure) ali odzivnega omogočanja (angl. responsive enabling). Pri prvem uporabnik vidi samo glavno možnost določene nastavitve, ki pa se ob kliku razpre in pokaže še druge podmožnosti; te lahko uporabnik določi kot del glavne možnosti določene nastavitve. Drugi se od prvega razlikuje po tem, da uporabnik lahko že takoj vidi vse podmožnosti glavne možnosti določene nastavitve, vendar so prikazane kot onemogočene, dokler uporabnik ne aktivira glavne možnosti (Tidwell, 2010).
24
Slika 3.7: Gradnik nastavitve vprašanja (obkrožen z rdečo barvo) v orodju 1KA
Nastavitve možnih odgovorov (slika 3.8) so namenjene naprednemu urejanju možnih odgovorov pri določenih tipih vprašanja. Funkcionalnosti »dodajanje« in »brisanje« nista smiselni samo na ravni celotnega vprašanja, temveč tudi na nivoju posameznih odgovorov. Pri implementaciji nastavitev možnih odgovorov imajo orodja za anketiranje dva glavna pristopa.
Nastavitve so lahko uporabniku že takoj v celoti prikazane, tako da so vidne poleg vprašanja v obliki ikon, ali pa so uporabniku na začetku skrite z namensko ikono. Pogoste nastavitve možnih odgovorov so lahko dodajanje in brisanje možnega odgovora, kopiranje možnega odgovora, vstavljanje slik, spreminjanje formata besedila, premikanje možnih odgovorov, logika pogojev itn., pri čemer se razlikujejo glede na tip vprašanja.
25
Slika 3.8: Gradnik nastavitve možnih odgovorov v orodju Qualtrics
3.2 Pregled funkcionalnosti
V nadaljevanju bomo opisali funkcionalnosti vmesnika za urejanje vprašanj. Osnovne funkcionalnosti, ki predstavljajo standard v orodjih za spletno anketiranje in smo jih identificirali v omenjenem pregledu desetih orodij, so: dodajanje vprašanj, brisanje vprašanj, kopiranje vprašanj, urejanje besedila vprašanj, shranjevanje sprememb vprašanj in premikanje vprašanj.
Dodajanje vprašanj se izvaja na tri različne načine. Uporabnik lahko vprašanje doda brez izbire tipa vprašanja. V tem primeru se vprašanje generira s privzetim tipom vprašanja, ki je večinoma tip vprašanja z več možnimi odgovori. V orodjih za spletno anketiranje obstaja tudi možnost dodajanja vprašanja, tako da uporabnik najprej izbere tip vprašanja. V nekaj primerih pa sta prisotna oba pristopa dodajanja vprašanj.
Brisanje vprašanj lahko poteka na dva načina. Pri nekaterih orodjih je vprašanje izbrisano takoj, ko uporabnik izbere ukaz za izbris, medtem ko je pri drugih orodjih potreben potrditveni dialog. Ta pristop podpira ena izmed Nielsenovih hevristik – preprečevanje napak (angl. error prevention). Potrditveni dialog najenostavnejši način poskusa zmanjševanja napak uporabnikov (Nielsen, 2018). Omenjene pristope lahko opazimo tudi pri brisanju možnih odgovorov. Od odločevalcev v podjetju je odvisno, kateri pristop bodo izbrali oziroma ali se bodo odločili za
26
kombinacijo obeh pristopov. Nielsen (2018) pravi, da potrditveni dialogi upočasnijo uporabniški potek opravljanja naloge, prav tako so lahko za uporabnika moteči, če njegovo dejanje, v tem primeru brisanje vprašanja ali odgovora, ni bila napaka. Na tej točki lahko omenimo nadgradnjo pristopa s potrditvenim dialogom, ki se redko pojavlja v orodjih. Nekatera orodja uporabniku ponujajo potrditveno polje, s katerim lahko, če pride do brisanja, uporabnik ustavi prikaz potrditvenih dialogov.
Kopiranje vprašanj je s strani uporabnika pogosto uporabljena funkcionalnost. Orodja omogočajo dva različna pristopa. Kopija vprašanja je lahko ustvarjena takoj, ko uporabnik pritisne na ukaz za kopiranje. V tem primeru se kopija navadno ustvari pod vprašanjem, ki ga uporabnik kopira. Pri nekaterih orodjih pa mora uporabnik položaj kopije vprašanja določiti, preden se vprašanje skopira. O kopiranju vprašanj so v širšem kontekstu pregleda funkcionalnosti orodij za spletno anketiranje pisali že Vehovar, Čehovin, Kavčič in Lenar (2012).
Urejanje besedila vprašanja se uvršča med najpogostejša dejanja pri ustvarjanju spletne ankete. V uporabniških vmesnikih za urejanje vprašanj se pogosto pojavljata dva pristopa.
Najpogostejši je urejanje v vrstici z enim poljem (angl. single-field inline edit). Njegova posebnost je, da lahko uporabnik takoj prične urejati besedilo, kar pomeni, da mu ni treba klikati namenskih gumbov za urejanje in potencialno urejati šele v dodatnem oknu. Ta pristop navadno prepoznamo z indikatorji, ki se pokažejo ob pomiku miške (angl. hover) nad elementom, kot so sprememba kazalca miške, prikaz opisa ali sprememba ozadja polja, ki ga je mogoče urejati.
Drugi pristop urejanja besedila vprašanja, ki ga opazimo manjkrat, a je kljub temu prisoten, je urejanje s pomočjo prekrivanja (angl. overlay edit). Pri tem pristopu uporabnik s klikom sproži dodatno okno oziroma »nadgradnjo« uporabniškega vmesnika tako, da se pokaže več možnosti za urejanje (Scott in Neil, 2009). Ta pristop je v uporabniškem vmesniku za urejanje vprašanj do neke mere prisoten, kadar orodje, ki sicer uporabniku omogoča hitro urejanje v vrstici, ponuja še urejanje s pomočjo urejevalnika besedila WYSIWYG. Enako velja za urejanje besedila možnih odgovorov, a ima pri tem uporabnik manj možnosti (npr. urejevalnik besedila WYSIWYG z manj funkcijami).
Shranjevanje sprememb vprašanj se v orodjih za spletno anketiranje izvaja na dva načina.
Najpogostejše je samodejno shranjevanje, kjer uporabniku popravkov ni treba eksplicitno shranjevati. Pri drugem načinu pa mora uporabnik klikniti na ukaz, ki shrani spremembe
27
v vprašanju. Ta način shranjevanja sprememb se je v orodjih za spletno anketiranje pojavil že zgodaj.
Premikanje vprašanj je pogosta in precej osnovna interakcija v uporabniškem vmesniku za urejanje vprašanj. Z njim se lahko srečamo v pristopu »povleci in spusti« ali pa s pomočjo dodatnega okna, ki se pojavi ob kliku na ukaz za premik vprašanja. Pri prvem navadno vprašanje nima oznak, ki bi uporabniku dobesedno sporočale, da ga lahko premakne.
Ob pomiku miške nad elementom se njen kazalec spremeni v danes že standardizirano ikono, ki uporabniku sporoča, da lahko na tem območju upošteva pristop »povleci in spusti« .
28 4 Primerjalna analiza izbranih orodij
V prejšnjih poglavjih smo predstavili splošna načela razvoja uporabniških vmesnikov in osnovne gradnike ter funkcionalnosti uporabniških vmesnikov za urejanje vprašanj v orodjih za anketiranje. Na podlagi prepoznanih osnovnih gradnikov in funkcionalnosti bomo v nadaljevanju najprej primerjalno analizirali deset orodij za spletno anketiranje. Primerjalna analiza bo izvedena na podlagi osnovnih gradnikov in funkcionalnosti uporabniškega vmesnika za urejanje vprašanj, ki smo jih prepoznali v poglavju Gradniki in funkcionalnosti vmesnikov za urejanje vprašanj. Z vidika preučevanja konkurenčnih rešitev na trgu sta pisali že Goto in Cotler (2004), ki sta poudarili primerjavo funkcionalnosti (angl. features grid). Na podoben način bomo gradnike in funkcionalnosti primerjali tudi v nadaljevanju. Nato bomo opisali splošna načela uporabniškega testiranja in metodo primerjalnega testa, s katero smo analizirali tri različna orodja za spletno anketiranje. Predstavili bomo izvedbo primerjalnega testa ter metrike, ki jih bomo spremljali skozi trajanje primerjalnih testov. Na koncu bomo navedli rezultate.
Primerjalna analiza uporabniških vmesnikov je bila izvedena na prenosnem računalniku z ločljivostjo zaslona 1920 x 1080. To je v našem primeru predstavnik za prikaz uporabniškega vmesnika na računalnikih. Osredotočili se bomo samo na prikaz za računalnike. To pomeni, da bomo prikaz na tablicah in mobilnih napravah za potrebe primerjalne analize zanemarili.
Izhajamo iz pregleda 50 vodilnih orodij za spletno anketiranje (Vehovar, Matjaž in Bevec, 2021), ki je pokazal, da znatno število orodij za spletno anketiranje še vedno ni prilagojeno mobilnim napravam oziroma je prilagojeno zgolj delno (Priloga D). S tem namenom so bile lahko razvite razne mobilne aplikacije, ki bi delno nadomestile potrebo po prilagojenosti za mobilne naprave, vendar bi to terjalo še dodatno raziskovanje v smislu identificiranja gradnikov in funkcionalnosti, ki se pojavljajo na mobilnih zaslonih. Lahko se obrnemo tudi na namen uporabnikov med uporabo določenih naprav. Hess (2012) ugotavlja, da uporabljamo mobilno napravo, ko nekaj preverjamo, računalnik, ko z nečim upravljamo, in tablico, ko se v nekaj poglobimo. Tako lahko uporabniki orodja za spletno anketiranje uporabljajo npr., da preverijo število anketirancev, ki je odgovorilo na njihovo anketo, in ne za dejansko postavljanje ankete.
29 4.1 SurveyMonkey
Navigacija: Na samem vrhu uporabniškega vmesnika za urejanje vprašanj pri orodju SurveyMonkey (slika 4.1) so elementi zunanje navigacije. Ta je enaka kot v zunanjem delu orodja in ni posebej prilagojena vmesniku za urejanje vprašanj. Elementi notranje navigacije so pod delom z zunanjo navigacijo ter pod imenom vprašalnika. Postavljeni so tako, da uporabnika postopoma vodijo skozi celoten proces postavljanja in lansiranja ankete.
Meni za dodajanje vprašanj: Vprašanje se lahko doda tudi s klikom na stranski meni za dodajanje vprašanj, ki je večnamenski. Nahaja se na levi strani uporabniškega vmesnika, ki je večnamenski. To pomeni, da poleg vseh tipov vprašanj vsebuje več različnih funkcij, kot so knjižnica vprašanj, urejanje izgleda, določanje logike, splošne nastavitve, format ankete itn.
Tovrstni prikaz večnamenskega menija zavzame precej prostora na uporabniškem vmesniku, zato ima uporabnik možnost zložiti večnamenski meni tako, da so vidne zgolj ikone.
Gumb za dodajanje vprašanj: SurveyMonkey uporabniku ponuja več različnih točk za dodajanje vprašanj. Če uporabnik še ni postavil vprašanja, ga v novo ustvarjeni anketi čaka že aktivirano vprašanje privzetega tipa. Prav tako je takrat, ko je vprašanje aktivirano v spodnjem delu, vključen gumb za dodajanje naslednjega vprašanja. Pri že postavljenem vprašanju se pod zadnjim vprašanjem pojavi gumb, ki uporabnika poziva k ustvarjanju novega vprašanja. Gumb ima tudi možnost puščice, ki s klikom razkrije vse tipe vprašanj.
Vprašanje: Za prikaz vprašanj je uporabljen sredinski pristop, saj so vprašanja najpomembnejši del uporabniškega vmesnika in zavzemajo največ prostora. Vnosna polja so skozi vmesnik opremljena s prostorniki (angl. placeholder).
Nastavitve vprašanj: Če se uporabnik z miško premakne na vprašanje, lahko vidi nastavitve vprašanj. Te so predstavljene v obliki zavihkov modula. To pomeni, da lahko uporabnik vidi samo določeno število nastavitev hkrati. Glede na to, da so nastavitve v obliki zavihkov modula, uporabnik ne more urejati vprašanja in nekaterih nastavitev naenkrat. Konkretno, pri vprašanju z enim možnim odgovorom (angl. multiple choice), se lahko uporabnik premika med zavihki za urejanje vprašanja, nastavitev vprašanja, logike vprašanja, jih premika in kopira. Treba je omeniti tudi, da je možnost za izbris vprašanja vidna uporabniku samo, če vprašanje ni aktivno.
30
Nastavitve možnih odgovorov: Uporabnik lahko možne odgovore dodaja in briše, ne more pa jih premikati. Možnost dodajanja odgovora na katerokoli mesto proces olajša. Obstaja tudi možnost vnosa piped besedila. Ta funkcionalnost omogoča, da anketirancem prilagodimo besedilo vprašanja glede na njihov odgovor na enega izmed predhodnih vprašanj (SurveyMonkey, b. d.).
Slika 4.1: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju SurveyMonkey
Dodajanje vprašanj: Uporabnik lahko vprašanje doda na dva različna načina:
brez predhodnega izbiranja tipa vprašanja ali z izbiro tipa vprašanja v meniju za dodajanje vprašanj oziroma s klikom na del gumba za dodajanje vprašanj.
Brisanje vprašanj: Vprašanje lahko uporabnik izbriše s klikom na namenski gumb, ki se mu pokaže, ko se z miško premakne na neaktivno vprašanje. Vprašanje se izbriše brez potrditvenega dialoga.
Kopiranje vprašanj: Za kopiranje vprašanj so pri SurveyMonkey izbrali zanimiv pristop.
Kopiranje se pojavi kot eden izmed zavihkov modula pri vsakem tipu vprašanja. Uporabnik pred kopiranjem vprašanja s pomočjo spustnih menijev določi položaj, kamor se bo vprašanje kopiralo, ali pa se odloči za privzeto možnost brez spreminjanja vrednosti spustnih menijev. To pomeni, da se kopija vprašanja ustvari za tistim vprašanjem, ki ga uporabnik kopira
Urejanje besedila vprašanj: Besedilo vprašanja lahko uporabnik ureja s pristopom, ki je podoben urejanju s pomočjo prekrivanja, saj mora uporabnik najprej klikniti na vprašanje, da
31
ga vidi v celoti. Besedilo vprašanja in odgovorov se lahko ureja z urejevalnikom besedila WYSIWYG. Ta omogoča precej funkcionalnosti, še posebej za besedilo vprašanja. Blažja različica je dostopna za odgovore, saj ne vsebuje možnosti naprednega urejanja.
Shranjevanje sprememb vprašanj: Spremembe vprašanj se shranjujejo s pritiskom na gumb
»shrani«. Kadar uporabnik želi preklicati osnovni gradnik vprašanja, mu to omogoča gumb za preklic vseh sprememb, ki jih je naredil.
Premikanje vprašanj: Vprašanja lahko uporabnik premika tako s pristopom »povleci in spusti« kot tudi z namenskim zavihkom modula, ki je namenjen premikanju vprašanja. Tam lahko uporabnik s pomočjo spustnih menijev določi položaj vprašanja, ki ga želi premakniti.
To je posebej dobro za potrebe dostopnosti, saj lahko to možnost uporabnik doseže samo s tipkovnico.
4.2 Qualtrics
Navigacija: Qualtrics (slika 4.2) ima ločeno zunanjo in notranjo navigacijo. Zadnja je enaka kot v zunanjem delu orodja. Notranja navigacija je vidna v drugi vrstici uporabniškega vmesnika. Povezave si sledijo po smiselnem poteku ustvarjanja anketnega vprašalnika.
Gumb za dodajanje vprašanj: Ko uporabnik ustvari anketo, je prvo vprašanje privzetega tipa že postavljeno. Orodje Qualtrics nima menija za dodajanje vprašanj, zato je prisotnost gumba obvezna. S klikom nanj se razkrijejo vsi tipi vprašanj, ki so uporabniku dostopni. Uporabnik lahko vprašanje postavi tudi s klikom na ikoni »plus«, ki se pojavita ob pomiku miške levo zgoraj na osnovnem gradniku vprašanje.
Nastavitve vprašanj: Na levi strani uporabniškega vmesnika so nastavitve vprašanja, ki so precej podobne večnamenskemu meniju za dodajanje vprašanj, saj vsebujejo tudi nastavitve, kot sta urejanje logike, videza, ter splošne nastavitve ankete.
Nastavitve možnih odgovorov: Uporabnik ima precej možnosti glede nastavitev možnih odgovorov, ki so uporabniku dostopne s klikom na ikono puščice na desni strani vsakega odgovora. Uporabnik lahko možne odgovore premika gor ali dol, izbriše, med drugim pa ima možnost tudi precej naprednega urejanja besedila z WYSIWYG urejevalnikom.
32
Slika 4.2: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju Qualtrics
Dodajanje vprašanj: Vprašanja lahko uporabnik dodaja tako, da tip vprašanja nastavi vnaprej ali pa ustvari privzeti tip vprašanja.
Brisanje vprašanj: Brisanje vprašanj je takojšnje in ne aktivira potrditvenega dialoga.
Urejanje besedila vprašanja: Uporabnik ima več načinov urejanja besedila vprašanja. Tega lahko ureja v vrstici z enim poljem, WYSIWYG urejevalnikom besedila ali s kodo HTML.
Urejanje v vrstici z enim poljem in urejanje prek kode HTML se lahko zamenjujeta z zavihki modula, WYSIWYG urejevalnik pa uporabnik doseže s pristopom prekrivanja, kjer se s klikom sproži dodatno okno.
Shranjevanje sprememb vprašanj: Spremembe vprašanj se shranjujejo samodejno. Prisoten je tudi indikator, ki uporabniku sporoča, kdaj je bila anketa nazadnje shranjena.
Premikanje vprašanj: Vprašanja se lahko premikajo s pomočjo modalnega pojavnega okna, ki se nahaja pri več nastavitvah vprašanja.
4.3 QuestionPro
Navigacija: Elementi zunanje navigacije so v zgornjem delu uporabniškega vmesnika.
Pri orodju QuestionPro (slika 4.3) je zunanja navigacija skoraj enaka kot v zunanjem delu
33
orodja. Je le deloma prilagojena, saj je dodana povezava na vse ankete uporabnika, iskalno polje pa je zloženo. Zunanja navigacija v notranjem delu aplikacije je vidno ločena od notranje navigacije in ni močno prilagojena, zato jo bomo obravnavali kot enako tisti v zunanjem delu orodja. Elementi notranje navigacije se v smiselnem vrstnem redu nahajajo pod elementi zunanje navigacije in so večnivojski.
Gumb za dodajanje vprašanj: Uporabnik se, če v anketi nima postavljenega še nobenega vprašanja, sreča z obvestilom, da anketa ne vsebuje še nobenega vprašanja, in z gumboma za dodajanje vprašanja ali uvoda. Prvi gumb je primarni, medtem ko je drugi sekundarni, iz česar lahko sklepamo, da so oblikovalci ali razvijalci orodij za spletno anketiranje določili, da je dodajanje vprašanja pomembnejše dejanje kot dodajanje uvoda. Kadar so v vprašalniku že postavljena vprašanja, se gumb za dodajanje vprašanj pojavlja pod vsakim vprašanjem.
Gumb za dodajanje uvoda je manj viden in še to le na vrhu osnovnega gradnika vprašanj. V vsakem primeru klik na gumb za dodajanje vprašanj sproži »slideout«, ki uporabniku razkrije vse tipe vprašanj.
Vprašanje: Vprašanja so v samem središču uporabniškega vmesnika. Uporabljen je sredinski pristop. Ob neaktivnem vprašanju uporabnik v tem gradniku vidi omejeno število možnosti.
Ob pomiku miške nad elementom se uporabniku prikažejo nastavitve na nivoju vprašanja, kot so validacija, logika, predogled in ostale nastavitve. Vprašanje se aktivira s klikom.
Nastavitve vprašanj: Nastavitve, kjer navadno uporabniki določajo posebnosti tipa vprašanja, se uporabniku razkrijejo na desni strani uporabniškega vmesnika.
Nastavitve možnih odgovorov: Uporabniku so tovrstne nastavitve na začetku skrite s spustnim menijem, ki je viden šele ob pomiku miške nad elementom. Vprašanje mora biti v vsakem primeru aktivirano. Pri tipu vprašanja z enim možnim odgovorom je teh nastavitev precej – poleg klasičnega premika in izbrisa odgovorov.
34
Slika 4.3: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju QuestionPro
Dodajanje vprašanj: Pred izdelavo vprašanja mora uporabnik izbrati tip vprašanja.
Brisanje vprašanj: Brisanje vprašanj je uporabniku skrito do klika na ikono s tremi vertikalnimi pikami. Ob izbrisu se uporabniku pokaže modalno pojavno okno, ki ga prosi za potrditev izbrisa. Uporabnik lahko tam določi, naj se pojavno okno ne pojavlja več.
Kopiranje vprašanj: Tudi kopiranje vprašanj je del nabora nastavitev, ki postanejo uporabniku vidne s klikom na ikono treh vertikalnih pik. S klikom na povezavo se vprašanje kopira in ustvari pod vprašanjem, ki ga želimo podvojiti.
Urejanje vprašanj: Vprašanja se lahko ureja na način urejanja v vrstici z enim poljem, torej lahko uporabnik besedilo doseže že z enim klikom in ga takoj uredi. Sicer se za vnosna polja večinoma uporablja pristop prostornika, ki uporabnikom daje dodatne informacije glede vnosnega polja. Uporabnik lahko z WYSIWYG urejevalnikom ureja tako besedilo vprašanja kot tudi možne odgovore. Pri besedilu vprašanja je deloma viden že takoj, ko uporabnik aktivira vnosno polje. Pri urejanju možnih odgovorov pa mora uporabnik klikniti na puščico za več nastavitev, da lahko doseže WYSIWYG urejevalnik besedila.
Shranjevanje sprememb vprašanj: Spremembe se shranjujejo samodejno. Vprašanje ne vsebuje nobenega gumba za shranjevanje vprašanj ali indikatorja, ki bi uporabniku sporočil, da so spremembe shranjene.
35
Premikanje vprašanj: Vprašanja je mogoče premikati samo s pomočjo modalnega pojavnega okna, kjer uporabnik lahko premika vsa vprašanja s pristopom »povleci in spusti«. Do modalnega pojavnega okna lahko dostopa s klikom na ikono treh vertikalnih pikic, ki se pojavljajo pri vsakem vprašanju ob pomiku miške nad elementom ali če je vprašanje aktivno.
4.4 Google Forms
V primerjavi z drugimi orodji je Google Forms (slika 4.4) orodje, ki po večini vsebuje samo najosnovnejše funkcionalnosti orodij za spletno anketiranje. Prav zato nekaterih osnovnih gradnikov ne vsebuje.
Navigacija: Uporabniški vmesnik za urejanje vprašanj vsebuje en sam element zunanje navigacije. Ta je sicer močno spremenjena od tiste v zunanjosti aplikacije. To lahko pripišemo temu, da Google Forms ni tradicionalno orodje spletnega anketiranja, ampak je del več različnih orodij, ki jih Google ponuja. Prav tako ima samo dva elementa notranje navigacije. To sta uporabniški vmesnik za urejanje vprašanj in stran za analizo odgovorov anketirancev. Ta dva elementa sta prikazana v obliki zavihkov modula.
Meni za dodajanje vprašanj: Uporabnik lahko vprašanja dodaja z uporabo stranskega večnamenskega menija, ki je postavljen desno od aktivnega vprašanja, ali le s klikom na ikono
»plus«. Poleg vprašanj se v meniju dodajajo tudi druge nastavitve na nivoju vprašalnika, kot so uvoz vprašanj, dodajanje slik, sekcij itn.
Vprašanje: Ko uporabnik prvič postavi anketo, je prvo vprašanje že postavljeno samodejno in aktivirano. Kadar je vprašanj več, jih uporabnik aktivira tako, da klikne kamorkoli na vprašanje.
Ob kliku se vprašanje razpre in pokaže se več nastavitev kot so možnost obveznega vprašanja, naključna razvrstitev odgovorov itn.
Nastavitve vprašanj: To orodje nima posebnih nastavitev vprašanj, saj so njegove omogočene nastavitve zelo napredne. Vse nastavitve so uporabniku vidne ob aktiviranem vprašanju in so razporejene samo po osnovnem gradniku vprašanja (sredina).
Nastavitve možnih odgovorov: Če se osredotočimo izključno na primer tipa vprašanja z enim možnim odgovorom, nastavitev možnih odgovorov praktično ni. Uporabnik lahko možne
36
odgovore le premika. Premikanje odgovorov je oblikovano na isti način kot premikanje vprašanj, ki ga opisujemo v nadaljevanju.
Slika 4.4: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju Google Forms
Dodajanje vprašanj: Uporabnik lahko vprašanje doda brez določitve tipa vprašanja. S klikom na del menija za dodajanje vprašanj lahko doda vprašanje privzetega tipa.
Brisanje vprašanj: Vprašanje lahko uporabnik izbriše s klikom na eno izmed ikon, ki se nahajajo v spodnjem delu osnovnega gradnika vprašanja. Izbris vprašanja je ob kliku na ikono izveden takoj.
Kopiranje vprašanj: Uporabnik lahko vprašanje skopira s klikom na eno izmed ikon, ki se nahajajo v spodnjem delu osnovnega gradnika vprašanja. Kopiranje je takojšnje, kopija vprašanja pa se ustvari pod vprašanjem, ki ga kopira uporabnik.
Urejanje besedila vprašanja: Na področju urejanja besedila vprašanja uporabnik nima na voljo veliko možnosti. Besedilo lahko ureja samo v osnovni obliki in v eni vrstici.
Za urejanje mora najprej klikniti na vnosno polje aktiviranega ali neaktiviranega vprašanja.
Shranjevanje sprememb vprašanj: Shranjevanje sprememb vprašanj je samodejno, v glavi samega vmesnika pa se ob shranjevanju pojavi indikator, ki uporabniku sporoča, da so bile spremembe shranjene.
37
Premikanje vprašanj: Uporabnik vprašanja premika s pristopom »povleci in spusti« ne glede na aktivnost vprašanja. Ob premiku na vprašanje z miško se v zgornjem delu gradnika v sredini pojavi ikona, ki jo v svetu spletnega razvoja večkrat povezujemo s pristopom »povleci in spusti«.
4.5 Typeform
Navigacija: Typeform (slika 4.5) ne vsebuje klasične zunanje navigacije, ki se razlikuje od tiste v zunanjem delu orodja. Notranja navigacija je v sami sredini glave uporabniškega vmesnika. Vrstni red njenih elementov je oblikovan po smiselnem poteku spletnega anketiranja.
Gumb za dodajanje vprašanj: Uporabnik dodaja vprašanja samo s klikom na manjši sivi kvadratek z ikono plusa, ki je v večnamenskem meniju na levi strani. S klikom se uporabniku razpre seznam tipov vprašanj, ki jih lahko vključi v anketo.
Vprašanje: Vprašanje zavzema največji del uporabniškega vmesnika. Uporabljen je sredinski pristop. Uporabnik lahko naenkrat vidi samo aktivno vprašanje, ki pa ga lahko spreminja z uporabo stranskega večnamenskega menija.
Nastavitve vprašanj: To orodje nima posebnih nastavitev vprašanj. Ob pomiku miške nad elementom aktivnega vprašanja se uporabniku zgoraj desno, v gradniku vprašanja, prikažeta ikona in besedilo za urejanje vprašanja. Tam se ob kliku prikažejo nastavitve, ki jih lahko uporabnik aktivira s preklopnim gumbom.
Nastavitve možnih odgovorov: Orodje nima nobenih posebnih nastavitev za možne odgovore.
Možni so le dodajanje, brisanje in premikanje možnih odgovorov. Izbris poteka s klikom na ikono za izbris, ki se uporabniku pokaže ob pomiku miške nad elementom.
38
Slika 4.5: Osnovni pogled vmesnika za urejanje vprašanj v orodju Typeform
Dodajanje vprašanj: Uporabnik mora najprej izbrati tip vprašanja.
Brisanje vprašanj: Vprašanja lahko uporabnik briše s klikom na ikono treh vertikalnih pik, ki mu prikaže to funkcionalnost. Brisanje vprašanj je takojšnje.
Kopiranje vprašanj: Funkcionalnost je precej podobna brisanju vprašanja. Postavitev je enaka, saj se tudi možnost za kopiranja vprašanj pojavi s klikom na ikono treh pik. Kopija vprašanja se ustvari pod kopiranim vprašanjem.
Urejanje besedila vprašanj: Urejanje besedila vprašanj je mogoče z urejanjem v eni vrstici.
Besedilo vprašanja in odgovorov se lahko ureja neposredno. Tako besedilo kot možni odgovori nimajo možnosti naprednega urejanja besedila z WYSIWYG urejevalnikom besedil.
Shranjevanje sprememb vprašanj: Shranjevanje sprememb vprašanj je samodejno.
Uporabniški vmesnik sicer privzeto ne vključuje nobenega gumba, s katerim bi lahko vprašanje shranjevali, prav tako ni pokazatelja, ki bi uporabniku sporočal, da je shranjevanje samodejno.
Premikanje vprašanj: Vprašanja lahko uporabnik premika s pristopom »povleci in spusti«
znotraj seznama vprašanj v levem večnamenskem meniju. Ni posebne ikone ali pokazatelja, ki bi uporabniku sporočala, da lahko vprašanja premakne na tovrsten način.
