PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
RODE MOJCA
PEDAGOŠKA FAKULTETA Razredni pouk
Ritmična gimnastika v prvi in drugi triadi osnovne šole
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: dr. Vesna Štemberger Kandidatka: Mojca Rode
Ljubljana, avgust, 2016
POVZETEK
Glavni cilj diplomskega dela je bil pripraviti slikovni pregled vsebin učnega načrta športne vzgoje za prvo in drugo vzgojno izobraževalno obdobje za vsebine ritmične gimnastike. S slikovnim pregledom vsebin bi pripomogli k natančnejšemu in pestrejšemu izvajanju tega športa pri učnih urah. Z natančnejšim izvajanjem vsebin bi prav tako pripomogli k boljšemu doseganju standardov znanja in s tem cilju, ki ga učitelju zadaja učni načrt in njegovo poslanstvo.
Primerjali smo vsebine ritmične gimnastike, ki so v učnem načrtu in vsebine pravilnika programa C, ki zajema samo osnove ritmične gimnastike. S to primerjavo smo ugotovili, da gre sicer za podobne vsebine, ki pa so v učnem načrtu presplošno zapisane, da bi nepoznavalec panoge lahko pučeval le to. Pregledali smo tudi druge praktične vsebine v učnem načrtu, in poiskali tiste, ki so sorodne vsebinam ritmične gimnastike.
Za prikaz elementov, ki jih zajema učni načrt smo iz različnih virov poiskali in zbrali slikovni material in ga v tabeli uredili glede na vsebine učnega načrta, ki se navezujejo na ritmično gimnastiko. Dodali smo kratke opise in izbrali osnovne elemente panoge za opis in priporočilo praktičnih vsebin. S tem smo pripravili uporabno gradivo, ki lahko pripomore k boljši pripravi in izvedbi učne ure z vsebinami ritmične gimnastike.
Ključne besede: ritmična gimnastika, ritmika, praktične vsebine, 1. in 2. triletje, predmet šport
ABSTRACT
Rhythmic gymnastics in the first and second cycle of primary school
The purpose of this thesis was to devise a graphic overview of the content related to rhythmic gymnastics in the physical education curriculum for the first and second cycle of primary school. The overview should promote more accurate and diverse aspects of this sport during lessons. More accurate implementation of the content would contribute to the achievement of learning standards and help teachers fulfil their mission and attain the goals contained in the curriculum.
The thesis compares the elements of rhythmic gymnastics listed in the curriculum and the rules of the C programme, which only involves the basics of rhythmic gymnastics. Moreover, it provides an overview of other practical content in the curriculum and underlines the content that resembles rhythmic gymnastics.
The elements discussed in the curriculum are presented graphically using materials from different sources, which are set out in a table according to the content related to rhythmic gymnastics. They are provided with short descriptions, the basic elements of the discipline and practical recommendations. The materials can help improve the preparation and implementation of lessons with elements of rhythmic gymnastics.
Keywords: rhythmic gymnastics, rhythmics, practical content, 1st and 2nd cycle, physical education
KAZALO VSEBINE
1.0 UVOD ... 1
2.0 OSREDNJI DEL... 4
2.1 Gibalni razvoj in gibalne sposobnosti otrok ... 4
2.2 Gimnastika ... 7
2.3 Ritmična gimnastika ... 8
2.4 Poučevanje ritmične gimnastike ... 16
3.0 SPECIALNODIDAKTIČNI DEL ... 28
3.1 Poučevanje ritmične gimnastike v osnovni šoli ... 28
3.2 Napotki pri izbiri in uporabi rekvizitov ... 31
3.3 Vsebine ritmike v učnem načrtu z dodanimi primeri ... 37
4.0 SKLEP ... 53
5.0 LITERATURA IN VIRI ... 56
KAZALO SLIK
Slika 2.1 in 2.2: Skupinske sestave... 10
Slika 2.3 in 2.4: Individualne sestave ... 11
Slika 2.5: Rekviziti – pripomočki pri ritmični gimnastiki ... 11
Slika 2.6: Skupinska sestava ... 12
Slika 2.7: Posamezno ... 12
Slika 2.8 in 2.9: Posameznice na specialni olimpijadi ... 13
Slika 3.1: Primerna dolžina kolebnice ... 31
Slika 3.2: Kolebnica ... 32
Slika 3.3: Ustrezna velikost obroča ... 33
Slika 3.4: Obroči ... 33
Slika 3.5: Žoga ... 34
Slika 3.6: Kiji ... 35
Slika 3.7: Karabin ... 36
Slika 3.8: Trak s palico ... 36
Slika 3.9: Različna gibanja – drže posamično in v parih... 37
Slika 3.10: Razovka1 v zanoženju in »passe« ravnotežje2 na celem stopalu ... 37
Slika 3.11: Mačji poskok (izmenjava nog s pokrčenimi koleni) ... 38
Slika 3.12: Strig spredaj (škarjice) ... 38
Slika 3.13: Vlečenje kolebnice – vrvi ... 39
Slika 3.14: Risanje kače... 39
Slika 3.15: Vrtenje kolebnice – vrvi ... 39
Slika 3.16: Hoja po vrvi ... 39
Slika 3.17: Tek med kolebnicami ... 39
Slika 3.18: Tek v koloni: kolebnico držimo z roko ... 39
Slika 3.19: Preskakovanje kolebnice v teku ... 39
Slika 3.20: Preskakovanje kolebnice v opori spredaj ... 39
Slika 3.21: Tek s preskokom mirujoče kolebnice... 39
Slika 3.22: Preskakovanje nihajoče kolebnice v teku ... 39
Slika 3.23: Preskakovanje vrteče vrvi v krogu ... 40
Slika 3.24: Predvaje za preskakovanje kolebnice; v parih ali trojicah ... 40
Slika 3.25: Razovka1 v zanoženju in »passe« ravnotežje2 na celem stopalu, na vzponu ... 40
Slika 3.26: Prednoženje, odnoženje, zanoženje; na celem stopalu, na vzponu ... 40
Slika 3.27: Prednoženje, odnoženje, zanoženje (na kolenu) ... 40
Slika 3.28: Sonožni skok z obratom ... 41
Slika 3.29: Kabriole skok ... 41
Slika 3.30: Sonožni obrat posamezno ali v paru ... 41
Slika 3.31: Obrat na eni nogi v »passe« poziciji ... 41
Slika 3.32: Obrat z nogo v nizkem ali srednjem zanoženju, odnoženju, prednoženju ... 41
Slika 3.33: Preskakovanje kolebnice s tekom ... 42
Slika 3.34: Preskakovanje kolebnice s prestopanjem ... 42
Slika 3.35: Preskakovanje in vrtenje kolebnice nazaj v teku ... 42
Slika 3.36: Sonožni preskoki z medskoki z vrtenjem kolebnice naprej ... 42
Slika 3.37: Sonožni preskoki brez medskoka z vrtenjem kolebnice naprej ... 42
Slika 3.38: Sonožni preskoki z vrtenjem kolebnice nazaj ... 42
Slika 3.39: Prisunski poskoki naprej z vrtenjem kolebnice naprej ... 42
Slika 3.40: Prisunski poskoki vstran z vrtenjem kolebnice naprej ... 42
Slika 3.41: Bočne osmice s prehodom v preskok kolebnice z vrtenjem naprej ... 43
Slika 3.42: Sonožno preskakovanje kolebnice z obratom telesa za 180° in posledično sprememba smeri vrtenja kolebnice ... 43
Slika 3.43: Vrtenja kolebnice: čelno, bočno, nad glavo in pred telesom ... 43
Slika 3.44: Nihanje in navijanje kolebnice na roko ... 43
Slika 3.45: Nihanje kolebnice od leve proti desni in nazaj ... 43
Slika 3.46: Vrtenje kolebnice nad glavo s spremembo položaja telesa ... 43
Slika 3.47: Različni načini preskakovanj kolebnice v parih ali trojicah ... 44
Slika 3.48: Skok jelenček ... 44
Slika 3.49: Kozaški skok ... 44
Slika 3.50: Sonožni skok z obratom s pokrčenimi koleni visoko v prednoženju ... 44
Slika 3.51: »Attitude« obrat... 45
Slika 3.52: Obrat z upognjenim trupom ... 45
Slika 3.53: Obrat v poziciji razovke ... 45
Slika 3.54: Zaklon trupa ... 45
Slika 3.55: Ravnotežje v čepu ... 45
Slika 3.56: Lovljenje – obroč je zapik ... 46
Slika 3.57: Skoki v obroče v teku ... 46
Slika 3.58: Tek med obroči... 46
Slika 3.59: Tek z obročem, ki predstavlja volan ... 46
Slika 3.60: Lovljenje z obročem ... 46
Slika 3.61: Hoja, tek v paru ... 46
Slika 3.62: Potovanje obroča preko »kače« – skupina otrok, ki se drži za roke ... 46
Slika 3.63: a) Učenje vrtenja obroča ob pomoči učitelja. Učiteljeva dlan je med učenčevima, b) učenje vrtenja v parih ... 46
Slika 3.64: Vrtenje obroča na različnih delih telesa ... 46
Slika 3.65: Vrtenje obroča na tleh ... 47
Slika 3.66: Hoja, tek, poskakovanje okoli obroča, ki se vrti na tleh ... 47
Slika 3.67: Kotaljenje obroča po tleh pred telesom iz leve roke v desno in obratno ... 47
Slika 3.68: Tek s kotaljenjem obroča po tleh ... 47
Slika 3.69: Kotaljenje obroča po tleh v parih ... 47
Slika 3.70: Kotaljenje obroča po tleh s povratnim vrtenjem ... 47
Slika 3.71: Različni načini kotaljenj po tleh ... 47
Slika 3.72: Prehod skozi obroč iz počepa do vzravnave in obratno ... 47
Slika 3.73: Prehodi s preskakovanjem bočno, s korakom ... 48
Slika 3.74: Prehod sonožnim preskokom ... 48
Slika 3.75: Predajanje obroča pred telesom skozi odročenje do vzročenja, preprijem obroča, skozi odročenje do priročenja ... 48
Slika 3.76: Predajanje obroča s kroženjem pred telesom iz leve v desno in obratno ... 48
Slika 3.77: Kroženje obroča s predajanjem okoli telesa v kleku in pod nogami na tleh v sedu ... 48
Slika 3.78: Predajanje obroča – iz priročenja s predajo v predročenju – v paru ... 49
Slika 3.79: Navaden met v bočni ravnini ... 49
Slika 3.80: Met iz vrtenja na dlani v čelni ravnini... 49
Slika 3.81: Ploski met ... 49
Slika 3.82: Diametralni met – vrtenje obroča okoli vodoravne osi ... 49
Slika 3.83: Čelno kroženje s trakom ... 50
Slika 3.84: Stoja sonožno – bočno kroženje s trakom ... 50
Slika 3.85: Stoja sonožno – risanje osmice s trakom pred telesom ... 50
Slika 3.86: Stoja sonožno in razkoračno – navpične in vodoravne kače v čelni ravnini ... 50
Slika 3.87: Klek sedno – navpične in vodoravne kače v čelni ravnini ... 50
Slika 3.88: Hoja nazaj – kače v navpični osi pred telesom ... 50
Slika 3.89: Stoja na eni nogi – kače v vodoravni osi pred telesom ... 50
Slika 3.90: Vzpon spetno – navpične spirale v čelni ravnini... 50
Slika 3.91: Hoja nazaj – vodoravne spirale v čelni ravnini ... 51
Slika 3.92: Tek – vodoravne spirale za telesom ... 51
Slika 3.93: Risanje spiral – postopoma od majhnih spiral do velikega kroga ... 51
Slika 3.94: Risanje krogov in prestopanje traku ... 51
Slika 3.95: Risanje kač po tleh s prestopanjem traku ... 51
KAZALO TABEL
Tabela 2.1: Prvo ocenjevalno obdobje ... 18Tabela 2.2: Drugo ocenjevalno obdobje ... 20
Tabela 2.3: Podroben pregled praktičnih vsebin ... 22
Tabela 2.4: Primerjava praktičnih vsebin učnega načrta in vsebin pravilnika programa C ritmične gimnastike ... 25
Tabela 2.5: Pregled povezav med ritmiko in drugimi praktičnimi vsebinami v učnem načrtu 27 Tabela 3.1: Ritmika v učnem načrt s slikovnimi vsebinami... 37
Tabela 3.2: Ritmika v učnem načrt z opisom in povezavami z drugimi vsebinami ... 52
1.0 UVOD
»Človek nenehno stremi k temu, da izrazi svoja doživetja in čustvovanja v gibih, da bi bil sposoben »uglasiti« telesni ritem z ritmom okolja, da bi na poseben način razkril svojo osebnost in svoje kreativne sposobnosti.« (Vajngerl, 2001, str. 33)
Pomen gibanja se vsakodnevno poudarja v medijih. Gibanje se priporoča za dosego zdravega harmoničnega življenja vsem starostnim skupinam. Otroci so v času razvoja bolj dovzetni za sprejem gibalnih aktivnosti kot način življenja, zato je še toliko bolj pomembno, da so v stiku s široko paleto gibalnih aktivnosti v zgodnjem in srednjem otroštvu. Danes se to še bolj poudarja, saj je gibanje otrok v dobi razcveta tehnologije znatno upadlo.
Otroci so za gibanje primarno spodbujeni v domačem družinskem okolju, ki je ključen dejavnik pri oblikovanju življenjskega sloga. Mnogokrat temu ni tako, saj so starši prezaposleni in posledično v pomanjkanju časa ali pa že sami nimajo izoblikovanega načina življenja v smeri, kjer gibanje predstavlja pomembno vlogo, da bi otroku z zgledom in aktivnostmi lahko nudili ustrezen gibalni razvoj. Zato je na tem mestu vloga izobraževalnih ustanov, npr. vrtcev, šol in športnih združenj, zvez in društev, zelo pomembna za vzpostavitev odnosa do športa in gibanja otrok, za njihov zdrav telesni razvoj, saj je športna vadba v zgodnjem in srednjem otroštvu ključnega pomena za razvoj otrokovih sposobnosti.
Šolski učni načrt zajema pester nabor športnih aktivnosti, osnov različnih športnih panog.
Številne organizacije in društva ponujajo primerno obliko vadbe s programi šolskih in obšolskih interesnih dejavnosti, prilagojenih učnim načrtom in zadovoljevanju osnovnih otrokovih potreb po gibanju in razvoju gibalnih spretnosti. V društvih, kjer je vadba kakovostno organizirana in običajno poteka pod vodstvom strokovnjaka iz določene panoge, je vadba za otroke plačljiva in zato morda težje dostopna. Učni načrt (v nadaljevanju UN) s svojo vsebino omogoča vsem šoloobveznim otrokom, da se spoznajo s številnimi športnimi panogami in se v njih tudi preizkusijo. Menimo, da je zelo pomembno, da so učitelji razrednega pouka, ki običajno poučujejo pouk športne vzgoje v prvih dveh vzgojno- izobraževalnih obdobjih (v nadaljevanju V-I obdobjih), primerno podkovani z znanjem in poznavanjem vsebin, ki so zajete v UN. Pomembno je, da se vse vsebine izvajajo čim bolj
dosledno. Ob primerni usposobljenosti pedagogov imajo lahko učenci na izbiro tudi kakovostno vadbo določene športne zvrsti tudi v času šolskih interesnih dejavnosti.
Tudi sama izhajam iz športa – gimnastike, ki je del osnovne športne vzgoje in številnih športnih panog. 25 let sem bila aktivna tekmovalka, 17 let reprezentantka v ritmični gimnastiki (v nadaljevanju RG). Preizkusila sem se že v vlogi trenerja in kot vodja strokovnega tima pri Gimnastični zvezi Slovenije (v nadaljevanju GZS). Slednji vlogi sta me še dodatno spodbudili k razmišljanju, kako pridati panogi prepoznavnost in jo približati učiteljem ter učencem. Z izbrano tematiko želim izvesti izboljšave na področju poučevanja RG, ki bi prispevale k razvoju, prepoznavanju in izvajanju omenjene panoge v osnovni šoli.
Spodbuditi želim pedagoge, izobraževalne ustanove in nacionalno panožno zvezo (v nadaljevanju NPZ) k razmisleku o sodelovanju, v katerem bi strokovnjaki posredovali znanja bodočim pedagogom in jih usmerili k nadaljnjemu pridobivanju znanj. To bi pripomoglo k natančnejšemu izvajanju gimnastičnih vsebin, predpisanih v učnem načrtu.
V diplomskem delu se bomo usmerili na vsebino gimnastike in ritmične gimnastike v učnem načrtu, v sklopu starostnega obdobja učencev v prvem in drugem V-I obdobju.
Ugotoviti želimo, ali je program osnovnih vsebin programa C ritmične gimnastike primerljiv z osnovnimi vsebinami gimnastike in ritmike, ki so zajete v učnem načrtu. Ali je možna povezava med drugimi učnimi vsebinami v UN in vsebinami ritmične gimnastike v UN. Ali je vsebine ritmične gimnastike možno izvajati v obliki interesne dejavnosti, ki je v organizaciji šole, pod vodstvom učitelja razrednega pouka, ki ne izhaja iz panoge ritmična gimnastika. Zanima nas, ali so vsebine panoge v učnem načrtu dovolj jasno zapisane, da jih lahko razbere in poučuje učitelj, ki ne izhaja iz panoge.
Namen teh ugotovitev je, ali je ritmika v UN dovolj razumljiva za dosledno izvajanje le te v vseh možnih oblikah vadbe; v sklopu učne ure in interesne dejavnosti pod vodstvom učitelja razrednega pouka.
Primerjali bomo vsebine RG, ki so v UN in vsebine pravilnika programa C, ki zajema samo osnove ritmične gimnastike. Pregledali bomo druge praktične vsebine UN, ki so sorodne vsebinam RG. Izdelali bomo predlog vsebin in napotke za poučevanje ritmike. V slikah bomo
predstavili osnovna gibanja s telesom in rekvizitom, ki so zajeta v učnem načrtu in dodali nekaj dodatnih osnovnih gibanj ritmične gimnastike.
2.0 OSREDNJI DEL
2.1 Gibalni razvoj in gibalne sposobnosti otrok
»Gibanje je prevladujoča človekova dejavnost že od prvih dni življenja in je odraz zadovoljstva, svobode, igrivosti in ustvarjalnosti, hkrati pa tudi pomembno sredstvo vzgoje in samouresničevanja.« (Strel et al., 2003, str. 8)
Od otrokovega rojstva dalje se začne odkrivanje telesa in njegovih zmožnosti. Celosten gibalni razvoj temelji na osvajanju osnovnih gibalnih vzorcev, ki se razvijajo na podlagi izkušenj, s katerimi jih utrjujemo in nadgrajujemo. Tako se nevede s preprostim gibanjem naučimo obvladati telo v različnih položajih. V kratkem življenjskem obdobju se naučimo prirojenih sposobnosti gibanja, ki izhajajo tudi iz genetske osnove, in so osnova gibalnega učenja ter razvoja. Če želimo spretnosti in znanja poglobiti ter predvsem utrditi, moramo ohraniti prvotno željo za raziskovanje zmožnosti telesa in z gibalnimi aktivnostmi spodbujati ta proces.
Gibalni razvoj poteka kot posledica razvojnih sprememb in je rezultat medsebojnega vpliva dednosti in okolja v povezavi s telesnim, čustvenim, kognitivnim in socialnem razvojem. Je kot neke vrste sposobnost prilagajanja okolju, ki se še posebej odraža prek igre in gibalnih aktivnosti (Žvan, & Škof, 2007, str. 198).
Znano je, da z vstopom v šolo upade čas, namenjen otrokovi igri, čeprav ima ta še vedno veliko vlogo pri otrokovem biološkem in posredno tudi gibalnem razvoju. Zupančič in Umek (2004) ugotavljata, da se otrokove gibalne sposobnosti v obdobju srednjega otroštva še vedno razvijajo. Že razvite gibalne sposobnosti se nadgrajujejo in s tem omogočajo telesu vključevanje v zahtevnejše igre. V šolskem obdobju so otroci tudi bolj dovzetni za vključevanje v organizirane športne dejavnosti. Zanimiva je raziskava, ki kaže, v kakšno vrsto igralnih dejavnosti se otroci najpogosteje vključujejo v prostem času. Rezultati raziskave kažejo, da so najpogostejši izbor otrok gibalne igre, kot npr. igre z žogo, igre tekanja in lovljenja, ki prednjačijo pred igrami z rimami, sociodramskimi igrami in igrami prerivanja (Brown, 1995; povzeto po: Zupančič, & Umek, 2004, str. 382).
Telesni, gibalni in zaznavi razvoj se že od rojstva razlikuje med spoloma. Razlike v spolu tako ne moremo izključiti iz dejavnikov, ki prav tako vplivajo na otrokov razvoj. Pomembno vlogo o ločevanju iger in športnih aktivnosti, primernih za dečke in deklice, v otroško igro posredno vnesemo odrasle osebe, ki že imamo izoblikovano mnenje o primernosti iger za dečke in deklice (Zupančič, & Umek, 2004, str. 179–180).
Na temo gibalnega razvoja in gibalnih sposobnosti slovenskih otrok v zgodnjem šolskem obdobju je bilo narejenih veliko raziskav, ki v splošnem skozi desetletja kažejo znatne spremembe v gibalnih sposobnostih otrok in njihovih telesnih značilnostih.
V raziskavi Strela, iz leta 1979, je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti učencev glede na kraj bivanja. Leta 1996 so podobne raziskave pokazale, da so se te razlike zmanjšale, da so se izboljšale gibalne aktivnosti, ter da so spremembe v telesnih značilnostih pozitivne. V analizi gibalnega in telesnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2006/2007 je Vogrinec (2008) ugotovil velike spremembe v telesnih značilnostih v negativno smer.
Načela gibalnega razvoja
Pri poučevanju športnih vsebin moramo nujno poznati potek gibalnega razvoja. Poznavanje osnovnih gibalnih načel pripomore k ustrezni pripravi učnih vsebin ter ob evalvaciji dela – usvojenih znanj k ustreznemu napredovanju.
Načela gibalnega razvoja so (Žvan, & Škof, 2007):
− Načelo vzajemnega delovanja: ponazarja usklajeno, urejeno delovanje parnih gibalnih organov. Harmonično delovanje mišic upogibalk in iztegovalk prek vaje omogoča somerno gibanje obeh strani telesa.
− Gibalne razvojne stopnje potekajo v zaporedju, ki temeljijo na razvoju nevroloških funkcij in sposobnosti.
− Načelo nepovratnosti: pomeni, da se manjši, zamujeni delček razvojne stopnje lahko nadomesti, medtem ko lahko večji izpad razvojne stopnje povzroči upočasnjen razvoj ali pojav patoloških gibalnih vzorcev.
− Razvojne smeri potekajo po točno določenem vrstnem redu: nadzor mišic blizu trupa osvojimo prej kot nadzor oddaljenih mišic.
− Funkcionalna nesomernost: se opredeli šele z zavedanjem in obvladovanjem obeh strani telesa. S tem se razvije tudi ročna dominantnost, ki temelji v obeh možganskih poloblah.
− Motorični in senzomotorični razvoj: sta sestavna dela postopnega gibalnega razvoja, ki temelji na postopnem osvajanju in izpopolnjevanju gibalnega znanja.
− Osnovne paradigme gibalnega razvoja: so opisane kot postopen razvoj od glave navzdol in od središča telesa navzven; od številnih nezavednih gibov do samodejnega, točno določenega načrtnega giba.
Otroci se v prvih dveh V-I obdobjih nahajajo na stopnji specializacije gibanja, kar pomeni, da se učijo povezovati in uporabljati naučena naravna gibanja za izvajanje bolj zapletenih in specializiranih gibov. Zato je v tem obdobju toliko bolj pomembna pestra in raznovrstna oblika gibalnih nalog (Žvan, & Škof, 2007).
Gibalne sposobnosti
Osnovne gibalne sposobnosti so predpogoj vsakega učenja različnih gibalnih nalog. Z razvitostjo le-teh se opredeljuje gibalno učinkovitost v opravljanju različnih gibalnih nalog in so povzročitelj individualnih razlik v gibalni uspešnosti posameznikov (Strel et al., 2003).
Strel še navaja, da uspešnost izvedbe gibalne naloge ni odvisna le od ene gibalne sposobnosti, temveč so vedno vključene različne gibalne sposobnosti, ki vsaka s svojim deležem vpliva na gibalno spodobnost.
Ločimo šest osnovnih gibalnih sposobnosti, ki so odgovorne za izvedbo naših gibov telesa.
Osnovne gibalne sposobnosti so (Strel et al., 2003):
− MOČ, ki je temeljna človekova motorična sposobnost in je pod vplivom genetske pogojenosti, okolja ter gibalnih aktivnosti. Moč se lahko odraža v različnih dimenzijah.
− HITROST je definirana kot sposobnost človeka, da izvede veliko število gibov v čim krajšem času ali da izvede posamezen gib v danih pogojih v čim krajšem času.
− KOORDINACIJA gibanja je opredeljena kot sposobnost hitre realizacije sestavljenih gibalnih nalog. Določa jo visoka stopnja plastičnosti živčnega sistema, ki omogoča adaptacijo, rekonstrukcijo in oblikovanje motoričnih programov.
− GIBLJIVOST je sposobnost človeka, da izvede gib s kar največjo amplitudo. Delimo jo lahko glede na različna merila: dosežna in dinamična, aktivna in pasivna, sklepna in telesna. Gibljivost je odvisna od fizioloških in morfoloških značilnosti, faktor prirojenosti pa je relativno nizek.
− RAVNOTEŽJE je sposobnost vzpostavljanja in zadrževanja nekega položaja.
Definirane so oblike ravnotežja: statično in dinamično ravnotežje ter z odprtimi in zaprtimi očmi.
− NATANČNOST je sposobnost, da zadenemo cilj ali da vržemo oziroma vodimo predmet do cilja. Lahko je tudi sposobnost za natančno določitev smeri in intenzivnosti gibanja. Odvisna je od povezave med centrom za percepcijo z retikularnim sistemom.
− VZDRŽLJIVOST je sposobnost učinkovitega obvladovanja aktivnosti brez upadanja njene intenzivnosti. Pojasnjuje dva različna, a tesno povezana koncepta: mišično in srčno-dihalno vzdržljivost. Odvisna je od različnih dejavnikov.
2.2 Gimnastika
Gimnastika je poleg atletike temeljna športna zvrst, ki zajema širok spekter gibalnih nalog za razvoj osnovnih gibalnih sposobnosti ter s tem omogoča posamezniku razvijanje zavestnega nadzora položaja in gibanja telesa (Kovač, 2006).
»Gimnastika je šport učencev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja« in je
»šport za vse življenje,« menijo Novak, Kovač in Čuk (2008, str. 14), saj so preproste gibalne naloge za mlajše učence lahko obvladljive, kasneje pa zaradi vpliva telesnega razvoja veliko težje obvladljive, zmožnost učenja gimnastičnih vsebin je manjša, prav tako pa so učenci za vadbo kasneje manj motivirani. V učni načrt je umeščena zaradi številnih pozitivnih vplivov na rast in razvoj otrok.
Kovač (2006) v kontekstu delitve znanja na splošno in na specifično znanje omenja, da temeljne gibalne vzorce, kot so hoja, tek, kotaljenje, sonožni ali enonožni odriv, met, podaja, lovljenje, kar predstavlja splošno znanje …, otroci pridobivajo in utrjujejo predvsem v vrtcu in prvem triletju osnovne šole. Pri izvajanju vadbe z gimnastičnimi vsebinami je treba nujno upoštevati postopnost učenja – od lažjega k težjemu in od osnovne oblike gibanja h
kompleksnejši. Na podlagi osvojenih osnovnih gibalnih vzorcev lahko otroci s postopnim učenjem svoje znanje nadgrajujejo in osvajajo specifične gibalne vzorce, ki se s ponavljanjem avtomatizirajo in ki predstavljajo specifično znanje (Beashel, &Taylor, 1996).
Gimnastična vadba se začne z »gimnastično abecedo« – samo ime nakazuje, da gre za osnovno vsebino gimnastične vadbe.
Kljub temu, da besedna zveza »gimnastična abeceda« na prvi pogled zveni kot opis zelo preproste vsebine, pa gre za obširen sklop, tako nalog kot pripomočkov in orodij, ki jih lahko vključimo v vadbo in s tem razširimo spekter vadbe na zelo pestro in široko vsebino, in to že pri izvajanju osnovnih gibanj gimnastike. »Gimnastična abeceda je zbirka preprostih gibalnih nalog z gimnastično vsebino. O gimnastični vsebini govorimo, če izvajamo gimnastične vaje, gibanja na gimnastičnih orodjih, ob njih, čeznje ali z gimnastičnimi pripomočki, pa tudi če je namen gibanja priprava na učenje gimnastičnih prvin.« (Novak et al., 2008, str. 18 )
2.3 Ritmična gimnastika
Zgodovina in razvoj ritmične gimnastike
Zametki športa segajo v staro Grčijo, kjer je bila gimnastika osnova vzgoje, sestavljena iz preprostih vaj ob spremljavi glasbe, igrane na flavto. Njen glavni cilj je pridobivanje in ohranjanje zdravja ter estetsko izpopolnjevanje telesa. V tem obdobju je tudi ples dosegel visoko raven na področju tehnike in izraznosti (Vajngerl, 2003, str. 21).
Ritmična gimnastika izvira iz Evrope, s koreninami v takratni moderni gimnastiki. Razvila se je iz švedskega sistema sestav brez pripomočkov, ki ga je v začetku 18. stoletja vpeljal Per Henrik Ling. Njegov koncept je spodbujal učence k izražanju čustev prek gibanja, tekočih gibov, povezanih v sestavo. Njegov koncept je kasneje razširila Catherin E. Beecher v programu, imenovanem »milina brez plesa«, v katerem so mlada dekleta vadila ob glasbi s ciljem razviti dobro zdravje. Leta 1911 je Emil Jeaque – Dalcroze izumil »euritmik«, sistem ritmičnih sestav, pripadajočih glasbi, kot način izražanja glasbenega ritma. Leta 1929 je Henrik Medau ustanovil šolo gimnastike za poučevanje takrat imenovane moderne gimnastike. V vadbo je vključeval tudi pripomočke – kolebnico, obroč, žogo, kije in
tamburin. Šport se je tako razvil do tekmovalnega nivoja in vključuje specifične težine in rokovanja z rekviziti, ki se točkujejo (Palmer, 2003).
Leta 1962 je Mednarodna gimnastična zveza – Federation Internationale de Gymnastique (v nadaljevanju FIG) prvič opredelila ritmično gimnastiko kot tekmovalni šport, že leta 1963 pa je bilo organizirano prvo preizkusno svetovno prvenstvo v Budimpešti, kjer so sodelovale samo posameznice (Palmer, 2003).
Danes je ta šport razširjen po celem svetu in poznan tako v rekreacijski obliki, ki ima vsake štiri leta družaben festival, imenovan Gimnastriada, kot tudi v tekmovalni obliki, ki zavzema svoje mesto tudi na poletnih olimpijskih igrah, kjer se tekmuje posamezno in v skupinskih sestavah.
V Sloveniji sta na razvoj ritmične gimnastike s svojim delovanjem vplivala dr. Viktor Murnik, avtor izvirnih prostih vaj, imenovanih »telovadni plesi«, in njegova sodelavka Jelica Helena Zoe Vazzaz, začetnica tega športa pri nas.
Jelica Helena Zoe Vazzaz (5. 8. 1914–15. 6. 2007) se je že od rane mladosti tesno povezala s tem športom. Bila aktivna kot tekmovalka, kasneje tudi kot trenerka in sodnica. Študij telesne kulture v Beogradu je po vojni uspešno zaključila ter s tem postala prva šolana Slovenka na telesnokulturnem področju. Bila je ustanoviteljica ritmične gimnastike v Sloveniji in prva sodnica mednarodnega nivoja. Bila je članica Športnega društva Narodni dom in Kluba za ritmično gimnastiko Šiška (Mavrič, 2008).
Po osamosvojitvi Slovenije je ritmična gimnastika pri nas doživela strm vzpon. Danes deluje v Sloveniji šest klubov, v katerih razvijajo vrhunsko ritmično gimnastiko programa A – 1.
skupine pod vodstvom tujih in slovenskih strokovnjakinj, in številna društva, ki imajo vadbe nižjih nivojev ter programa A – 2. skupine in programa C.
Program A deluje po veljavnih obstoječih pravilih FIG, tekmovalke se udeležujejo največjih mednarodnih tekmovanj, in sicer olimpijskih iger (v nadaljevanju OI), svetovnega prvenstva (v nadaljevanju SP), evropskega prvenstva (v nadaljevanju EP), sredozemskih iger (v nadaljevanju SI), univerzijade (v nadaljevanju UNI), svetovnega pokala (v nadaljevanju SPp), velike nagrade (v nadaljevanju VN) in mednarodnega turnirja (v nadaljevanju MT).
Program A1 – 2. skupina deluje po prilagojenih obstoječih pravilih FIG, pravilnik priredi NPZ, tekmovalke pa se udeležujejo nacionalnih tekmovanj in manjših mednarodnih turnirjev.
Program C deluje po obstoječih pravilih NPZ, ki zajemajo izključno osnove panoge RG, tekmovalke pa tekmujejo na nacionalni ravni (šolska tekmovanja).
Opis panoge
Ritmična gimnastika, ki se je razvijala skozi desetletja, je šport, ki združuje estetiko gibanja, lepoto in umetnost. Povezuje jo glasba, plesni elementi, gimnastične prvine in rokovanje s pripomočki. Ustvarjanje sestav ter izražanje glasbe z gibanjem in pripomočki pa prida še del umetniške vrednosti.
Panogo danes poznamo v dveh pojavnih oblikah; individualno sestavo, kjer vadi posameznica oz. posameznik sam/-a, in skupinsko sestavo, kjer vadi več deklet/moških skupaj.
Slika 2.1 in 2.2: Skupinske sestave
Vir : Wordpress (2016); Italy (2016)
Slika 2.3 in 2.4: Individualne sestave
Vir: Wordpress Ball (2016); Conciergeandstyle (2016)
Sestave so usklajene z glasbeno spremljavo, ki naj bi bila podlaga zgodbe, ki jo vadeči predstavi prek sestave. Izbira glasbe je odvisna od trenerja oz. učitelja, ki vodi vadbo, izbrana pa mora biti glede na dva poglavitna kriterija: starost vadečih otrok in pripomoček, s katerim bo sestava narejena.
Pripomočki – kolebnica, obroč, žoga, kiji in trak, ki se uporabljajo v ritmični gimnastiki –, so sestavni del tekmovalnih programov. V rekreacijskem programu se pojavlja še vrsta drugih pripomočkov, kot so rutice, palice, zastavice, baloni, velike žoge …
Slika 2.5: Rekviziti – pripomočki pri ritmični gimnastiki
Vir: Apparatus (2016)
Pri skupinskih sestavah lahko izberemo en pripomoček ali kombinacijo različnih pripomočkov.
Pri individualnih sestavah poznamo sestavo:
− brez pripomočkov,
− s kolebnico,
− z obročem,
− z žogo,
− s kiji,
− s trakom.
Sestave in njihovo težavnost določa rokovanje s pripomočki in izvajanje različnih prvin oz.
težin. Ločimo tri osnovne oblike prvin: skoki – poskoki, piruete in ravnotežja. Za upoštevanje izvedene prvine pripomoček ne sme biti statičen.
Poznana je tudi moška veja ritmične gimnastike, ki se razvija že od leta 2000. Začetki razvoja segajo v Azijo, in sicer na Japonsko, kjer se dijaki in študentje množično udeležujejo šolskih tekmovanj.
Šport zajema podobne segmente kot ženska ritmična gimnastika z večjim poudarkom na moči in estetskem prikazu borilnih veščin wushu v povezavi s športno gimnastiko in gimnastiko s palico. Uporabljajo pripomočke, ki se nekoliko razlikujejo v dimenzijah, in sicer uporabljajo dva majhna obroča, kolebnico, kije in palico. Tekmujejo v skupinskih sestavah in posamezno.
Vir: Group (2014); Pinimg (2014)
Slika 2.6: Skupinska sestava Slika 2.7: Posamezno
Ritmična gimnastika je tudi del specialne olimpijade, t. i. »Special Olympics«, s prilagojenim programom.
Slika 2.8 in 2.9: Posameznice na specialni olimpijadi
Vir: Journalstar (2014); Felicity Martin (2016) Izrazoslovje v ritmični gimnastiki
Poznamo več izrazov za poimenovanje športne panoge. V literaturi zasledimo zelo različne izraze, kot so ritmična gimnastika (1998), gimnastika z ritmično izraznostjo, ritmika, športnoritmična gimnastika (1975), moderna gimnastika (1962), umetniška gimnastika, estetska gimnastika.
Raznolikost poimenovanja ritmične gimnastike je del zgodovine te panoge oz. del razvoja panoge. Med letoma 1975 in 1998 se je panoga na območju Slovenije imenovala športnoritmična gimnastika, leta 1998 pa se je preimenovala v ritmično gimnastiko. Tako poimenovanje se uporablja danes na nacionalni in mednarodni evropski ter svetovni panožni zvezi. V tako poimenovani panogi »rhytmic gymnastic« tekmovalke tekmujejo na uradnih velikih tekmovanjih in na poletnih olimpijskih igrah.
Za poimenovanje elementov gibanja s telesom v sestavo se prav tako pojavlja več različnih poimenovanj: vaja, koreografija, sestava, kompozicija. Najprimernejši je slovenski izraz sestava.
Pojavlja se tudi več izrazov za poimenovanje predmeta, ki ga uporabljamo v ritmični gimnastiki. Zasledimo sledeče izraze: rekvizit, orodje, pripomoček. Leta 2000 je študentka FŠ Sandra Žilavec, nekdanja reprezentantka ritmične gimnastike, v svoji diplomski nalogi, ki obstaja v obliki priročnika za ritmično gimnastiko, uporabila izraz »pripomoček« za rekvizit.
V diplomskem delu bomo uporabili izraz, ki se je dodobra »udomačil« v dvoranah – to je rekvizit.
V UN je panoga poimenovana z izrazom ritmika. V koreografijo povezani elementi so poimenovani kot vaja oz. v standardih znanja kot sestava. Za poimenovanje rekvizita so uporabljeni izrazi s katerimi so le ti tudi poimenovani.
Pomen ritmične gimnastike za otrokov razvoj
Novak et al. (2008) menijo, da je neprecenljiv vpliv gimnastike na razvoj skladnosti gibanja, saj je gimnastika ena redkih športnih panog, kjer se gibanja izvajajo v vseh smereh – »naprej, nazaj, gor, dol, levo, desno, z vrtenjem okoli vseh osi telesa – čelne, dolžinske in globinske, s sočasnim in raznočasnim delovanjem rok in nog ter z leve in desne strani telesa, s centričnim in ekscentričnim delovanjem sil na telo« (Novak et al., 2008, str. 22 ).
Raznolikost gibanja pri izvajanju gimnastike je ključnega pomena za zdrav gibalni razvoj posameznika. Končni cilj obvladanja gimnastičnih gibanj je zmožnost obvladovanja svojega telesa. To zmožnost lahko še nadgradimo z uporabo pripomočkov, ki pripomorejo k razvoju fine motorike, koordinacije in skladnosti gibanja. Nadgradnjo obvladovanja telesa in koordiniranosti dopolnimo z vadbo ritmične gimnastike.
»Gibanje in izražanje ob glasbi osvobaja, oblikuje in utrjuje otroka v samozavestno osebnost.« (Vajngerl, & Lomšek – Macura, 1999, str. 12.)
Ritmična gimnastika je šport, ki z udejstvovanjem pripomore k posameznikovemu celostnemu razvoju. Prek raziskovanja omogoča otrokom odkrivanje različnih zanimivih načinov uporabe svojega telesa in zmožnosti za rokovanje in ustvarjanje s pripomočki.
Glasbena spremljava oplemeniti vadbo in popelje posameznika v čutni svet izražanja čustev in občutenj.
Vadba ritmične gimnastike ima vpliv na razvoj vseh osnovnih gibalnih sposobnosti. Redna oz. načrtna vadba pod strokovnim vodstvom daje največji poudarek na razvoj gibljivosti in koordinacije. Splošna vadba pa zelo enakomerno zajema razvoj vseh sposobnosti, pri čemer se najmanj vadbe posveča razvoju moči.
Palmer (2003) opisuje, da poučevanje ritmične gimnastike prinaša uspeh vsakomur, ki se z njo ukvarja, ne glede na starost ali zmožnosti. Poučevanje ritmične gimnastike prav tako vpliva na več raznolikih segmentov otrokovega razvoja, in sicer na:
− otrokovo zdravje in razvoj sposobnosti,
− razvoj muzikalnosti,
− prenos spretnosti,
− samozavest in pozitivno samopodobo,
− socialne interakcije in skupinsko dinamiko,
− zmožnost zastavljanja ciljev,
− razvoj možganov,
− razvoj občutka za estetiko,
− privzgajanje aktivnega življenjskega sloga.
Pri urah športne vzgoje, ki vključujejo ritmično gimnastiko, je kreativnost učitelja in posledično učencev prvi pogoj za uspešno in na pogled zanimivo izvedbo ritmičnih sestav. Še posebej je ta kompetenca poudarjena pri uporabi rekvizitov in glasbe. Pri fizičnem naporu se otroci psihično sproščajo še toliko bolj, kolikor bolj so ustvarjalni ali domiselni.
Ustvarjalnost temelji na sproščenosti, čustvenem in umskem ravnovesju ter napaja učence z novo energijo. Skupaj z glasbo, vrstniki in ustvarjalnim učiteljem pa gibanje osvobaja, oblikuje in utrjuje otroka v samozavestno osebnost. Poučevanje ritmične gimnastike zelo popestri pouk, z uporabo pripomočkov pa dosežemo še širši spekter aktivnosti otrok in zanimanja za vadbo (Vajngerl, & Lomšek – Macura, 1999).
Veja vrhunskega športa je sicer bolj poznana kot ženski šport, a so od leta 2002 organizirana SP tudi za moške. Osnovno znanje ritmične gimnastike, ki je zajeto tudi v učnem načrtu, je primerno za oba spola. Osnovni gibi s telesom pri ritmični gimnastiki se tesno povezujejo z osnovami gimnastike. Po osvojenih osnovnih talnih gimnastičnih prvinah učenci nadgradijo
svoje spretnosti še z uporabo pripomočka in vse skupaj povežejo v sestavo ob glasbeni spremljavi.
Poučevanje ritmične gimnastike lahko zelo popestri pouk, z uporabo pripomočkov pa dosežemo še širši spekter aktivnosti otrok in zanimanja za vadbo.
2.4 Poučevanje ritmične gimnastike
Športna vzgoja in interesne dejavnosti šoloobveznih otrok
Zakon o športu (1998) in učni načrt športne vzgoje (2011) opredeljujeta športno vzgojo otrok in mladine s šolskimi in obšolskimi interesnimi programi.
Zakon o osnovni šoli (1996) v 16. členu opredeljuje športno vzgojo kot obvezen predmet v slovenskih osnovnih šolah. V 20. členu je opredeljen razširjen program osnovnih šol, ki vsebuje tudi interesno dejavnost, ki je v 25. členu opisana kot dejavnost, ki jo osnovna šola organizira za razvijanje različnih interesov učencev. Vključevanje v te dejavnosti je za učence prostovoljno.
Zakon o športu (1998) v 2. členu opredeljuje različne segmente športa v obsegu javnega interesa, pri čemer se športna dejavnost s prostovoljnim vključevanjem otrok in mladine vodi kot program športne vzgoje. 8. člen tega zakona določa izvajalce letnega programa športa, med katerimi so tudi vrtci, osnovne šole in ostale izobraževalne ustanove. 26. člen zakona opredeljuje tudi strokovnega delavca na področju športa, za katerega je zapisano, da mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo oz. ustrezno usposobljenost.
Šole z izvajanjem interesnih dejavnosti omogočajo otrokom vsakodnevno športno udejstvovanje, spodbujajo interese otrok, bogatijo njihov prosti čas in omogočajo uveljavljanje posameznikov. Večja kot je raznolikost ponujenih interesnih dejavnosti, boljša je nadgradnja redne športne vzgoje. Kovač, Jurak in Strel (2003) poudarjajo pomembnost zanimive vsebine in izpeljave športnih interesnih dejavnosti, da bi ta pritegnila čim več otrok k vadbi.
Šole lahko interesne dejavnosti organizirajo pred poukom in po njem, med podaljšanim bivanjem ali med prostimi dnevi – med vikendi ali počitnicami. Vodenje interesnih dejavnosti je v domeni šol, ponekod tudi v sodelovanju z občinami s podporo javnih razpisov. Izvajalci vadbe so redni učitelji z ustrezno izobrazbo, ki delujejo na osnovni šoli, lahko pa so tudi zunanji strokovni sodelavci. Tu velja poudariti, da je za kakovostno vodenje aktivnosti interesnih dejavnosti zelo pomembno poznavanje vsebin oz. strokovno-organizacijske sposobnosti pedagogov.
»Spremljave uresničevanja pouka športne vzgoje kažejo, da v primerjavi s preteklimi obdobji, ko so gimnastične vsebine prevladovale v šolskih programih, danes učitelji namenjajo vse manj časa gimnastičnim vsebinam, posledično pa je manjše tudi znanje učencev. Povečuje pa se število vključenih učencev v različne gimnastične šolske interesne dejavnosti in šolska gimnastična tekmovanja, iz česar lahko sklepamo, da je ob primernem znanju in motivacijskih prijemih učitelja učence lahko navdušiti za to športno panogo.« (Kovač, 2006, str. 11)
Številne športne panoge so na določenih območjih otrokom nedostopne zaradi centralizacije ponudbe, saj v bližini ne deluje nobeno društvo. Ta pojav je vse bolj pogost, saj se številna društva, ki nudijo strokovno vodeno vadbo, nahajajo v večjih mestih. Ena izmed možnih rešitev decentralizacije »ponudbe« je ta, da bi osnovnošolski učitelji pridobili kakovostno znanje osnov športnih panog, ki so zajete v učnem načrt, oz. vsaj tistih športnih panog, ki so bazične in bi jih lahko kakovostno izvajali med poukom in nadgrajevali vsebine med interesnimi dejavnostmi.
S tem pojavom se ukvarjajo tudi na Gimnastični zvezi, ki že nekaj časa v okviru projekta
»Slovenija telovadi« uspešno izvajajo program »Gimnastika v osnovni šoli«, katerega težnja je predvsem načrtna decentralizacija, popularizacija gimnastične vadbe in usposabljanje amaterskih kadrov. Projekt ni tekmovalno naravnan. Cilj projekta je, da omogoči kakovostno gimnastično udejstvovanje vsem učencem prvega triletja v vseh slovenskih regijah, ne glede na socialni status in kraj bivanja. S tem namenom je leta 2007 GZS izvajala gimnastične dejavnosti na 20 osnovnih šolah in vrtcih v različnih krajih Slovenije, s čimer je izpolnila zastavljeni cilj decentralizacije programa (Šajn, & Bedenik, 2007).
GZS si kot pomembno nalogo zadaja širjenje množičnosti gimnastike v Sloveniji oz. njene regionalizacije. Glavne naloge in cilji GZS so opredeljeni v 11. členu Statuta GZS (2012), pri čemer se s poučevanjem gimnastike v osnovni šoli povezujeta predvsem spodnja dva cilja:
− spodbuja in daje iniciativo ter nudi ustrezno pomoč svojim članicam pri gimnastični vzgoji otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo z gimnastiko zunaj obveznega vzgojno-izobraževalnega programa,
− sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, športnimi, znanstvenimi in humanitarnimi organizacijami v Sloveniji v smislu razvoja, širjenja in napredka gimnastike.
Gimnastične vsebine v učnem načrtu
1. Vsebine gimnastične abecede in standardi znanja v uradnem učnem načrtu športne vzgoje (Kovač et al., 2011)
Gimnastika se v učnem načrtu pojavi v vseh treh V-I obdobjih. Prav tako se pojavlja že od začetkov uvajanja športne vzgoje v šole. Znotraj gimnastičnih vsebin, skozi vsa tri V-I obdobja, se pojavlja tudi ritmična gimnastika, in sicer kot ritmika (Kovač et al., 2011).
Tabela 2.1: Prvo ocenjevalno obdobje Gimnastična abeceda
1. razred 2. razred 3. razred
Praktične vsebine
Gimnastične vaje, tudi z različnimi pripomočki in ob glasbeni spremljavi.
Premagovanje orodij kot ovir.
Osnove akrobatike Valjanja, zibanja, poskoki v opori na rokah, stoja na lopaticah, preval naprej.
Valjanja, zibanja, poskoki v opori na rokah, stoja na lopaticah, preval naprej in nazaj.
Premet vstran.
Skoki Preskoki klopi, gredi z oporo rok. Naskok v oporo klečno ali čepno na skrinjo vzdolž (visoko do 80 cm).
Preskakovanje klopi, gredi. Naskok v oporo klečno ali čepno na skrinjo vzdolž (visoko 100 cm).
Vese in opore Plezanje po letveniku, poševni klopi, zviralih, žrdi ipd., koleb, prevlek.
Vaje ravnotežja na ožji površini
Klop: plazenje in hoja v različnih smereh, poskoki v različnih smereh, seskok stegnjeno.
Klop in nizka gred: plazenje, plezanje in hoja v različnih smereh, sonožni in enonožni poskoki v različnih smereh, enostavne drže, obrat sonožno s seskoki.
Ritmika (ob glasbeni spremljavi)
Preskakovanje kolebnice, poskoki, različne enostavne drže.
Preskakovanje kolebnice, skoki, obrati, različne drže (razovka idr.).
Teoretične vsebine Pojmi orientacije v prostoru
Naprej, nazaj, gor, dol, vstran, levo, desno.
Poimenovanja osnovnih položajev
Ročenja, noženja, kloni.
Stoja, leža, sed, čep, klek, vesa, opora idr.
Vir: Kovač et al. (2011)
Standardi znanja (Kovač et al., 2011)
Učenec pravilno izvaja osnovne gimnastične vaje. Tekoče in varno izvede preval naprej, preval nazaj po strmini, stojo na lopaticah, se plazi in lazi, hodi in skače po ožji površini (nizka gred), naskoči v oporo čepno na skrinjo vzdolž, pleza po različnih plezalih (zviralnik, žrd idr.), sonožno preskakuje kolebnico. Upošteva izraze, povezane s položaji telesa in smerjo gibanja v prostoru.
Učenec izvaja osnovne gimnastične vaje. Izvede preval naprej in stojo na lopaticah, se plazi in lazi, hodi in skače po ožji površini (klopi), s pomočjo (učitelja, dvignjenega odrivnega mesta) naskoči v oporo klečno ali čepno na nižjo skrinjo, pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico. Upošteva izraze, povezane s položaji telesa in smerjo gibanja v prostoru.
Tabela 2.2: Drugo ocenjevalno obdobje Gimnastika z ritmično izraznostjo
4. razred 5. razred 6. razred
Praktične vsebine
Sklop gimnastičnih vaj. Premagovanje orodij kot ovir, poligoni in štafete.
Akrobatika Prevali naprej in nazaj, preval naprej z zaletom na debelejšo blazino, odrivanje v opori na rokah, pripravljalne vaje za premet vstran.
Prevali naprej in nazaj v kombinacijah, preval naprej letno na mehke blazine, premet vstran, stoja na rokah s pomočjo.
Prevali v različnih kombinacijah, prevali na kup mehkih blazin, premet v stran, stoja
na rokah z
varovanjem ali ob letveniku.
Skoki Naskoki na skrinjo v različne opore, raznožka čez kozo s pomočjo ali varovanjem, različni seskoki z višjega na nižje.
Pripravljalne vaje za skoke z male prožne ponjave, skok stegnjeno in skrčno.
Vese in opore Plezanje po različnih plezalih, vzmik s pomočjo, kolebi v vesi in opori, seskok iz opore. Premah odnožno z varovanjem.
Vaje ravnotežja na ožji površini
Klop in nizka gred: hoja z različnimi nalogami, obrati sonožno, drže (razovke idr.), različni skoki z enonožnim in sonožnim odrivom, različni seskoki. Povezovanje hoje, skokov, obratov, drž seskoka.
Ritmika (ob glasbeni spremljavi)
Preskakovanje kolebnice na mestu in v gibanju na različne načine, različni skoki, obrati na eni nogi, drže, vaje z obroči, vaje s trakovi.
Teoretične vsebine
Pravilna telesna drža, gimnastične vaje za ogrevanje (raztezne in krepilne vaje).
Poimenovanje položajev in gibanj telesa, varnost in medsebojna pomoč, pomen in dogovorjena pravila, prijemi.
Vir: Kovač et al. (2011)
Standardi znanja (Kovač et al., 2011)
Učenec samostojno izvaja sklop gimnastičnih vaj. Nadzorovano se giblje v različnih smereh (preval naprej, preval nazaj, premet vstran), sposoben je zadržati položaj telesa razovno, preskoči orodje raznožno, skače s kolebnico, pleza po žrdi, prehaja iz vese v oporo (vzmik s pomočjo) in iz opore v veso, koleba v vesi in opori, poveže različne gimnastične prvine na ožji površini, učenke povežejo različne prvine s trakom ali obročem v krajšo sestavo. Pozna pomen ogrevanja in zna samostojno izbrati nekatere raztezne in krepilne vaje. Poimenuje različne položaje in gibanja telesa.
Učenec izvaja sklop gimnastičnih vaj po navodilih učitelja. Nadzorovano se giblje v različnih smereh v olajšanih okoliščinah (preval naprej in nazaj po strmini, premet vstran prek klopi), sposoben je zadržati položaj telesa v preprosti drži, preskoči orodje raznožno s pomočjo, sonožno skače s kolebnico, pleza po plezalih, koleba v vesi in opori, poveže različne gimnastične prvine na ožji površini, učenke izvedejo enostavne prvine s trakom ali obročem.
Pozna pomen ogrevanja in nekatere raztezne in krepilne vaje. Poimenuje osnovne položaje in gibanja telesa.
Vsebina pravilnika programa C pri Gimnastični zvezi Slovenije (Avkhadieva, 2009)
Program C ritmične gimnastike je namenjen dekletom, ki vadijo bodisi v šoli ali v društvih vsaj enkrat ali dvakrat tedensko. Primeren je za začetnice in za tiste, ki so prenehale z aktivnim treningom, saj je naravnan tako, da nudi možnost postopnega osvajanja programa od najmlajših kategorij naprej. Program vsebuje zelo pestro paleto elementov ritmične gimnastike. Športnim pedagogom in vaditeljem v društvih nudi široko izbiro vsebin, ki predstavljajo optimalno raven znanja iz ritmične gimnastike.
Tehnični pravilnik programa C vsebuje določena pravila za izvajanje programa, praktične in teoretične vsebine ter tehnične zahteve in ocenjevanje.
V splošnih pravilih zajema opis:
− starostne skupine, ki so opredeljene:
učenke začetnice od 1. do 3. razreda osnovne šole,
mlajše učenke od 3. do 6. razreda,
starejše učenke od 7. do 9. razreda.
Tabela 2.3: Podroben pregled praktičnih vsebin
Osnovna skupina elementov gibanj s telesom in tehnične zahteve Skoki:
Visoko. daleč (različne oblike), skok vstran, strižni skok, »jelenček«, škarjice (različne oblike), navpični skoki (z različnimi noženji, z obrati), kozaški skok, usločen skok,
»cabriole« skok.
Imeti morajo zadostno višino, oblika mora biti vidna v fazi leta.
Skok je težina, če je povezan z delom rekvizita.
Dovoljeni so skoki iz priloge pravilnika.
Ravnotežja:
Visoko ali nizko zanoženje, odnoženje, prednoženje (na vzponu ali kolenu),
»attitude« (zanoženje pokrčene noge), razovka (z odnoženjem ali zanoženjem),
»passe«.
Izvedba na vzponu, kolenu, vidno zadržana in jasna oblika.
Delno pokrčena stojna noga ne spremeni vrednosti težine.
Rekvizit v osnovni fazi ravnotežja ne sme biti statičen.
Dovoljena so ravnotežja iz priloge pravilnika.
Piruete, obrati (rotacije na eni nogi) za 360 – 1 obrat, pirueta: »passe«, »attitude«, v zanoženju, prednoženju ali odnoženju, z upognjenim trupom naprej.
Izvedba na vzponu, jasna in zadržana oblika v fazi rotacije.
Pirueta, obrat je težina, če je povezana z delom rekvizita.
Dovoljene so piruete in obrati iz priloge pravilnika.
Gibljivosti, valovita gibanja Zadržana in jasna oblika, zadostna amplituda.
Rekvizit mora biti v času težine v gibanju.
Delno pokrčena stojna, oporna noga ne spremeni vrednosti težine.
Dovoljene so gibljivosti in valovita gibanja iz priloge pravilnika.
Ostali elementi:
Koraki, poskoki, zamahi, kroženja, obrati (rotacije na dveh nogah).
Osnovni elementi gibanja s pripomočki in pripadajoče osnovne tehnične skupine gibanj Vsaka težina mora biti povezana z gibanjem pripomočka.
Pripomoček ne sme biti statičen – v mirovanju v težini, povezavi težin, v povezavi korakov in ostalih elementih gibanja. Sledijo določeni kazenski odbitki točk.
Kolebnica Vrtenja: vrtenje zložene kolebnice, vrtenje
odprte kolebnice naprej, nazaj ali bočno.
Skoki, poskoki v kolebnico.
Meti in ujemi.
Spust in manipulacija konca kolebnice.
Rokovanja: zamahi, kroženja, osmice, nihanja.
Netipični elementi: ovijanja, odbijanje od tal, risanje – ti elementi v kompoziciji ne smejo prevladovati.
Obroč Kotaljenja: po telesu in po tleh.
Vrtenja: okoli dlani ali dela telesa, okoli osi:
na tleh, na delu telesa ali v zraku.
Meti in ujemi.
Prehodi: skozi in nad obroč.
Rokovanja: zamahi, kroženja, osmice.
Žoga Aktivni odboji.
Meti in ujemi (v povezavi s težino je obvezen ujem v eno roko).
Kotaljenja: po telesu in po tleh.
Rokovanja: potiski, zamahi, kroženja (okoli dlani, cele roke z žogo), uravnoteženo na dlani.
Netipični elementi: kotaljenje s pomočjo
druge roke, držanje in ujemi z dvema rokama.
Ti elementi v kompoziciji ne smejo prevladovati.
Pravilno držanje žoge: žoga je uravnotežena na dlani, prsti morajo biti v naravnem položaju. Nepravilna drža se upošteva kot mirovanje rekvizita.
Kiji Vrtenja.
Mlini.
Meti kija(-ev) z rotacijo ali brez nje in ujemi.
Trki.
Rokovanja: zamahi, kroženja s celo roko, kroženja s kijem(-ji), osmice, asimetrična gibanja (se izvajajo le s kiji v dlaneh; različna gibanja se morajo izvesti z vsakim kijem).
Netipični elementi: kotaljenja, odboji, drsenja – ti elementi v kompoziciji ne smejo prevladovati.
Trak Kače (3–4 liki).
Spirale (3–4 liki).
Meti, mali meti in ujemi.
Prehod nad vzorcem in skozi vzorec, ki ga zariše trak, s celim telesom ali delom telesa.
Rokovanja: zamahi, kroženja, osmice.
Fotografija 10 – 14: Mojca Rode z rekviziti; Vir: Lasten arhiv
Primerjava praktičnih vsebin in povezave s pravilnikom programa C
Pregledali smo vsebine učnega načrta in vsebine programa C pri GZS ter ju skušali povezati oz. ugotoviti, ali gre za sorodne vsebine.
Glede na dejstvo, da vsebine programa C vključujejo samo osnovna gibanja s telesom in osnovna gibanja s pripomočki ter ustreza razvojni stopnji učencev v prvih dveh V – I obdobjih, kot poznavalka panoge menim, da je program primeren za izvajanje v obliki interesne dejavnosti, a zgolj ob predpostavki, da se oseba, ki vodi interesno dejavnost, natančneje seznani s panogo v obliki dodatnega izobraževanja.
Tabela 2.4: Primerjava praktičnih vsebin učnega načrta in vsebin pravilnika programa C ritmične gimnastike
PRAKTIČNE VSEBINE
Učni načrt Vsebine programa C
Osnovna skupina elementov gibanja s telesom
Osnovni elementi gibanja s pripomočki
1. r Preskakovanje
kolebnice, poskoki, različne enostavne drže.
Skoki,
obrati,
ravnotežja,
gibljivost, valovita gibanja
Meti in ujemi, rokovanja:
kolebnica:
vrtenja,
obroč: vrtenja, kotaljenja, prehodi,
trak: kače, spirale, prehodi nad
vzorcem/skozi vzorec,
žoga: odboji, kotaljenja.
Kiji 2. r
3. r
Skoki, obrati, drže (razovka).
4–6. r Ob glasbeni
spremljavi Preskakovanje
kolebnice na različne načine,različni skoki, obrati na eni nogi, različne drže:
vaje z obroči,
vaje s trakovi.
Iz primerjave je razvidno, da gre za obravnavo enakih vsebin. Razhajanje je v poimenovanju gibanj – enostavne drže – ravnotežja. Prav tako je v učnem načrtu preširok zapis za delo s pripomočki. Nekatere oblike gibanja, s katerimi si lahko pomagamo pri sestavi »vaj« – sestav, so zapisane v drugih praktičnih vsebinah – »naravne oblike gibanja«, »ples«, »igre z žogo«.
Korelacija ritmične gimnastike z drugimi vsebinami v učnem načrtu
V obeh V-I obdobjih lahko zelo tesno povezavo najdemo v vsebinah »naravne oblike gibanja«
in »ples«. V prvem vzgojno-izobraževalnem delu pa izvajanje ritmike lahko navežemo tudi na vsebine »igre z žogo«.
Naravne oblike gibanja se pri ritmiki pojavijo kot npr. povezovalni deli v sestavah, kjer vadeče deklice izvajajo različne načine hoje, teka, poskokov, skokov, da povežejo dele sestave. S tem zadostijo tudi zahtevi, da se sestava izvaja po prostoru.
Ples je prav tako del sestav ritmične gimnastike, saj je v pravilniku, ki ga zapoveduje FIG tudi obvezen del tekmovalnih sestav. V tem delu vadeča dekleta poleg plesnih korakov, ki morajo ustrezati glasbeni spremljavi, predstavijo tudi spretnosti rokovanja z rekvizitom, če gre za sestavo z rekvizitom.
Igre z žogo so v ritmiki prisotne v obdobju učenja osnovnih rokovanj z rekvizitom - žogo. V prvem in drugem V – I in na stopnji vadbe, ki poteka v OŠ se vadeča dekleta učijo le osnovne tehnike, zato se ta del UN tesno povezuje z vsebinami pri ritmiki.
Splošna kondicijska priprava pa je del vseh športov zato se tudi tukaj ritmika s številnimi vajami lahko navezuje na ta del UN.
Tabela 2.5: Pregled povezav med ritmiko in drugimi praktičnimi vsebinami v učnem načrtu
1. vzgojno-izobraževalno obdobje 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Naravne oblike gibanja in igre Splošna kondicijska priprava
Različne oblike hoje, teki, elementarni meti, skoki.
Naravne oblike gibanja in igre za razvoj skladnosti gibanja, moči, hitrosti, ravnotežja, gibljivosti in vzdržljivosti.
Plesne igre Ples
Gibanja posameznih delov telesa in celotnega telesa (nihanja, valovanja, kroženja, padanja),
gibanje ob notranjih in zunanjih spodbudah.
Gibanje posameznih delov telesa v različnih smereh, na različnih ravneh in z uporabo različne sile,
gibalno ustvarjanje na določeno temo.
Igre z žogo
Poigravanje z baloni in različnimi žogami z roko, nogo, glavo. Na mestu in v gibanju,
nošenje in kotaljenje različnih žog na različne načine,
podajanje in lovljenje lahke žoge z obema rokama,
nadzorovano odbijanje balona z rokami ali nogo.
Ob iznajdljivi povezavi vsebin lahko brez posebnega predznanja izvedemo zanimive ure, ki vsebujejo tudi ritmiko, pri čemer ne bomo porabili številnih ur športne vzgoje.
3.0 SPECIALNODIDAKTIČNI DEL
3.1 Poučevanje ritmične gimnastike v osnovni šoli
Načrtovanje učne enote ritmične gimnastike
Načrtovanje učne enote ritmične gimnastike je lahko razmeroma preprosta in zabavna naloga.
Načrtovanje si lahko olajšamo, če načrtujemo po korakih. V veliko pomoč nam je tudi poznavanje predznanja učencev. Proces poučevanja je zelo prilagodljiv glede na potrebe in aktivnosti učencev, saj lahko ti veliko pripomorejo s svojo kreativnostjo, mnenji, predlogi in željami. Treba jim je namreč pustiti možnost, da lahko izrazijo svoje ideje, da preizkusijo nova in njim zanimiva gibanja. Na ta način lahko dosežemo učinkovito učno enoto, ki bo vsem v veselje in korist.
Učitelj, ki ni vešč ritmične gimnastike, si lahko za lažje predstavljanje praktičnih vsebin pri načrtovanju učne enote zelo dobro pomaga s slikovnim gradivom, ki je predstavljen v nekaterih priročnikih oz. knjigah.
I. Zavedanje sebe v prostoru
Zavedanje v prostoru je zelo pomemben del otrokovega fizičnega razvoja. Šele ob prepoznavanju sebe, svojega telesa in gibanja v prostoru lahko nadgradimo otrokove gibalne aktivnosti v skupinske in v aktivnosti s pripomočki. To je pomembno tudi z vidika varnosti.
Končni cilj je, da se otroci naučijo, kako se lahko gibajo v prostoru, v skupinah in kasneje ob tem še upravljajo s pripomočki. Razvoju otrokovega zavedanja v prostoru je treba posvečati pozornost že v predšolskem obdobju, v prvih otrokovih gibalnih igrah, v prvih V-I obdobjih pa to zavedanje še smiselno nadgrajevati z ustreznimi učnimi vsebinami.
Pri ritmični gimnastiki je pri vadbi s pripomočki zelo izpostavljen varnostni vidik. Pri izvajanju individualnih sestav s pripomočkom je zavedanje otroka v prostoru pomembno z vidika odnosa med otrokom in pripomočkom, pri skupinskih sestavah pa je pomemben odnos med vadečimi zaradi varnosti ter nemotenega in pravilnega izvajanja elementov. Vsak učenec mora znati spoštovati aktivnost drugega in ga ne ovirati.
Z vadbo ritmične gimnastike spodbujamo natančno ozaveščanje gibanja telesa in kasneje gibanja v povezavi s pripomočkom. To otrokom nedvomno izboljša zavedanje sebe in lastnega gibanja v okolici. Razvoj predstav o svojem gibanju v okolici je zelo pomemben del otrokovega razvoja in njegove varnosti v okolici.
II. Raziskovanje in odkrivanje gibanj s pripomočki
Otrokom vseh starosti je samostojno spoznavanje s pripomočki ritmične gimnastike v veselje in se ga običajno lotijo z velikim navdušenjem. Zato pri prvem stiku pustimo otrokom svobodo, da sami raziščejo oblike, smeri, nivoje gibanj, ki jih lahko izvajajo s pripomočki.
Ponudimo jim pestro izbiro pripomočkov, ki niso nujno le osnovni pripomočki ritmične gimnastike. Pri tem delu je glasba odlična spodbuda in inspiracija za domišljijo gibanja.
Otroke pa je treba poučiti o pravilih uporabe določenega pripomočka oz. o odgovornem ravnanju s pripomočki zaradi lastne varnosti in varnosti drugih. Pri spoznavanju s pripomočki smo pozorni tudi na postopnost, da otrokom ponudimo najprej poznane pripomočke in nato manj poznane. Žogo spoznajo vsi otroci že pred prihodom v šolo, velika večina se sreča tudi s kolebnico, medtem ko je že obroč za nekatere povsem nov predmet. Kijev in traku pa učenci običajno ne poznajo. Tudi pri spoznavanju s posameznim pripomočkom lahko postopoma preidemo na pravi pripomoček. Na primer pri spoznavanju s trakom lahko sprva uporabimo rutice in z njimi izvedemo eno izmed plesnih ur. Tako bodo otroci spoznali, kako se lahko gibajo sami, v skupinah ob glasbi in kako se ob vseh gibih »obnaša« tkanina. Kasneje bodo otroci ta poznan občutek prenesli v svoje gibanje s trakom.
III. Spoznavanje osnovnih gibanj
V tem delu mora učitelj že imeti nekaj osnovnih znanj o ritmični gimnastiki in učencem predstaviti ter jih spoznati z osnovnimi rokovanji s pripomočki. Na primer za žogo so osnovna gibanja odboji, kotaljenja, za kolebnico preskoki, vrtenja.
Pri poučevanju osnovnih gibov je prav tako pomembna postopnost. Vsi otroci bodo vedeli, kaj lahko počnejo z žogo. Pri spoznavanju z manj znanimi pripomočki pa je dobro, da otroke spodbudimo k opazovanju gibanja in skupaj poiščemo pravo besedo za opis določenega gibanja. Na primer s kroženjem roke lahko narišemo krog ali osmico, s trakom lahko rišemo kače, krogce … Da bi si otroci lažje zapomnili nove opise, si lahko pomagamo s preprostimi
risbicami pri mlajših in z besednimi igricami pri večjih otrocih. Lahko jim damo nalogo, ki ni nujno vezana na gibanje in prostor v dvorani. Na primer narišejo preprosto risbico s sklenjeno črto, kaj žoga »počne« (se odbija od tal, se odkotali, odleti v zrak in pade na tla ter skače …).
Poudarimo le najosnovnejša gibanja in izberemo tista, ki se pojavijo pogosteje pri več pripomočkih, tako si jih bodo učenci hitreje zapomnili.
IV. Razširitev znanja z nalogami in izzivi
Podajanje nalog zahteva od učitelja domišljijo, da otroke spodbudi k spretni uporabi in razširitvi znanja. Z raznimi nalogami lahko spodbudimo skupinsko delo in medsebojno sodelovanje. Podajanje nalog z ne preveč omejujočimi navodili je lahko zelo uspešen del učnega procesa, saj lahko pripelje otroke do mnogih zanimivih in izvirnih končnih rešitev.
V. Priprava delov ritmičnih sestav in celih sestav
Po tem, ko so otroci spoznali pripomočke in z njimi preizkusili razna gibanja, jim bo v veselje in izziv nova znanja nadgraditi oz. gibanja poskušati povezati med seboj v manjše delčke, npr.
3 do 4 gibe skupaj, in te kasneje povezati še v celotno sestavo, z več različnimi gibi telesa, na različnih ravninah, v različnih smereh in z različnim delom ter pripomočkom.
V tem delu lahko podamo zelo preprosto navodilo, da otroci povežejo v celoto tri različna gibanja s pripomočkom, pri čemer ima povezava statični začetek in konec. Ko začnemo povezovati razna gibanja v segmente sestave, je treba predstaviti tudi začetek in konec segmenta, da gre za statično »pozo«. Otroci bodo svoja ustvarjanja z navdušenjem kazali sovrstnikom.
VI. Prikaz in ocenjevanje
V zadnjem delu učne enote naj bi učitelj preveril znanje učencev. Potrebo za izvajanje te enote mora prepoznati učitelj sam. Pomembno je, da učitelj opazuje učence in se za preverjanje znanja odloči na podlagi interesa učencev. Glede na majhen obseg obravnavane snovi v učnem načrtu se lahko preverjanje znanja izvede na koncu daljšega V-I obdobja, načrtovanje preverjanja pa se vodi že od začetka oz. prvih učnih ur.
Neke vrste preverjanje znanja je lahko tudi nastop na šolski prireditvi, kjer učenci prikažejo svojo točko, ki lahko združuje različne praktične vsebine učnega načrta športne vzgoje (ples, ritmiko) v povezavi z drugimi predmeti (glasbo, slovenskim jezikom).
Učenci lahko tako pokažejo samostojno, individualno sestavo ali skupinsko sestavo. Slednja oblika je lažja in celo primernejša za mlajše učence.
Načrtovanje učne ure ritmične gimnastike
Ure načrtujemo na podlagi končnega cilja učne enote. Za vsako uro določimo končni cilj, izberemo primerne aktivnosti in naloge, ki bodo učence vodile proti cilju. Ure načrtujemo po klasičnem vzorcu »uvod, jedro, zaključek«. V vsakem načrtu učne ure je smiselno pustiti prostor za prilagajanja glede na hitrost učenja, zanimanja in kreativnost učencev. Pomemben del učne ure je tudi vrednotenje ure, ki nam pomaga pri nadaljnjem načrtovanju in izvajanju ur.
Iznajdljiv učitelj lahko s svojo kreativnostjo poveže ure ritmične gimnastike tudi z drugimi praktičnimi vsebinami v učnem načrtu.
3.2 Napotki pri izbiri in uporabi rekvizitov
Priporočila za kolebnico
Kolebnica mora biti ustrezne dolžine, ki jo izmerimo, kot prikazuje spodnja slika. Stoja snožno. Stopimo na kolebnico, vozla poravnamo enakomerno do ramen.
Slika 3.1: Primerna dolžina kolebnice
Vir: Vajngerl, & Žilavec (2000, str. 48)
Primerne debeline kolebnice so med 0,7 do 150 mm. Konci kolebnice ne smejo imeti plastičnih ali lesenih ročk, ki so lahko pri vadbi nevarni. Konec kolebnice se zaključi z vozlom.
Pri izvajanju večine elementov se kolebnico drži za vozla; bodisi vsak vozel v eni roki ali oba vozla v eni roki. Kolebnica je lahko iz sintetičnega materiala (poliamida). Kolebnico za ritmično gimnastiko lahko kupimo pri dobaviteljih športne opreme ali v obliki daljše vrvi v vseh bolje založenih gradbenih trgovinah, ki jo skrajšamo na več različnih dolžin, da bodo ustrezale različni velikosti otrok.
Slika 3.2: Kolebnica
Vir: Odettedancesport (2014) Najpogostejše napake pri delu s kolebnico so:
− nepravilna dolžina kolebnice,
− nepravilni konci kolebnice, ki otežujejo delo,
− nepravilna drža kolebnice,
− nepoznavanje osnovne tehnike vrtenja, nihanja kolebnice – neaktivno gibanje kolebnice.
Priporočila za obroč
Obroč mora biti ustrezne velikosti, kar izmerimo, kot prikazuje spodnja slika: Stoja sonožno.
Drža obroča v eni roki navpično ob telesu. Obroč je naslonjen na tla. Segati mora do bokov vadečega.
