LES 5-6 Il!I!!!)
Drevesne vrste
z biološko aktivnim lesom
Nikolaj TORELLI, * Katarina CUFAR
* *Z narašcajocim uvozom tropskih le- snih vrst se daljša tudi spisek zdra- vju škodljivih. Na podlagi literature
(Sandermann & Barghoorn 1956;
Housen 1973; Wagenfiihr & Schei- ber 1985; Wagenfuhr 1984) smo se- stavili tabelo z 51 vrstami, ki imajo biološko aktiven les. Seznam vse- buje le dobro petino vrst z bolj ali manj dokazanim dražecim ali stru- penim ucinkom. Z nekaj izjemami (robinija, nagnoj), so vse tropske, pri cemer predeluje domaca indu- strija predvsem afriške. Kot zanimi- vost povejmo, da so se na nekaterih spiskih znašle tudi domace vrste, kot npr. bukev (bronhialna astma pri brusilcih parketa), crna jelša (alergijski kontaktni dermatitis) in smreka (astma, kašelj).
Raziskave in razvoj
takta s prahom so alergije, astma in zastrupitev. Ucinkovine so zlasti al- kaloidi, kinoni, fenoli, terpeni, Ha- voni, stilbeni in kumarini.
Naše tehnološke raziskave v trop- skih predelih Afrike in Amerike potrjujejo, da je vrst z dražecim in strupenim ucinkom lesa in skorje še veliko.
Pri predelavi in obdelavi zdravju škodljivih vrst je treba predvsem poskrbeti za
a) odsesavanje prahu;
b) uporabo respiratorjev zlasti pri brusilnih strojih, kjer nastaja naj- drobnejši prah;
Tabela 1. Drevesne vrste z biološko aktivnim lesom in/ali skorjo
DE lateks - fenoli
DE
lateks - fenoli DE
1ateks'- fenoli DE,MU,AS,
alkaloid makubein ?
KR,ZA,PO GL,OM,SL,
alkaloid kamasin ? NE,DS
DE,AS,DS
lapahonon?
DE
dezoksilapahol VP
? DE, DS, VP, MU
seskviterpenlakton?
DE,DS
kinon makasar II ? OM,DE,SR
? DS
? Družina, vrsta, komercialno ime
LISTAveI
ANACARDIACEAE
Astronium fraxinifolium Schott, urunday Gluta renghas L., renghas
Melanorrhoea spec., son APOCYNACEAE
Aspidosperma polyneuron Muell. Arg., peroba rose
Gonioma kamassi E. Mey BIGNONIACEAE
Paratecoma peroba Kuh1m., peroba jaune Tabebuia serratifolia Nichols., ipe, lapacho COMBRETACEAE
Terminalia superba Engl. &Diels, limba DIPTEROCARPACEAE
Dipterocarpus alatus Roxb., yang EBENACEAE
Diospyros celebica Bakh., makassar, coromandel GUTTIFERAE
Calophyllum brasiliense Camb., jacareuba, bari MIMOSACEAE
Albizzia lebbeck Benth., kokko FABACEAE
Brya ebenus DC., cocuswood Labumurn spec., nagnoj FAGACEAE
Castanea sativa Mill., pravi kostanj LAURACEAE
Ocotea rodlei Mez, greenhearf
Phoebe porosa Mez, imbuia, Brazilian walnut LEGUMINOSAE/CAESALPINIOIDEAE Afzelia bipindensis Harms, doussie Erythrophleum guineense G. Don, tali LEGUMINOSAE/CAESALPINIOIDEAE nad.
Areal
J.Amerika J/Jv. Azija JV.Azija J.Amerika J. Afrika
J.Amerika J.Amerika Afrika Jv.Azija J.Azija Sr.lJ. Amerika JV.Azija Sr. Amerika Evropa
Evropa J.·Amerika . J.Amerika Z/Sr. Afrika Afrika
Vrsta obolenja (glej opombo)
DE
DE, DS, GL, MU
DE PR DE,DS AS,DE
DS
Ucinkovina
kinoni
alkaloida ci tizin in N-metilcitizin
?
<iIkaloid ber-bem ? alkaloidi
? alkaloidi
• Prof. dr. mag. dipl. ing. - YU, Bioteh- niška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, Ljubljana
•• Asist. mag. dipl. ing. - YU, Biotehni- ška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, Ljub- ljana
Najnevarnejši je vsekakor prah, ki nastaja pri žaganju, skobljanju in brušenju. Njegov biološki ucinek se- stoji iz mehanskega in fizikalno ke- micnih dejavnikov. Posledica kon-
c) udobno, vendar na vratu in za- pest jih zatesnjeno zašcitno obleko;
d) osebno higieno, ki vkljucuje upo- rabo zašcitnih krem pred delom in temeljito umivanje obraza.
155
Družina, vrsta, komercialno ime
Guilandina echinata Spreng., pemamboue Hymenea courbaril Lo,eourbaril
Peltogyne venosa Benth., amarante LEGUM1NOSAE/MIMOS01DEAE
Piptadeniastrum africanum Brenan, dabema Xylia dolabriformis Bentho, pyinkado LEGUMINOSAE/P AP1LIONATAE
Afrormosia elata Harms, afrormozija, kokrodua Dalbergia latifolia Roxbo, vzhodnoindijski palisander Dalbergia nigra Fr. All., Rio palisander
.Dalbergia retusa Hemsl., coco bol o Pterocarpus pedatus Pie~e, maidou Pteroearpus soyauxii Taub., afriški paduk Robinia pseudacacia Lo,robinija
MELIACEAE
Cedrela mexicana Roemo, cedro MELIACEAE nad.
Guarea cedrata Pellegr., bosse
Khaya anthoteea C. DC., afriški mahagonij, acajou blanc
Khaya ivorensis A. Chev., afriški mahagonij, acajou Afrique
Lovoa trichilioides Harms, dibetou
Swietenia macrophylla King, ameriški mahagonij, caoba
Turraeanthus africanus Pellegr., avodire MARACEAE
Chlorophora excelsa Benth. &Hook. f., iroko MYRTACEAE
Eucalyptus globulus Labill., blue gum SAPOTACEAE
Autranella congolensis A. Chev., mukulungu Baillonella toxisperma Pierre, moabi Dumoria africana A. Chev., douka Dumoria heekelli A. Chev., makore STERCULIACEAE
Mansonia altissima A. Chev., bete
Triplochiton scleroxylon K. Schum., samba, abachi, obeche
THYMELAEACEAE Gonystylus spec., ramin VERBENACEAE Tectona grandis L. f., tik ZYGOPHYLLACEAE
Guaiacum officinale L., gvajak IGLAVCI
CUPRESSACEAE
Thuja plicata D. Don, westem red cedar TAXACEAE
Taxus baccata L., tisa
Areal Vrsta ubolenja
Ucinkovina (glej opombo)
J. Amerika
? DE J. Amerika
? DE J.Amerika
SR, KA, DE, DS delbergioni
Z/Sr. Afrika
? DS J/Jv. Azija
? DS Z.Afrika
DE,OH,2K alkaloid N-metilcitizin Jaistali kalcijevega oksalata
J.Azija
R-4-metoksidalbergionDE J.Amerika
dalbergioniDE J/Si:: Amenka
DE, MU, MV . dalbergioni Jv.Azija
? BA Z/Sr. Afrika
? DE S. Amerika, Evropa
flavonoidiDE Sr/Jo Amerika
DS,DE
? Afrika
DE, AS
? Afrika
triterpenDE antotekol Z.Afrika
DE
derivat meliacina ? Z/Sr. Afrika
alkaloidi?AS Sr.lJ. Amerika
DE
derivati meliacina ? Z.Afrika
DE,KN
? Afrika
DS,DE,BA
derivat stil bena kloroforin Avstralija
olje?DE Z/Sr. Afrika
? DS Z.Afrika
? DS Z.Afrika
DS,DE,AS saponini ? Z.Afrika
DS,DE,AS saponini?
Z.Afrika
DE,KN,MU,OM glikozidi, mansonon A in drugi kinoni
Z/Sr. Afrika
? AS Jv.Azija
DE
? J/Jv.Azija
kinon dezoksilapaholDE (DOL)
Sr. Amerika
? DS
S.Amerika
B-tujaplicinBA Evropa
DE,GL alkaloidi
Opomba - vrste obolenj:
AS -astma
BA - bronhialna astma DE - dermatitis DS - draženje sluznice GL - glavobol KA -kašelj
KN - krvavenje iz nosa KR -krci
MU -mucnina MV - motnje vida 156
NE - nezavest OH - ohromitev OM -omotica PO -potenje
PR - prebavne motnje SL - slabost
SR -srbež
VP - vnetje po mehanski poškodbi 2K - želodcni krci
Literatura
Hausen, B. M. 1973. Holzarten mit gesundheitsschiidigenden 1nhaltstoffen.
DRW-Verlags-GmbH, Stuttgart.
Sandennann, W. & A. W:·Barghoom.
1956. Holz als Roh U.Werkstoff 14: 87- 94.
Wagenfiihr, R. 1984. Anatomic des Hol- zes. 3. izd. VEB Fachbuchverlag, Leipzig.
WagenIunr, R. & Chr. Scheiber. 1985.
Holzatlas. VEB Fachbuchverlag, Leipzig.
