• Rezultati Niso Bili Najdeni

Holistic Logistic Management – Key to Competitiveness Prava formula: celovit in hiter, odziven servisSlovenija potrebuje energetsko mešanicoCelovit menedžment logistike – ključni vir konkurenčnosti 61

N/A
N/A
Info
Prenesi
Protected

Academic year: 2022

Share "Holistic Logistic Management – Key to Competitiveness Prava formula: celovit in hiter, odziven servisSlovenija potrebuje energetsko mešanicoCelovit menedžment logistike – ključni vir konkurenčnosti 61"

Copied!
60
0
0

Nalaganje.... (ogled polnega besedila zdaj)

Prenesite zdaj ( 60 Strani )

Celotno besedilo

(1)

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

Prava formula: celovit in hiter, odziven servis Slovenija potrebuje energetsko mešanico

Celovit menedžment logistike – ključni vir konkurenčnosti

avgustaUgUst 2011

61

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom:

Jeseni komunale čaka inšpekcijski nadzor

Holistic Logistic Management

– Key to Competitiveness

(2)

CO

2

CO

2

CO

2 2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2 2

CO CO

2

CO

2

CO

2 2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2 2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2 2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2 2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

2

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2 2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2 2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

CO

2 2

CO CO

2 2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2 2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2 2

CO CO

2 2

CO CO CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2 2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2 2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2 2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

CO

2

CO CO

2 2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2 2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2 2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

2

CO

2 2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

2

CO CO

2 2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

2

CO CO

2 2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

2

CO CO

2 2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2 2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2 2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2 2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2 2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2 2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2 2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

CO

2 2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2 2

CO

2

CO CO CO CO CO CO

2 2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2 2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO CO CO CO CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO

CO

2

CO

2

CO CO CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO CO CO CO

2

CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO

CO CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO CO

2

CO CO CO CO CO CO CO CO CO

2

CO CO

2

CO

2

CO CO

CO CO CO

2

CO CO CO CO

2

CO

CO CO CO

Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

Okoljski inženiring

Kakšen je vaš organizacijski ali izdelčni

Izračunavamo ogljični odtis vaše organizacije, proizvodnje, storitve, izdelka ...

Poročamo o trajnostnem razvoju (GRI). Vabimo k pilotskim projektom!

Z izračunom vidite, kje lahko prihranite.

Ali se zeleno pozicionirate.

Promocija

(3)

U vo d n ik

Uvodnik Editorial

glavni urednik editor in-chief

Jože volfand,

foto: Rok Tržanavgustaugust 2011

61 EOL 3

The Director General, the Decree on

Municipal Waste Management and the Public

I

don’t know whether Barbara Avčin Tržan, Director General of the Environment Directorate with the Ministry of the Environment and Spatial Planning reads the opinion page in Delo. If she doesn’t, it would be good to quote Robert Shiller’s guidelines: “Fair com- munication with the public means to look people in the eye, learn from them, read their emails and then thoroughly consider whether the theory towards which we are inclined is actually close to the truth.”

I

n the case of the Environmental Director General, we are of course not looking at theory but at the very real Decree on Municipal Waste Management, which has supposedly been temporarily postponed, and at what has been happening with this document since January. In other words – what was said to be done and never was and how the public was (or was not) notified, including implementers of public utility services, public utility companies and others making their living from waste. Rules and strategic docu- ments, while being considered and having the ability to considerably complicate the lives of municipalities or companies, can be turned upside down in light of the various interests under or on the table. Since the Director General gives out information in small doses or even refuses to answer questions, the path of the Decree on Municipal Waste Management is still uncertain even though the Government adopted the Decree on the Landfill of Waste at its last July session. Even her colleagues at the Ministry are kept in the dark.

D

irector General Barbara Avčin Tržan is not the only official in the state whose position, influence and responsibility to the public and clients should force her to think about how they do what they do. The ques- tion goes deeper than that. Is Slovenia dealing at least as much with the moral and professional standards of communication that should apply to government officials as it is with the phenomena that are being pilloried by the Anti-Corruption Commission? What ethical attitude and political culture should the of- ficials express in their relations with the public, the citizens and interested partners, especially when dealing with the environment, in order for the level of mutual trust in the state to be different? The prevail- ing condescending attitude towards the public and the erosion of honourable actions in society, and this time we are referring predominantly to the bureaucratic elite, require that we come to our senses. Who do they answer to?

Direktorica, URKO in

javnost

N

e vem, če Barbara Avčin Tržan, generalna direktorica Direktorata za okolje na MOP-u, bere mnenjsko stran Dela. Če je ne bere, je napo- tilo ekonomista Roberta Shillerja dobro citirati:

Poštena komunikacija z javnostjo pomeni ljudem gledati v oči, se od njih učiti, brati elektronska sporočila, ki jih pošiljajo, in nato temeljito razmi- sliti, ali je teorija, ki smo ji naklonjeni, res blizu resnici…

V

primeru okoljske generalne direktorice kaj- pada ne gre za teorijo, pač pa za zelo konkre- tno Uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je zdaj menda začasno odložena, in o tem, kaj se je s tem dokumentom dogajalo od januarja do danes. Ali drugače – kaj se je napovedalo, da se bo zgodilo, in se ni, in kako je bila (ali ni bila) ob- veščena javnost. Vključno z izvajalci javnih služb, komunalnimi podjetji in drugimi, ki prav tako živijo od odpadkov. S predpisi in strateškimi do- kumenti, dokler so v obravnavi in če lahko hudo zapletejo življenje občinam ali gospodarskim družbam, je pač tako, da se jih lahko glede na različne interese pod mizo in nad mizo postavi na glavo. Kam gre URKO, se še ne ve, kljub temu, da je Vlada na zadnji julijski seji sprejela Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih, kajti ge- neralna direktorica informacije dozira ali pa na vprašanja sploh ne odgovarja. Celo sodelavcem znotraj MOP-a ne.

K

ot da ni naklonjena ne notranjemu ne zu- nanjemu komuniciranju. Kot da ji ni mar ne notranja ne zunanja javnost.

G

eneralna direktorica Barbara Avčin Tržan ni čisto zadnji uradnik med nabuhlim uradni- štvom v državi. In ni edina med uradniki v državi, ki bi glede na pozicijo, vpliv in odgovornost do javnosti in do strank morala razmišljati, kaj in kako počnejo tisto, kar počnejo. Vprašanje je globlje. Ali se vsaj toliko, kot s pojavi, ki jih daje na pranger protikorupcijska komisija, v Sloveniji ukvarjamo tudi s tem, kakšnim moralnim in pro- fesionalnim standardom v komuniciranju mora biti zavezan vladni uradnik? Kakšno etično držo in politično kulturo mora dokazati v odnosih do javnosti, občanov in zainteresiranih partner- jev, še posebej, ko gre za okolje? Da bo stopnja medsebojnega zaupanja v državi drugačna. Da ne bodo brezdušni in brezbrižni uradniki loma- stili po vladnih uradih, kot da je država njihova, javnost, občani in izvajalci predpisov pa zaradi njih. Prevladujoči slog podcenjevalnega odnosa do javnosti in erozija častnega ravnanja v družbi, tokrat so mišljeni predvsem birokratski elitneži, zahteva streznitev. Komu so odgovorni?

(4)

vs eb in a

8 Prava formula: celovit in hiter, odziven servis

10 neustrezna embalaža je nevarnost za živila

13 kioski za tiskanje brez kartuš

14 odslej morajo biti informacije dobro vidne

16 vedno obstajata dve plati medalje

18 Po vročih razpravah odložen ali …

20 Jeseni komunale čaka inšpekcijski nadzor

24 Lažje bodo zgladili nesoglasja, a ne le to

26 v Ljubljani kmalu po novem

28 Slovenija potrebuje energetsko mešanico

30 dovolj prostora za vse dobre energetske projekte

32 Žrtev upravnih organov in sodstva ali ne?

35 odpadke bodo predelovali v Logatcu

36 kimanje se hitro konča pri strateških odločitvah

38 Usmeritev naj bo energetska samooskrba

40 Potovanje v svet energije in energetike

42 Cilj je vpis v register EMAS

46 do 2020 s prihrankom 30 odstotkov energije

49 v Sloveniji celo manj površin za ekološko pridelavo

52 nedorečenost v politiki se kaže tudi v logistiki

54 Celovit menedžment logistike – ključni vir konkurenčnosti

58 (ne)zelene navade

58 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

avgustaugust 2011

61 4 EOL

Vsebina Contents

iMPrESUM

Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialized magazine for packaging, environment and logistics

•

izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje

•

glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand

•

odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji

•

oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: Fit media d.o.o.

•

tisk /

Printed by: Eurograf

•

oglasno trženje / marketing:

Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)

•

Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

•

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.

Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

•

Celje, avgust august 2011

•

Naklada

4200 izvodov

•

Revija je brezplačna.

PArtnErJi

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

•

Visoka šola za varstvo okolja

•

Gorenje Surovina d.o.o.

(5)

vs eb in a

avgustaugust 2011

61 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

Novosti Kratko, zanimivo

Hotelu Wellness Park laško okoljska marjetica

Hotelu Wellness Park Laško Superior je bil po- deljen znak EU Marjetica, ki v Evropski uniji velja za uradni okoljski znak. Poleg kriterijev za pridobitev EU Marjetice v WP Laško spoštujejo in v ponudbo vključujejo kulturno dediščino, tradicijo in posebnosti lokalnega okolja ter razvijajo prijetno okolje za bivanje in delo.

Prizadevajo si za manjše onesnaževanje zraka, varčnejšo porabo energije in drugih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja ter okolice – prav na ta področja pa se usmerja večji del zahtev v okviru okoljske marjetice.

še en center Ponovne uPorabe

V okviru zbirnega centra Globoko v Trebnjem bodo odprli kotiček oziroma center ponovne uporabe v okviru mreže centrov REUSE. Nosilec projekta je Okoljsko raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic skupaj s Komunalo Trebnje in drugimi partnerji. Janja Klinčar, vodja projekta, je v Trebnjem poudarila, da želijo zaposliti težje zaposljive osebe – v prvi fazi šest brezposelnih žensk, rabljeno opremo, ki bi sicer končala kot odpadek, pa ponuditi v ponovno uporabo.

Prvi center ponovne uporabe že dela v Rogaški Slatini, v Sloveniji pa jih nameravajo odpreti še sedem in jih povezati v evropsko mrežo.

stiška šola z največjo sončno elektrarno

Na strehi telovadnice v osnovni šoli Stična že imajo sončno elektrarno z močjo 191,5 kilova- ta, z dograditvijo drugega dela na strehi šolske stavbe, ki bo v omrežje priklopljen predvidoma novembra 2011, pa bo elektrarna s skupno močjo 437 kilovatov največji tovrsten objekt na katerikoli osnovni šoli v Sloveniji.

Na strehah učilnic, ki imajo zelo dobro lego, bo trebanjski Trimo začel panele nameščati v začetku avgusta. Občina želi z lastnim zgledom spodbujati investitorje k uporabi obnovljivih virov energije. Sončna elektrarna bo učencem služila pri izobraževanju, s sredstvi, ki jih bo šola dobila kot najemnino za prostor na strehi, pa bodo omogočili vključevanje otrok iz socialno šibkejših družin v dejavnosti, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti.

eu sloveniji odobrila 6 Projektov

V okviru programa LIFE+, t.j. sklada Evropske unije za okolje bo za 183 odobrenih projektov, v katere so vključene vse države članice EU, EU zagotovila 244 milijonov EUR od skupne vre- dnosti naložbe, ki znaša približno 530 milijonov

BoBBle iz recikliraNega materiala

Stekleničke Bobble so plastenke, narejene iz recikliranega materiala. v plastenko natočimo vodo iz pipe in nanjo pritrdimo pokrovček s filtrom. Med pitjem oglje v filtru poskrbi, da ne zaužijemo klora in organskih primesi. Filtri so v šestih barvah, vsak filter pa zadostuje za približno 300 polnjenj. ko se filter iztroši, ga zamenjamo, stekleničko pa lahko še uporabljamo. namesto 300 takoj odvrženih plastenk imamo tako eno samo, ki je, ko se je naveličamo, ravno tako

primerna za reciklažo. domiselno zasnovan izdelek ponuja okolju prijazno alternativo steklenicam in plastenkam. dobijo se tudi pri nas, in sicer po ceni 11,99 €.

PrefiNjeNi okusi žgaNih Pijač za žeNske

Predvsem za žensko populacijo,

nezadovoljno z dosedanjimi okusi alkoholni pijač, je proizvajalec SX Latin Liquors na trg lansiral vrhunska žganja s čutnimi, eksotičnimi sestavinami. na tak način tudi nove stekleničke komunicirajo pijačo:

»Your drink. Sexier!« (vaša pijača. Bolj seksi!) Pod tem sloganom so predstavili tri različne pijače SX, S za sensual (čutno) in X za exotic (eksotično), imena pa so dobila

po strastnih latinskih plesih: SXchachacha (tekila iz 100-odstotne agave z limono in medom), SXcalypso (postaran rum z meto in limono) in SXsamba (cachaca rum z okusom po vaniliji in sladkih limetah).

Stekleničke so iz brušenega stekla, oblika pa spominja na plapolajočo žensko obleko.

carlsBerg exPort od sedaj še v PlasteNki

Carlsberg Export bo od sedaj na voljo v pollitrskih PEt plastenkah, vendar le v verigi trgovin Sainsbury. Pri Carlsberg Uk

so prepričani, da bo priročna plastična embalaža s klasično kronsko zaporko ustvarila nove priložnosti za povečanje prodaje. Za zdaj bo PEt plastenka piva Carlsberg Export na voljo v 334 trgovinah angleškega grosista Sainsbury.

hladilNa kartoNasta škatla

Embalažni proizvajalec Cascades je predstavil nov hladilni pripomoček, ki ne prepušča vode in je v celoti narejen iz recikliranega kartona. kanadsko podjetje je prenosno hladilno škatlo naredilo iz 70 odstotkov recikliranih vlaken in tako predstavilo okolju prijaznejšo alternativo klasičnim hladilnim torbam, namen uporabe pa je isti; da ostanejo živila hladna. Čeprav

(6)

avgustaugust 2011

61 6 EOL

Kratko,

zanimivo Novosti

Kratko, zanimivo

EUR. Med odobrenimi je tudi šest projektov iz Slovenije.

Odobreni projekti obsegajo dejavnosti na podro- čjih ohranjanja narave, podnebnih sprememb, čiste tehnologije in okoljske politike ter infor- macijske in komunikacijske dejavnosti v zvezi z okoljskimi vprašanji.

Odobreni projekti iz Slovenije bodo sofinanci- rani v vrednosti 4,3 milijone EUR in so: Ločeno zbiranje (Slopak d.o.o.), Oživitev (Zavod za grad- beništvo Slovenije), Slovenska kampanja odpa- dne električne in elektronske opreme (ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.o.), Aquaviva (Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine), Simarine-natura (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), Ljubljanica povezuje (Univerza v Ljubljani).

naložba za čistejšo krko

Dosedanji sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda ne zagotavlja primernega varovanja reke Krke in podtalnice na širšem novomeškem območju. Zato se je Mestna občina Novo mesto odločila za prenovo oziroma gradnjo novih ka- nalizacijskih vodov, zgradili pa bodo tudi čistilno napravo. Osrednjo novomeško čistilno napravo bodo povečali od dosedanjih 10.000 na 55.000 enot, omogočila pa bo boljše čiščenje večjih količin odpadnih voda. Naložba v izboljšanje komunalne infrastrukture in učinkovitejše čiščenje odpadnih voda v novomeški občini znaša 18 milijonov evrov, od tega naj bi 8,8 milijona evrov prispeval kohezijski sklad EU, 4,1 milijona državni proračun in 5,1 milijona evrov novomeška občina.

PaPir servis v lenartu ni brez težav

Na starem industrijskem območju v občini Lenart, kjer ima Papir servis sortirnico nenevar- nih odpadkov, so se razmere zaradi prehudega smradu tako zaostrile, da je o problemu razpra- vljal celo občinski svet. Lenarški obrat deluje že od leta 2006, Papir servis pa ima sklenjeno pogodbo za sortiranje komunalnih odpadkov z Mestno občino Maribor in drugimi bližnjimi občinami. Najprej je podjetje zbiralo papir, zdaj pa je predelava, obdelava in zbiranje mešanih- komunalnih odpadkov njena glavna dejavnost.

Zaradi neprijetnih vplivov na okolje želi podjetje sortirnico tehnološko posodobiti. Za širitev so že pridobili okoljevarstveno dovoljenje, grad- benega pa še čakajo. Posodobitev proizvodnje je namreč povezana z željo po širitvi sortirnice oziroma proizvodnje s sedanjih 50 tisoč ton na 150 tisoč ton odpadkov. V občini temu niso naklonjeni, čeprav hkrati vedo, da bi bila lahko ogrožena delovna mesta v invalidskem podjetju Papir servisa v Lenartu.

Direktor Papir servisa Janez Mlakar je občin- skim svetnikom pojasnil, da želijo razmere

je njena uporaba omejena tako kot pri klasičnih, se hladilna škatla lahko v celoti reciklira. Zunanjost je narejena iz kartona s FSC certifikatom, v notranjosti pa je izolirna plast, ki preprečuje segrevanje.

BritaNski giN v Novi PreoBleki

ob 250-letnici je podjetje G&S Greenall predstavilo novo embalažo za priljubljeno alkoholno pijačo. nova vizualna identiteta na policah v trgovini bolj izstopa in

nagovarja predvsem nove generacije pivcev gina z novim sloganom: »odličen britanski okus od leta 1761.«

cockta

limeta tudi v PločeviNki

vsi poznamo priljubljeno brezalkoholno pijačo Cockta, katere okus se skriva v edinstveni mešanici zelišč, z značilno aromo šipka, z limetino aromo pa je Cockta postala še bolj osvežujoča. odslej je Cockta limeta, tako kot tudi klasična Cockta, na voljo v »slim« pločevinki s posebnim indikatorjem temperature v obliki snežinke.

ta s spremembo barve pokaže, kdaj je Cockta ustrezno ohlajena in tako tudi najbolj primerna za pitje.

Pivo v PrivlačNih PločeviNkah

Podjetje the Abita Brewing Company bo odslej svoje pivo za izvoz ponujalo tudi v pločevinkah, ki bodo v notranjosti premazane

s posebno prevleko na vodni osnovi, zato da bodo okus še bolj obvarovali. Pločevinke obvarujejo pivo tudi pred Uv svetlobo in kisikom. Pri podjetju so prepričani, da je takšno pakiranje piva bolj priročno in zelo uporabno predvsem v državah, kjer je uporaba stekla, na primer na javnih prireditvah, prepovedana (Louisiana).

dodatna prednost je, da so pločevinke prijazne do okolja, saj se lahko reciklirajo.

tako so današnje pločevinke narejene iz 40 odstotkov recikliranega materiala.

miNiaturNe emBalaže za dišave

Podjetje za izdelavo embalaž rexam je predstavilo nove rešitve za pakiranje dišav.

Program s pomenljivim imenom »vacation

Sensation« - počitniška senzacija predstavlja

miniaturne embalaže za parfume. nov

program je namenjen spodbujanju promocije in razkrivanja novih možnosti promoviranja, so prepričani pri podjetju.

kot so razkrile raziskave, je kar 90 odstotkov kupcev

potrdilo, da so uporabljeni testerji ključni za kasnejši nakup parfuma. Zagotavljajo, da se lahko z uporabo miniaturnih pakiranj proizvajalec še bolj poveže s potrošnikom in ponuja svoje izdelke v manjših količinah po ugodnejših cenah pa še priročnejši so za potovanja.

Nagrada za emBalažo

Pred kratkim so podelili nemške nagrade v parfumski industriji, imenovane duftstars, ki jih podeljujejo že od leta 1993. nagrado v kategoriji »življenjski stil« je prejela dišava

»royal desire« Christine Aguliere. Stekleničko, ki jo odlikuje čaroben ženski dizajn, krasi tudi srebrna verižica.

(7)

avgustaugust 2011

61 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

Novosti

urediti in odpadke v prihodnosti predelovati v biološko gorivo. Svetniki so širitvi proizvodnje nasprotovali.

Publicus zmanjšuje količine odloženiH odPadkov

V občinah Postojna, Pivka, Kamnik in Komenda, kjer podjetje Publicus kot koncesi- onar opravlja javno službo ravnanja s komu- nalnimi odpadki, so močno zmanjšali količine odloženih mešanih komunalnih odpadkov in povečali količine ločeno zbranih frakcij. Tako so v letu 2009 odložili 18.810 ton mešanih ko- munalnih odpadkov, lani pa 13.046. Biološko razgradljivih odpadkov so zbrali v letu 2009 473 ton, lani pa 1743 tisoč. Uspešni so bili tudi pri mešani odpadni embalaži. V letu 2009 so jo zbrali 95 ton, v letu 2010 pa 1771 ton.

Prav tako so zbrali več nevarnih odpadkov.

Rezultate v podjetju Publicus pripisujejo vzpo- stavitvi enotnega sistema ravnanja z odpadki, s čimer so hoteli zmanjšati količine odločenih komunalnih odpadkov na odlagališčih in izlo- čiti več surovin za ponovno uporabo. Posebej so zadovoljni z uveljavitvijo sistema »od vrat do vrat« za biološko razgradljive kuhinjske odpad- ke in mešano odpadno embalažo. Prepričani so tudi, da je k rezultatom pripomoglo učinkovito obveščanje in osveščanje uporabnikov.

znani zmagovalci natečaja energetsko varčna šola

Skupina GEN je letos tretjič organizirala na- gradni natečaj Energetsko varčna šola – mladi za učinkovito rabo energije. Z natečajem želijo učence, dijake, učitelje, mentorje ozaveščati in spodbujati k uvajanju ukrepov za učinkovito rabo energije v izobraževalnih ustanovah. V letošnjem šolskem letu so tematski sklop EUŠ – mladi za URE povezali s tematskim sklopom energija, ki ga sicer izvaja program Ekošola.

Šole so povabili, naj kreativno razmišljajo in raziskovalni domislijo projekte na temo o virih energije in o učinkoviti rabi energije. Natečaj so razpisali za štiri starostne skupine. V prvi starostni skupini (1. triada osnovne šole) so bili zmagovalci: OŠ Dobrepolje, druga je bila OŠ Rogatec, Podružnična šola Dobovec, tretja pa OŠ Mirna Peč. V drugi starostni skupini (2. triada osnovne šole) so bili prvi trije: OŠ Dobrepolje, Podružnična šola Kompolje, OŠ Pesnica, Podružnična šola Pesnica in OŠ Puconci, Podružnična šola Bodonci. V tretji starostni skupini (3. triada osnovne šole) je bila I. OŠ Šmarjeta, druga pa OŠ Angela Besednjaka Maribor. Srednje šole so tekmovale v četrti sta- rostni skupini: prvo mesto je zasedla Gimnazija Jurija Vege Idrija, drugega Šolski center Velenje in tretjega Gimnazija Ledina.

zmagovalNi dizajN emBalaž PrihodNosti

Podjetje Avery dennison je organiziralo mednarodni natečaj za dizajn embalaže, ki se ga je udeležilo več kot 270 oblikovalcev iz 43 držav. narediti so morali dizajn embalaže za fiktivne izdelke, in sicer v petih kategorijah:

otroški sok, rdeče vino, organska kava, solatni preliv in šampon. Zmagovalce so izbrali mednarodno priznani oblikovalci, profesorji in drugi vodilni v embalažni

industriji. tako nagrajena dela predstavljajo inovativno produkcijo, osvežujoč dizajn in razvijanje poslovnih idej.

7uP v

trajNostNi PlasteNki

Pri kanadskem delu PepsiCo so predstavili novo pakiranje priljubljene pijače 7UP EcoGreen tM Bottle, prvo plastenko za brezalkoholne pijače,

narejeno iz 100-odstotno reciklirane PEt plastike. tako bodo z uporabo recikliranih materialov prihranili več kot 2 toni plastike letno, s tem pa naj bi za 30 odstotkov zmanjšali izpust toplogrednih plinov in prihranili kar 55 odstotkov porabljene energije.

iNovacija Pri PakiraNju Barv

najnovejša inovacija v dizajnu plastičnih posod za barve je t. i. Supertainer z nižjim ogljičnim odtisom in povečanimi dekoracijskimi zmožnostmi, ostaja pa enakih dimenzij zaradi logistike in shranjevanja.

orgaNske lePote iz morja

Podjetje voya je predstavilo prenovljeno kolekcijo organskih izdelkov za nego kože in las. Za embalažo so uporabili tube podjetja M&H, ki omogočajo tisk realističnih podob direktno na tube. izdelki voya so narejeni iz ročno nabranih morskih alg z zahodne irske

obale, organske sestavine pa so potrjene s certifikatom. izdelki so zapakirani v tubah v belih, smetanastih in kavnih odtenkih, vse pa dopolnjujejo prepričljiva ilustracija morskih alg.

Nova liNija euro squeeze

Podjetje rPC je na trg lansiralo novo linijo plastenk pod imenom »Euro Squeeze«, ki ustrezajo različnim zahtevam evropskih uporabnikov. Priročna plastenka, narejena iz polipropilena, vsebuje tudi kisikovo pregrado, ki izdelku omogoča zaščito pred vplivom kisika iz okolice. Zaradi posebne večplastne strukture je Euro squeeze primeren za večnamensko uporabo. Primerni so tudi za vroča živila, avtoklavirati pa se jih da do 180 stopinj Celzija. najprej bo na voljo pollitrska plastenka, in sicer za zdaj le na nemškem trgu.

šPageti v dveh miNutah

rPC Barrier Containers in rPC Bebo Plastik so predstavili

pakiranje, ki omogoča pripravo hrane v

dveh minutah v mikrovalovni

pečici. Špageti Pot noodle

Gti so mokra verzija po navadi dehidriranih prigrizkov, ki omogočajo hitrejšo pripravo pa tudi priročnejši so, saj jih lahko pripravimo kar v mikrovalovni pečici, ker ne potrebujejo dodane vrele vode.

(8)

P o lo ža j P a n o g e

foto: arhiv podjetja

avgustaugust 2011

Emba Laža 8 61

Sibo G je hitro rastoče družinsko podjetje s sedežem v Škofji Loki, ki dosega visoko dodano vrednost na zaposlenega v višini 58 tisoč evrov. Število zaposlenih: 215.

Lani so v podjetju ustvarili dobrih 23 milijonov evrov prihodkov in 443 tisoč evrov čistega dobička. največ sodelujejo z velikimi evropskimi farmacevtskimi koncerni, ki potrebujejo komponente za svojo embalažo. direktor in lastnik Boštjan Šifrar trdi, da krize ni. občuti jo samo Slovenija – tista podjetja, ki se v 90-tih niso razvojno prestrukturirala in preusmerila v izvoz. Sicer pa je vsaka kriza po njegovem priložnost za spremembe.

In kakšna je »formula« poslovanja Sibo G?

Celovito servisiranje kupcev, ki ne iščejo le cenov- no ugodnih izdelkov, ampak tudi visoko kako- vost in hitro odzivanje na potrebe svojih tovarn.

Business-to-business, OTIF in načelo od ideje do izvedbe so njihove konkurenčne prednosti. Doslej najbolj znan primer takšnega sodelovanja, ki jim je odprl vrata novih kupcev: razvoj in proizvodnja zapork za zobne paste GSK. Najnovejši velik posel:

sklenitev večmilijonske pogodbe z dansko družbo Sonion za dobavo plastičnih delov, ki se bodo vgra- jevali v instrument za zgodnje odkrivanje raka.

znani so primeri več uspešnih družinskih pod- jetij, ki so zelo uspešna kot nišni igralci v svoji panogi. ali se imate tudi vi za igralca v niši?

Res smo nišni dobavitelji, kajti zaporke za zobne paste, kozmetiko in farmacijo so nišni izdelek. Pri tem smo internacionalizirani in specializirani.

večino teh 23 milijonov evrov prihodkov, 95 odstotkov, dosegate v tujini. ali lahko malo več poveste o tem?

Naš trg je po letu 1995 postopno začel rasti po sedanjih državah Evropske skupnosti. Včasih so bile ključne države za nas Avstrija, Nemčija in Švica, železni program slovenskih izvoznikov, torej nemško govoreči trg, vendar je danes tam tudi vsa evropska konkurenca in se ne da več napredovati. Danes so naši največji kupci farma- cevtski koncerni v Angliji, na Poljskem, v Turčiji in

še kje, na primer GSK, Sandoz, Novartis, Henkel, izraelska Teva.

čemu pripisujete vaš uspeh na teh tujih trgih?

V zadnjih 10 letih smo se močno razvili na podro- čju farmacije, to je predvsem plastična embalaža za kozmetiko in farmacijo in so zahtevne plastič- ne komponente za medicino. Vse posle uresni- čujemo business-to-business, nimamo nobenih posrednikov niti distributerjev. Vsi izdelki gredo k našim 120 kupcem v 45 državah. Ti naši kupci, pridobljeni v preteklih 15 letih, so tovarne, ki po- trebujejo komponente, ki smo jih mi razvili, smo tudi konkurenčni pri ceni, kakovosti in servisu.

Ostali so pri nas in skupaj z nami rastejo.

Imamo 70 proizvodnih linij, na katerih proizva- jamo. Od teh je 30 visoko produktivnih, kjer eno brizgalno orodje na stroju neprekinjeno obratuje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 363 dni na leto … Velikokrat mi postavljajo vprašanje, kako nam ob tako velikih serijah in ponovljivosti izdelkov uspeva premagovati konkurenco. Poudarjam, da poleg količine in kakovosti zagotavljamo tudi servis. Imamo letne pogodbe, po katerih je do- ločena mesečna realizacija in potekajo tedenska usklajevanja z našimi kupci. V ponedeljek ali torek naročila operativno usklajujemo, v četrtek ali petek gredo kamioni na pot. Tako so pri kupcu že v ponedeljek vsa naročila skomisionirana. To pomeni, da organiziramo naše odpreme znotraj 5 delovnih dni.

igor žužek

Prava formula: celovit in hiter, odziven servis

PoLoŽAJ PAnoGE

(9)

B oš tja n Š ifr ar

avgustaugust 2011

9 61

just in time?

Večji kupci nas ocenjujejo po tako imenovanem OTIF (on time in full). Pri teh ocenjevanjih vedno dosegamo od 98 do 100 odstotkov.

malce provokativno vprašanje – ali vsega tega ne bi mogli ceneje ponuditi vašim partnerjem kitajci?

Ravno to razlagam. Kitajci ne morejo dosegati odzivnega časa 5 delovnih dni.

je potemtakem na vaši strani prednost v logistiki oziroma hitrih dobavah, ker so kitajci geografsko tako daleč, ali je kaj več?

Dejal bi, da je na prvem mestu naša prilagodlji- vost. Čeprav imamo visoko produktivne linije in se izdelek ponavlja iz tedna v teden, zagotavljamo prilagoditve z različnimi tesnilnimi obroči, z raz- ličnimi premeri ustij, različnimi barvami ipd. Tudi glede destinacij smo prilagodljivi. Naši kupci imajo po Evropi različne lokacije. Vse to skupaj – stanje zalog, odzivni čas, učinkovita operativa – sestavlja celovit servis. Omeniti velja tudi obvladovanje tujih jezikov. Tudi to je del našega servisa.

v hiši imate proizvodnjo in razvoj. kako se dopolnjujeta?

Kupce, ki pridejo k nam samo z idejno zasnovo nekega izdelka, zanima, ali smo mi to sposobni realizirati. Naše podjetje zagotavlja razvoj od virtualne zamisli do tega, da izdelek preko pro- totipnega orodja pride na mizo.

torej od ideje do izvedbe?

Res je, vendar neserijsko. Prototipno ali maloserij- sko, odvisno od želje posameznega kupca. Druga stopnja je razvoj serijskega ali velikoserijskega orodja, kar naredi naša orodjarna. Tretja stopnja pa je zagotavljati redno, kontinuirano in kako- vostno proizvodnjo. Primer dobre prakse, ki je znan širši javnosti, je bilo naročilo angleške firme Glaxo Smith Kline, ki je največji farmacevtski koncern na svetu. Zanje smo v letih 2008–2009 razvili nov princip zapiranja in odpiranja zaporke za zobno pasto. To je bil projekt QTAC (quarter, turn and click). To pomeni, da se zaporka pri 120 stopinjah v celoti odpre ali v celoti zapre in tesni. Plačali so nam ves postopek razvoja. Ker nam je pred dogovorjenim rokom že v drugem poskusu vzorčenja uspelo doseči »zero defect«, in to pri seriji 10.000 kosov, so bili naši kupci tako zadovoljni, da so nam za nagrado priznali skoraj dvojno ceno razvoja; dobili smo posel in še danes v Škofji Loki teče proizvodnja za koncern GSK.

dosegate visoko dodano vrednost na zaposle- nega, Finance so objavile podatek 58.000 evrov

(povprečje za slovensko predelovalno industrijo je okoli 28.000 evrov). to vam najbrž uspeva s pomočjo dobro uigranega in primerno motivi- ranega kolektiva?

Vse se začne in konča pri ljudeh. Nič ne more funkcionirati brez dobrega tima. Na prvem mestu je osebna nota, da se sodelavci med sabo razumejo, potem ustrezna izobrazba na delovnih mestih, nadalje motivacija in, končno, nagraje- vanje. Ljudje hodijo v službo zaradi plače. Tako kot je bila naša dodana vrednost z 58.000 evri na zaposlenega v lanskem letu (in 55.000 v letu 2009), tako tudi naše plače presegajo povprečje v panogi, ki se imenuje »brizganje termoplastov«.

Takšnih podjetij je v Sloveniji po zadnjih podatkih nekaj več kot 1.000. Če pa naše podjetje oprede- limo kot »proizvodnjo embalaže« za farmacijo oziroma medicino, nas v Sloveniji ni prav veliko in so zato primerjave težje.

ali pri vas v podjetju spodbujate inovatorstvo, imate morda krožke kakovosti? znano je, da delavci v neposredni proizvodnji lahko prispe- vajo koristne predloge v smeri poenostavljanja postopkov, uvajanja izboljšav, učinkovitejšega dela nasploh …?

Točno tako, kot ste zastavili vprašanje: epohalni izumi so danes bolj izjema kot pravilo. Inovacije so v majhnih stvareh, v detajlih, tu spodbujamo razmišljanje in od zaposlenih pričakujemo ko- ristne predloge, ki jih seveda tudi nagradimo.

Sistem še dodelujemo, enkrat na leto skušamo izpostaviti nekoga, ki je bil na tem področju najbolj aktiven in je prispeval kakšne koristne predloge. Največ možnosti za inovacije je pri nas v tehnološkem postopku, pri izdelavi v orodjarni in v neposredni proizvodnji. Tu je veliko podrob- nosti, ki jih ni mogoče od nikoder prenesti, niti se jih ni mogoče priučiti in jih moramo dognati sami.

kakšen je vaš pogled na dogajanje v panogi, na globalne trende? ali še vedno traja recesija?

Dejstvo je, da je recesija bila, vendar se je končala zelo hitro, v 12 do 16 mesecih. Čisto normalna konjunktura je zdaj v večjem delu sveta, recimo na Kitajskem, v Indiji, obeh Amerikah, Braziliji, Evropi.

Medtem kriza pri nas še kar traja in ji ni videti konca; trendi kažejo, da se celo poglablja. Po svetu vsi govorijo o rasti, novih razvojnih projektih, optimizaciji in inovacijah, novih izdelkih, ki bi jih bilo mogoče plasirati na tržišču. V Sloveniji ni krize za izvoznike, ki so po letu 1992 oziroma 1993 spletli trdno mrežo kupcev v svetovnem merilu. Takšnih dobrih podjetij je v Sloveniji morda 15 ali 20 in so polna naročil, teče jim tri- ali celo štiriizmenska proizvodnja, EBITDA (poslovni dobiček iz poslovanja) jim raste in vsi njihovi procesi so pozitivni.

Sicer pa zagovarjam stališče, da je bolj pri- merno kot o krizi govoriti o času sprememb.

Informacijska tehnologija nam je omogočila izre- dno hitro izmenjavo informacij, lahko bi rekli »na klik«. Danes se z najbolj oddaljenim kontinentom,

Avstralijo, preko interneta pogovarjamo v živo, vse informacije tečejo v trenutku. Kaj to pomeni za družbo? Pomeni, da se življenje hitreje odvija.

In kaj to pomeni za krizo? Včasih je kriza prišla počasi in je dolgo trajala. Danes pride hitro in traja krajši čas. Tudi to je prinesla informacijska doba.

Če pogledamo diagrame, nas kriza ni kaj dosti prizadela. Naši prihodki glede na povprečje za- dnjih 15 let ves čas normalno rastejo.

kaj pa cena surovin, ko sva že ravno pri trendih?

Cene surovin se zvišujejo za 3, 5 in tudi 10 odstot- kov na kvartal, kar je seveda odraz povečanega povpraševanja. In od kod povečano povpraševa- nje? Konjunktura! Naše kalkulacije so zelo »na tesnem«, čedalje višjih cen surovin ni mogoče preprosto prenašati na kupce. O izkoriščanju notranjih rezerv smo govorili včasih, po letu 1991 pa so se morala podjetja prestrukturirati.

V 90, morda celo 95 odstotkih primerov imamo pogodbe z našimi kupci, da vsake 3 mesece ugotavljamo stanje oziroma cene po evropskem indeksu. Kot obstaja London Metal Exchange, imamo tudi mi borzni indeks za ceno polipropi- lenov in polietilenov, ki jo usklajujemo navzgor ali navzdol. Kupci nam nihanja surovin v ceni izdelka pač morajo priznati, uporabo konkretnih surovin nam sicer tudi sami predpisujejo.

ali pri svojem delu v proizvodnji in pri prodaji občutite, da so ekološki predpisi strožji? celo države, v katere izvažate, včasih postavljajo določene zahteve za plastične izdelke … Mi tega niti ne občutimo, ker poslujemo busi- ness-to-business, torej dobavljamo neposredno tovarnam, in to predvsem na območju EU.

danes so naši največji kupci farmacevtski koncerni v Angliji, na Poljskem, v turčiji in še kje, na primer GSk, Sandoz, novartis, Henkel, izraelska teva.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/123

foto: arhiv podjetja

naše podjetje zagotavlja razvoj

od virtualne zamisli do tega,

da izdelek preko prototipnega

orodja pride na mizo.

(10)

foto: www.shutterstock.com

foto: www.shutterstock.com

avgustaugust 2011

Emba Laža 10 61 Em b a la ža in ž iv il a

Skoraj vsa živila, ki jih kupujemo v trgovinah, so pakirana v ustreznih embalažah.

to velja za tekoča in trdna živila. Le posamezna živila lahko kupimo tako, da jih stehtamo.

vendar pa je tudi pri tem potrebno uporabiti ustrezne folije (PE-vrečke, Al-folija, papir). Že dolgo ni več možno prinesti v trgovino steklenice od olja, da nam jo natočijo.

tudi škatle, v katero si lahko naberemo sadje, ni možno uporabiti kot embalažo. to je s sanitarnega vidika potrebno, saj se na ta način izognemo tveganjem za varnost živil. S tem pa v celoti prepustimo skrb za varnost živil originalni embalaži ter folijam in papirju, v katerega nam zapakirajo živila.

v večini primerov je originalna embalaža tega zaupanja vredna.

nadzor nad izbiro materialov za embaliranje živil je doslej izvajalo Ministrstvo za zdravje in inštitut za varovanje zdravja, odslej bo to naloga Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

dr. darko drev

1

1 doc.dr. Darko Drev,

Inštitut za vode Republike Slovenije

D

o sedaj smo imeli v Sloveniji relativno dober nadzor kakovosti živil ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (embalažo). Za nadzor nad živili ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili, je bilo pristojno Ministrstvo za zdravje (MZ).

Mreža regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) in Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je v sodelovanju z Zdravstvenim inšpek- toratom RS te naloge izvajala dobro. V zadnjem času prenaša država pristojnosti nad kakovo- stjo živil in snovmi, ki prihajajo v stik z živili, na Ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano (MKGP). Obstaja tudi razmišljanje o tem, da bi privatizirali laboratorije, ki so do sedaj izvajali preiskavo živil in snovi, ki pri- hajajo v stik z živili. Različne reorganizacije in privatizacije v slovenski družbi se do sedaj niso pokazale vedno kot dobre, zato ne vemo, kaj bo ta reorganizacija prinesla. Vendar pa ta članek ni namenjen razpravi o nadzoru nad živili in snovmi, ki pridejo v stik z živili. Namen članka je opozoriti bralca na to, da lahko neustrezna embalaža povzroča kontaminacijo živil. Če je zelo dober nadzor kakovosti embalaže, je takšna možnost minimalna. Nadzor nad kako- vostjo živil in snovmi, ki prihajajo v stik z živili, je urejen z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS) (Ur. l. RS, št. 52/2000, 42/2002)

ter njegovimi podzakonskimi akti. Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z ži- vili (Ur. l. RS, št. 36/2005, 38/2006, 100/2006), postavlja kriterije za materiale, iz katerih je lahko izdelana embalaža za živila. Preskusi kakovosti pa potekajo v skladu s Pravilnikom o preskušanju izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur. l. RS, št. 131/2003, 65/2008).

Če upoštevamo še določila standarda ISO 22000, ki se uporablja v živilski dejavnosti, je problematika formalno ustrezno urejena.

Kako se predpisi izvajajo v praksi, pa je drugo vprašanje.

Plastična embalaža

P

lastična embalaža je ena izmed najustre- znejših vrst embalaže z vidika zagota- vljanja varnosti živil. Polimerni materiali so kemijsko in fizikalno zelo stabilni in praviloma ne povzročajo negativnih vplivov na živila. Različnim vrstam živil omogočajo daljši rok uporabe in preprečujejo možnost kontaminacije od zunaj. Vendar pa to velja

Neustrezna embalaža je nevarnost za živila

EMBALAŽA in ŽiviLA

Reference

Prenesite zdaj ( PDF - 60 Strani - 13.88 MB )

POVEZANI DOKUMENTI

Popis neurejenih odlagališč odpadkov na območju občin Šoštanj in Velenje

Kljub Tehničnemu pravilniku ravnanja z odpadki v Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj in Občini Šmarno ob Paki, ki opredeljuje načine in obseg ravnanja z nastalimi

Obvladovanje odpadkov v poslovnem sistemu Premogovnika Velenje

Stroški ravnanja z odpadki zajemajo vso proceduro odpadkov: od nastanka do zajema, do ravnanja, skladiščenja, predaje ter odvoza odpadkov tako nevarnih kot tudi

Analiza stanja in možne izboljšave ravnanja z odpadki v podjetju Kopur d.o.o.

Ključni interni predpisi za ravnanje z odpadki so: poslovnik ravnanja z okoljem, načrt gospodarjenja z odpadki, okoljski cilji in programi, ravnanje z nevarnimi snovmi

Ponovna uporaba in nadrecikliranje – nova smernica ravnanja z odpadki

V zbirnih centrih odpadkov je težje dobiti kakšen material, saj še delavci niso toliko seznanjeni, kaj bi lahko šlo za ponovno uporabo, razen, če ti zbirni centri stojijo ob

Solčavsko kot priložnost za ustvarjanje zelenih delovnih mest

Možnosti za zelene zaposlitve so tudi na področju obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, trajnostne mobilnosti in socialnega podjetništva.. Odmaknjena in

Analiza trajnostnega ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Celje

Kljub temu, da je na območju Celja relativno dobro poskrbljeno za ravnanje z odpadki, oziroma je delež odloženega odpadnega komunalnega materiala glede na tri

Mehansko – biološka obdelava komunalnih odpadkov

Iz slovenske zakonodaje in strateških dokumentov, ki obravnavajo ravnanje s komunalnimi odpadki, izhajata ključni obvezi, ki sta njihovo učinkovito ločeno zbiranje

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT

V predlogu Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki naj bi podrobno določala ravnanje s komunalnimi odpadki ter najmanjši obseg in način ravnanja s temi odpadki, so