Državno podjetje je korak, a lesna industrija vendarle potrebuje nekaj več Biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo, to je nateg

(1)

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

marec 2015

97

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

3. zeleni forum Zelene Slovenije Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma

Velikost črk na embalaži je enotno predpisana za celotno EU

Državno podjetje je korak, a lesna industrija vendarle potrebuje nekaj več Biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo, to je nateg

Minuta pred dvanajsto za posodobitev železniške infrastrukture

(2)

marec 2015

97 2 EOL

Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma

Kristalna palača, BTC City Ljubljana, torek, 12. maj 2015, od 9. do 14.30 ure

Programski svet:

mag. Tanja Bogataj, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Tanja Bolte, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o., Marija Čebular Zajec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Marjana Dermelj, Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, Jure Fišer, Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS, mag. Margareta Guček Zakošek, Državni zbor RS, dr. Marko Homšak, Talum d.d., Marko

Jagodič, Papirnica Vevče, Andreja Katič, Državni zbor RS, mag. Sabina Koleša, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Boštjan Korošec, Talum d.d., dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Ljubljana, dr. Vlasta Krmelj, Energap, Aleksander Mervar, Eles d.d., Dušan Mes, Slovenske železnice, mag. Mateja Mešl, Inštitut za celulozo in papir, Vida Ogorelec, Umanotera, dr. Dušan Plut, Oddelek za geografijo na FF, mag. Irena Popovič, Ministrstvo za finance, dr. Mariana Rebernik, Atotech Slovenija d.d., Brigita Šarc, Dinos d.d., Jože Volfand, Fit media d.o.o., mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance, Mojca Žitnik, SURS.

Iz programa:

1. Zeleni razvoj in zeleno gospodarstvo: Kje smo in kaj hočemo?

- Okoljski davki v EU in v Sloveniji

- (Ne)trajnostni okoljski davki in subvencije

2. Izhodišča zelene davčne in proračunske reforme v Sloveniji: Ministrstvo za finance in Ministrstvo za okolje in prostor

3. Kakšna bo zelena razvojna reforma Slovenije?

- Energija in zelena rast gospodarstva; Uvodni razpravljavec: Aleksander Mervar, Eles - Program URE in izzivi v praksi; Uvodni razpravljavec: dr. Vlasta Krmelj, Energap

- Železniški promet – prednost v razvojni strategiji države; Uvodni razpravljavec: Dušan Mes, Slovenske železnice - Reciklažna panoga pred zatonom ali pred rastjo; Uvodni razpravljavec: Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev

in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS

- Finančna perspektiva 2014 – 2020: naložbe v prednostne projekte in viri zanje; Uvodni razpravljavec: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

4. Zelena razvojna reforma takoj – kdo je prvi na potezi? Uvodni razpravljavec: dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta, Ljubljana

5. Predlogi Zelenega foruma Vladi RS

Vabljeni na

IZJEMNO AKTUALNI 3. Zeleni forum

Zelena Slovenija^® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700 | www.zelenaslovenija.si

Organizator: Partnerji:

3.

Medijski sponzor:

Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov

Ministrstvo za okolje in prostor RS

Promocija

(3)

U vo d n ik

marec 2015

97 EOL 3

Slovenija, zelena prestolnica EU

Ž

e dolgo je znano. Naši zlati naravni viri so gozd in vode z eno gostejših hidrografskih mrež na svetu. Z Naturo 2000 je Slovenija med vsemi članicami EU najbolj zavarovala biotsko raznovrstnost. Po stopnji reciklaže naj bi se po novejših podatkih prav tako zavihteli med najboljše v EU. Novica pa ni več, čeprav gre še zmeraj dobro v uho, da bo Ljubljana prihodnje leto Zelena prestolnica Evrope.

Z

akaj tak uvod? Zato, ker se mora Slovenija zaradi priložnosti, ki bi jo morala sprejeti kot nadstrankarski izziv, odločiti za strategijo zelene rasti. Za zeleno razvojno reformo.

Nekaj čez 3 milijarde sredstev bo Slovenija počrpala iz Bruslja za izvajanje kohezijske politike in druge projekte. Medresorska usklajevanja v državi sicer še niso v finalu.

Tako se ne ve natančno, kakšen program projektov, naložb, inovacij in raziskav bo spodbujala Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020. Povrh ni nobene krovne strate- gije, kaj Slovenija v tem trenutku je, kaj ni in kaj želi postati v prihodnjih letih, če želi, da mladim vsaj malo posije sonce skozi špranje prihodnosti. Dodatno senco na sončno stran Alp meče ognjevito razpravljanje o slabi banki in privatizaciji državnega premoženja. Kar je le deloma razumljivo. Saj se politični lonec različnih interesov in strankarskih poigra- vanj polni in polni, ne da bi se oblast, leva, desna in sredinska, vprašala, s čim začeti zdraviti malodušnost, nezaupanje in neizho- dnost. Razširjeno nezdravo prepričanje, da se Slovenija izgublja na razvojni stezi in da izgublja konkurenčne prednosti v EU.

K

ako jih spet ustvariti in kje lahko Slovenija morda le pride do družbenega soglasja?

Je lahko to zelena razvojna doktrina s konkretnim programom, ki bi dobil prvi jasnejši oris, s številkami, v napovedanem akcijskem načrtu prehoda na zeleno gospodarstvo? Ali je kakšna ovira, da ne bi koalicijsko zapisane zelene javnofinančne reforme že zdaj začeli vzpostavljati z odgovori, kakšna naj bo zelena strukturna preobrazba gospodarstva? Da ne bi zelena proračunska in davčna reforma po- gnala samo v finančnih uradih. (Ne)trajnostni okoljski davki in subvencije zahtevajo kritično analizo in spremembe.

T

oda največjo spremembo, prepih, potrebuje razvojna megla v državi. Priložnost za nov razvojni list je zelena rast. Ne gre za kompromis med okoljem in kapitalom. Gre za spodbujanje gospodarske rasti in razvoja s hkratnimi ukrepi, ki ohranjajo naravne vire.

To ni romantika. Tudi v marsikaterem sloven-

skem podjetju že vedo, da hodita profit in skrb za okolje dolgoročno z roko v roki.

T

orej tržni in zeleni razvojni signal spo- ročata vladi: prvič, pri vseh programih in projektih, naložbah, raziskavah in ino- vacijah v finančni perspektivi 2014 – 2020 mora biti prvi kriterij zeleno pravilo. Zelena priložnost na trgu in manjši pritiski na okolje.

Drugič, v tem času, je menil dr. Dušan Plut na seji programskega sveta 3. Zelenega foruma Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma, naj Slovenija odpre 50.000 do 60.000 zelenih produktivnih delovnih mest.

D

o soglasja za zeleni razvoj niso potrebni skoki čez visoke ovire. Na vladni mizi je že marsikaj. Res, da je nekoliko razmetano po sektorskih politikah, a priprava akcijske- ga načrta prehoda na zeleno gospodarstvo Slovenije kaže, da se ministrstva usklajujejo.

Konkretno. Kje so zeleni aduti?

Gozd in les. V treh letih od znamenitega akcij- skega načrta Les je lep lesna veriga še ni dobila nobenega kisika. Zamišljena Direktorat za lesarstvo in državno podjetje za gozdove sta premalo. Ukrepi? Sredstva?

Energetika. Pospešena gradnja hidroelektrarn.

Jasne opredelitve v energetskem konceptu.

URE in OVE. Angažma slovenske industrije, spodbude za proizvodnjo domače opreme in domačih storitev za OVE in URE in povezovanje slovenskega gradbeništva za URE.

Sinergija z lesno industrijo.

Promet. Naložbe v železniško infrastrukturo in razvoj Luke Koper, ki je dobila lani status zelenega pristanišča.

Reciklažna panoga kot protagonist krožnega gospodarstva. Spodbude za zeleno rast reci- klažne industrije v Sloveniji.

Natura 2000. S konkretnim in dolgoročnim programom od Bruslja zahtevati več sredstev za ohranitev zavarovanih območij in za razvoj zelenega turizma. Potenciali geotermalnih vod.

Kmetijstvo. Razvoj podeželja z novimi delov- nimi mesti.

N

a potezi je vlada. Morda bi Aleksander Kešeljevič lahko prevzel v kabinetu vlogo zelenega razvojnega koordinatorja. Če koalicija misli zares z zeleno javnofinančno reformo in če je morda spoznala, da Slovenija potrebuje polni zalet. Konkretni, operativni zeleni zalet. Slovenija je lahko zelena prestolnica EU. Takšno vabilo v prihodnost bi bilo zelo vabljivo. Za mlade sploh.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

(4)

vs eb in a

marec 2015

97 4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 Zvezde so na nebu, mi želimo biti trdno na zemlji

10 Za večjo konkurenčnost industrije z »akademijo za papirništvo«

14 Velikost črk na embalaži je enotno predpisana za celotno eU 26 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 29 Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma 34 sistem ravnanja z odpadno embalažo potrebuje celovito prenovo 37 delamo kot razglašen orkester, dirigent država pa ga ne zna uglasiti 40 posebnosti na območjih z redko poselitvijo država ne upošteva 42 Biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo, to je nateg

44 Urbanizacija vzame dva hektarja tal na minuto

46 državno podjetje je korak, a lesna industrija vendarle potrebuje nekaj več 50 okvirne obljube države za

financiranje boljšega zraka

51 Trgovanje z izpusti Co

₂

, biogoriva, Gso 52 minuta pred dvanajsto za

posodobitev železniške infrastrukture 55 od viličarjev do celovitega paketa za večjo konkurenčnost 57 pred popolno prenovo železniškega prometa v ljubljanski regiji

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Tift d.o.o.),

mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Energetika Ljubljana), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, marec 2015 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

parTnerJi

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

(5)

vs eb in a

marec 2015

97 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Lahka in drugačna pLastenka

podjetje amcor rigid plastics je za podjetje agua enerviva izdelalo atraktivno in unikatno plastenko, ki izstopa. plastenka je namenjena pakiranju vode, ki vsebuje kalijeve in natrijeve elektrolite za nadomestilo pri dehidraciji brez umetnih arom, barvil in konzervansov. podjetje amcor je z VaB tehnologijo, ki vključuje patentiran dizajn in omogoča vroče polnjenje, izdelal novo plastenko. plastenka je narejena tako, da je na njej dovolj prostora za tržna sporočila. »Všeč nam je visok profil plastenke in enostaven ter udoben oprijem,

ki ga ima.

Verjamemo, da oblika plastenke odseva zdravilne lastnosti agua enerviva vode in moderne okuse naših potrošnikov,"

so povedali v podjetju.

Organski čips v zdravi embaLaži

podjetje ocean’s Halo seaweed Chips je febrarja 2015 trgu predstavilo novo embalažo za njihov organski čips.

embalaža je iz biorazgradljivega materiala natureFlex™. Fleksibilni embalažni material, ki je izdelan iz celuloze, ponuja odlično (ne)prepustnost za kisik in vlago in je certificiran kot razgradljiv material. podjetje je pri izbiri materiala za pakiranje zahtevalo, da mora tudi embalaža odsevati njihove vrednote in hkrati nuditi varnost izdelku.

pri ohranjanju hrustljavost čipsa je bil pomemben pomislek prepustnost materiala za vlago, za čim daljšo hrambo živila na policah pa neprepustnost materiala za kisik.

poleg tega je morala embalaža odsevati identiteto podjetja. njihov čips je namreč izdelan iz naravnih živil, organski, pečen, brez Gso in umetnih dodatkov.

»ko smo se soočali z izbiro embalaže, smo bili odločeni, da izberemo biorazgradljivo embalažo, saj je to edina prava stvar.

Zdravje in trajnostni razvoj sta ena od naših zavez kupcem in biorazgradljive vrečke so del te zaveze,« je razložil robert mock, soustanovitelj podjetja ocean’s Halo. Bill reilly, razvojni direktor podjetja Genpak, ki je izdelalo embalažo je še dodal: »naš izziv je bil izdelati embalažo, ki bo zagotovila odlično pregrado in bo dobra na pakirnih strojih. Vsa tri podjetja oceans Halo, innovia and Genpak smo delala skupaj pri razvoju te učinkovite in hkrati popolnoma razgradljive embalaže.«

razgradLjive vrečke iz Lignina iz nOve generacije

V nikoli končani misiji vseh velikih mest, da bi čim manj odpadkov končalo na odlagališčih, se v ameriki podjetja in posamezniki obračajo k razgradljivim vrečkam kot eni od možnih rešitev. Gre za vrečke podjetja Wood solutions, ki jih imajo za »naslednjo generacijo razgradljivih vrečk«, saj so izdelane iz lignina, stranskega produkta pri predelavi papirja iz lesa. Včasih so ga zažgali med postopkom. Lignin daje Xylobags™ povečano moč in vzdržljivost.

Lignin poleg tega izboljšuje sestavo prsti in pušča za seboj čisto okolje, saj se razgradi v le 12. tednih, ko pride do kompostarne.

ne le da so vrečke dobre za okolje, so tudi najcenejše biorazgradljive vrečke na policah. »Veseli smo da smo del številnih programov preusmerjanja odpadkov po celi državi. razgradljivi materiali so najvišje na listi prioritet v večini občin. mesta kot Houston, seattle in san Francisco si prizadevajo doseči lastne Zero Waste cilje. Verjamemo, da ne bi smeli žrtvovati kvalitete za izdelavo bolj ekološko prijaznih rešitev. Xylobags™daje potrošniku boljšo alternativo po nižji ceni,« pravijo v podjetju Wood solutions. druga lastnost Xylobags™

je tehnologija, ki odpravlja nezaželjeni smrad. kompostiranje vrečk se prične takrat, ko so asTm-d6400 certificirane Xylobags™ v kompostacijskem okolju.

Kratko, zanimivo

nOvOsti

PodPora tudi zasebnemu financiranju

okoljskih Projektov

Evropska komisija in Evropska investicijska banka sta predstavili dva finančna instrumenta za podporo projektom za ohranjanje okolja, povečanje energijske učinkovitosti ter prilagajanje podnebnim spremembam.

Instrumenta sta namenjena spodbujanju javnih in zasebnih naložb s posojili EIB in finančne pomoči iz programa EU LIFE za okoljske in podnebne ukrepe. Iz prvega instrumenta, finančni sklad za naravni kapital, je v obdobju 2014–2017 na voljo 100–125 milijonov evrov za okoljske projekte in za projekte za prilagajanje podnebnim spremembam.

Drugi instrument je namenjen spodbujanju zasebnega financiranja za projekte v zvezi z energijsko učinkovitostjo. V njem bo na voljo 80 milijonov evrov podpore. Oba mehanizma dopolnjujeta naložbeni načrt za Evropo.

Potrjen ProGram razvoja Podeželja za slovenijo

Evropska komisija je v februarju od skupaj prispelih 118 programov razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 potrdila programe 27 držav članic, med njimi program za Slovenijo.

Program, ki ga je pripravila Slovenija, je vreden 1,1 milijarde evrov, od tega bo 838 milijonov evrov prispevala EU, preostalo bo zagotovila Republika Slovenija iz državnega proračuna. 20 % sredstev bo namenjenih krepitvi konkurenčnosti, 9 % za tržno povezovanje, 52 % za naravne vire in več kot 15 % za diverzifikacijo. Leta 2016 bi lahko bil program za razvoj slovenskega podeželja dodatno nadgrajen. Nov program razvoja po- deželja je osredotočen bolj na mlade kmete, nova znanja v kmetijstvu, več poudarka je na okoljskih ukrepih, razširjen pa je tudi gozdarski del.

Predstavitev zelene kohezijske Politike 2014–2020

Na trajnostnem forumu, ki so ga v začetku marca organizirali dr. Igor Šoltes, evropski poslanec (Skupina Zelenih), GZS in Skupnost občin, so predstavili novosti pri izvajanju kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in partnerski sporazum s Slovenijo 2014–2020.

Forum je bil namenjen tudi svetovanju, kako bodo občine lahko pridobile evropska sredstva. Na panelni predstavitvi so se udeleženci seznanili z domačimi in tujini primeri dobrih evropskih projektov. Slovenski Operativni program je predstavil Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, iz Službe vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko.

(6)

marec 2015

97 6 EOL

nOvOsti

Kratko, zanimivo

metaLik Lesk za barvO v pLastični embaLaži

Francoski proizvajalec barv podjetje V33 je v sodelovanju s podjetjem rpC superfos na trg lansiral novo serijo notranjih barv Colorissimi v kovinski preobleki. pri podjetju rpC superfos so za pakiranje barv uporabili pravokotno škatlo superCube®

in manjšo okroglo paintainer®. obe plastični embalaži imata metalik lesk in sta UV lakirani. embalažni material je iz polipropilena. superCube® ima prostorsko učinkovito pravokotno obliko, ki zagotavlja tržno ločljivost izdelka na policah in enostavni sistem odpiranja (eos). ni ostrih robov in ima dovolj prostora za kakršnokoli grafično oblikovanje. sploh paintainer® je zelo pripravna za barvanje in površinske nanose in jo je enostavno shranjevati, manipulirati z njo in jo transportirati.

podjetje V33 je iskalo embalažno rešitev, ki bi nove barve ločila od drugih ponudnikov na policah. »Zelo smo veseli elegantne superCube® in paintainer® embalaže za našo Colorissimi serijo. Vse tri embalaže so privlačne, praktične in s svojim posebnim izgledom podpirajo širšo strategijo vseh naših blagovnih znamk. Želeli smo presenetljiv videz novih izdelkov, kar smo zagotovo dosegli. prodajni uspeh serije notranjih barv so zagotovili nova embalaža in njen posebni kovinski izgled,« pravijo v podjetju V33 marie de Grivel.

tetra pak prejeL svetOvni Fsc™

certiFikat za

OskrbOvaLnO verigO

FsC je mednarodna, nevladna organizacija, ki promovira odgovorno ravnanje s svetovnim gozdom. njihov CoC certifikat omogoča sledenje lesnih vlaken po vseh stopnjah oskrbovalne verige in zagotavlja, da vsak izdelek, ki nosi logotip FsC™, podpira ravnanje z gozdom na okolju prijazen, družbeno koristen in ekonomsko izvedljiv način. podjetje Tetra pak je pridobilo dovoljenje, da lahko svojo embalažo opremi z znakom FsC™, saj so prejeli njihov certifikat CoC za vse svoje tovarne. s tem je FsC izdala najobširnejši certifikat do sedaj, namenjen 92. Tetra pak-ovim proizvodnim prostorom po celem svetu. »kot eden izmed največjih uporabnikov papirja na svetu, menimo, da je naša odgovornost, da pripomoremo k izboljšanju upravljanju gozdov po celem svetu, zato želimo zagotovili, da je naš papir 100 % certificiran,« pojasnjujejo v podjetju Tetra pak.

izbOLjšan LepiLni trak za kartOnažnO industrijO

podjetje H.B. Fuller je branži kartonažerjev predstavilo novo embalažno rešitev, izboljšan sesame lepilni trak, ki ima poleg osnovnih kvalitet še dodano vrednost, da ga je mogoče prilepiti na suhi del kartona. »izboljšani lepilni trak je bil med kartonažerji sprejet z velikim zanimanjem, saj se branža nenehno ukvarja z ekonomskimi, proizvodnimi in poslovnimi izboljšavami,« pojasnjuje peter Lockley, globalni poslovni direktor podjetja.

»naša nova lepilna tehnologija zagotovlja stroškovno učinkovito metodo na suhem delu ročaja za ojačitev in pripomore k enostavnejšem odpiranju ter zapiranju zavihkov. Zagotavlja dodano vrednost za podjetja, kjer sta embalažna učinkovitost in učinkovitost operacij ključ do uspeha.«

nov lepilni trak je kombinacija tehnologije vlaken in termoplastičnega lepila. embalaži daje trajnost in vzdržljivost pri zapiranju. Z novo tehnologijo imajo kartonažerji dostop do kvalitetne vezi in čistega odpiranja.

lafarGe dokazuje

skladnost z zakonodajo

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor je zaradi pomanjkanja okoljevar- stvenega (IPPC) dovoljenja izdal odločbo, s katero je prepovedal nadaljnjo proizvodnjo cementnega klinkerja v cementarni Lafarge Cement Trbovlje.

Lafarge Cement bo, kot so sporočili, spošto- val izdano odločitev, a bo vložil pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor ter uporabil vsa druga pravna sredstva, da se omogoči tovarni nadaljnje obratovanje. Ta odločitev inšpektorata pomeni zaustavitev osnovne dejavnosti družbe Lafarge v Sloveniji in bo posledično privedla do nadaljnje prilagoditve obsega poslovanja v Sloveniji.

Odločitev sledi sodbi Upravnega sodišča št.

IU 893/2014-15 z dne 21. avgusta 2014, ki je razveljavilo odločbo ARSO z dne 20. 1. 2014 in ravzeljavilo vse strokovne odločitve ARSO in Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki so po- trdile skladnost cementarne Lafarge Cement Trbovlje z nacionalno in evropsko zakonodajo.

V postopku pridobitve IPPC dovoljenja je Lafarge Cement, pravijo v družbi, deloval v skladu s potrebnimi okoljskimi standardi in izpolnjeval vse zakonske zahteve v zvezi z emisijami, katerih cilj je znižanje emisij in vplivov na okolje. Med obratovanjem je tovarna dosledno izpolnjevala zahtevane standarde in številne študije so pokazale, da tovarna nima bistvenega vpliva na lokalno kakovost zraka. Ta rezultat je bil dosežen s pomočjo modernizacije tovarne v višini preko 33 milijonov evrov v času Lafargevega 13-letnega lastništva tovarne. Kljub odloči- tvi Inšpektorata si bo Lafarge prizadeval za ohranitev proizvodnje.

vsi na kolesa!

Takšen je slogan skupine Green Dragon Bikes, ki si prizadeva za t. i. kopenhagenizacijo Slovenije. Dober primer uspešne kopenha- genizacije so namreč severne države, kjer se število koles približuje številu ljudi in uporaba koles ni omejena le na šport in rekreacijo. Kolo je postalo pomembno prevozno sredstvo za različne namene: vožnja v službo, prevoz otrok, prevoz tovora, nakupovanje itd. Tudi kot oblika poslovanja: mobilno oglaševanje, dostava dobrin, dostava pošte in paketov, prodaja hrane na ulici, izposoja koles in seveda šport in rekreacija. V nekaterih mestih (Copenhagen, Amsterdam, Valencija…) so vse vrste uporabe kolesa v polnem zagonu.

Razlogi za manjšo uporabo koles pri nas so v nezaželenem potenju, vožnji navkreber, težki prtljagi, kolesarjenju v vetru, dežju, mrazu itd.

Pomemben pomislek je tudi v manjši hitrosti

(7)

marec 2015

97 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

nOvOsti

Lepilni trak je prešel mnogo testiranj, kjer so dokazali da ponuja boljšo vez z embalažo in boljšo natezno trdnost kot tradicionalni psa izdelki. Testi kažejo 218 % izboljšavo v luščenju v primerjavi z tradicionalnim psa – jem in 90 % izboljšave v natezni trdnosti.

naravni sOkOvi v transpOrtnih pet pLastenkah

podjetje rpC Containers Llantrisant je izdelalo transparentno peT plastenko v dveh velikostih, 250ml in 500ml. plastenke so namenjene naravnemu soku podjetja The Juice Well, ki želi promovirati zdrave vzorce hranjenja s povečanim vnosom sadja in zelenjave. V hladno stiskanih sokovih se namreč z gretjem ne uničijo zdrave vsebnosti živil. Transparentnost peT plastenke omogoča, da je barvitost sokov vidna. s tem se poveča tržni učinek sokov na prodajnih policah. na njih pa je tudi dovolj prostora za podrobno etiketo, ki promovira zdrave sestavine vsebine.

plastenke so lahke, z enostavnim zapiranjem ter odpiranjem. njihova lahkost je

pomembna zaradi dostave naravnih sokov na dom. plastenke so reciklabilne.

s pOsebnO krOgLicO nad pOdOčnjake in gubice

Futuristični dizajn in brezzračna tehnologija najbolje opisujeta embalažo nove kozmetike za kožo podjetja innoderm iz Francije.

njihov Hyalu serum 2.3 za gubice okrog oči in kremo je mogoče sedaj najti v Yonwoo-jevem programu za ampule, ki ga je izdelalo podjetje Quadpack. Je specialist za kozmetično embalažo. krema je namenjena prekrivanju podočnjakov, serum pa zmanjševanju vidnosti gubic

okrog oči. Brezzračni sistem zagotavlja, da v serum ne pride zrak in drugi onesnaževalci, ki bi zmanjšali učinkovitost seruma. na vrhu embalaže je kovinska kroglica za enakomerno nanašanje, ki ob nanosu kožo tudi hladi. Za uporabo je potreben pritisk ampule na dnu, kar sprosti predviden odmerek seruma. serum se nanaša neposredno na področje zdravljenja in se maže po podočnjakih vsaj eno minuto za globoki vpoj. »ampula program nam je bil všeč zaradi svoje zmožnosti nanosa seruma na točno določeno območje. kompleksna formula v serumu je na varnem zaradi brezzračne tehnologije ampule. Všeč nam je tudi dizajn. kvaliteta izdelka je razvidna iz embalaže,« dodaja Flavien profumo, ustanovitelj podjetja innoderm.

izbOLjšana

Funkcija FOLij za pakiranje sadja

razvojni oddelek podjetja TLC packaging je razvil novo mikro perforirano in potiskano prekrivno folijo, ki pripomore k optimizaciji pogojev za hrambo mehkega sadja.

Folija omogoča prenos plinov in vlage, učinkovito tesnenje v proizvodnem procesu in zagotavlja varnost pred onesnaževali v zraku. slednje je velik problem za standardne folije z luknjicami. Tehnični direktor podjetja TLC packaging pravi:

»Folije za sadje so velikokrat razumljene kot relativno preprost produkt, vendar je njihov razvoj zelo kompleksen. potrebno je namreč razumevanje dinamičnih interakcij, ki nastanejo med izdelkom, atmosfero, ki se ustvari v embalaži, in embalažo samo ter vse možne variacije.« prenos pakiranega sadja iz prostora s sobno temperaturo v hladilnico predstavlja nov tehnološki izziv, saj se folija ne bi smela zamegliti. podjetje svetuje tiskanje embalaže pred pakiranjem, saj lahko tisk ali lepljenje etiket slabo vpliva na izdelek in na učinkovito delovanje folije.

od motoriziranih načinov transporta. Velika večina teh težav se lahko preseže z uporabo električnega kolesa. Prehod z navadnih na električna kolesa se lahko pospeši z rešitvijo, ki navadna kolesa spremeni v električna z nakupom dodatka in ne z nakupom novega kolesa. V ta namen Green Dragon Bikes razvija napravo, ki se jo da nastaviti na kakršnokoli kolo v manj kot minuti. Naprava tehta manj kot pet kilogramov in ponuja izkušnjo vožnje z normalnim električnim kolesom. Testna prodaja se je začela februarja. Skupina zanese- njakov šteje 15 ljudi, ki sodelujejo s Fakulteto za strojništvo in Fakulteto za računalništvo Univerze v Ljubljani. V načrt je vključena tudi inovativna rešitev, ki bi na obljudenih delih mest ponujala menjavo prazne baterije za polno (postaje za menjavo baterij). Ime naprave je Green Dragon asistent.

Predsedovanje alPski konvenciji v rokah berlina

Nemški Berlin bo skupaj z Münchnom nasle- dnji dve leti (2015-2016) predsedoval Alpski konvenciji. V tem obdobju naj bi prišlo predvsem do opredelitve, kako bi dosegli napredek pri uveljavljanju trajnostnega razvoja v Alpah.

Slogan, ki bo spremljal predsedovanje Nemčije Alpski konvenciji je: Alpe – simbol evropske raznovrstnosti. V času nemškega predsedova- nja bodo s projekti in dogodki iskali odgovore na vprašanja, pomembna za Alpe, na primer vzpostavitev ekološke povezanosti v Alpah, trajnostni turizem, energijsko učinkovita gradnja, varstvo tal in gorskega gozda. Rdeča nit dveletnega obdobja je koncept zelenega gospodarstva. Strokovnjaki bodo v posebnem poročilu pojasnili, v kakšnem položaju je soci- alno sprejemljivo gospodarstvo v Alpah, ki ne povzroča velikih izpustov CO2 in učinkovito izkorišča vire.

Plinski terminal v trstu bo?

Mednarodna organizacija Alpe Adria Green in okoljevarstvena organizacija AAG iz Trsta sta v izjavi za javnost opozorili, da sta doživeli

»molk organov« pri italijanski in slovenski vladi glede informacij, da je bila tiho spreje- ta postavitev plinskega terminala podjetja Gas Natural Italija v tržaškem pristanišču.

Projekt je bil sicer julija 2013 ustavljen.

Poteka tudi raziskava evropskega parlamenta na osnovi peticije, ki so jo nasprotniki po- slali v Bruselj z navedbo okoljevarstvenih, ekonomskih, varstvenih in legalnih razlogov, zakaj terminalu nasprotujejo na obeh straneh meje. Javne jasne besede o plinskem terminalu v tržaškem pristanišču ni ne iz Rima ne iz Ljubljane.

(8)

P o lo ža j P a n o g e

marec 2015 foto: www.shutterstock.com

EMB a La Ža 8 97

k.m.k BoX je pred leti presedlal s kartona na polipropilen. iz kartonske embalaže se je usmeril v plastično in uspel v panogah, ki tudi v krizi niso pokleknile.

povpraševanja ni malo, zlasti ne iz nemčije in celotnega trga eU, prav avtomobilska panoga pa je za podjetje k.m.k BoX trden poslovni partner, prav tako farmacevtska. Zato je njihovo poslovanje stabilno, rast premišljena, saj Valter krmac, direktor in solastnik podjetja, skupaj s prokuristom igorjem morganom, pravi, da je hitra rast lahko past.

posebni so vsaj še v tem, da v razvoju stavijo na material iz odpadka, prisegajo na 3r in njihov razvojno- raziskovalni oddelek je zametek

mednarodnega inštituta za embalažo. pogumno.

poLoŽaJ panoGe

zvezde so na nebu, mi

želimo biti trdno na zemlji

vaš poslovni vzpon se je začel z uporabo polipropilena, termoplastičnega materiala, ki ga nekateri predstavljajo kot uspešnico tudi v prihodnosti. ali je PP še hit kot embalažni material in kakšen razvoj vam lahko omogoči?

Da, lahko pritrdim vaši ugotovitvi. Naša poslovna pot v svetu embaliranja se je pričela s preoblikovanjem kartona. Vendar smo kaj hitro ugotovili, da je na tem področju preve- lika "gužva". Zato smo iskali druge materiale, s katerimi bi lahko nadaljevali našo poslovno pot. V tujini smo zasledili valoviti PP, ki je bil noviteta in omejen v uporabi. Da je valoviti PP oziroma kartonplast materil, ki bo uspešen tudi v prihodnosti, lahko potrdim. Material načelo treh R, reduce, reuse, recicle, izpolnjuje v polni meri.

zakaj polipropilen imenujete tudi kartonplast?

Ime smo si izposodili pri našemu partnerju, s katerim sodelujemo že od samega začetka.

Zdi se nam, da beseda primerno opiše material. Uporabljamo jo v poslovanju s stran- kami. Proizvajalci plošč uporabljajo različna imena, tako da na svetovnem trgu ni enotnega imenovanja.

a s tem materialom je bilo vaše podjetje lani predstavljeno kot podjetniška zvezda. ko zdaj analizirate bilanco, se po rasti realizacije, do- bička in izvoza še počutite kot podjetniška zvezda?

Naše podjetje vodimo kot dober gospodar, z odgovornostjo do kupca, do delavcev in do partnerjev. Rezultat je dobro poslovanje.

Zavedamo se zahtevnosti poslovanja v po- slovnem okolju, kjer deluje konkurenca, ki

prav tako želi rasti in prav tako hoče večji tržni delež. Zato skušamo biti vedno korak pred njimi. O zvezdah pa težko govorim. Meni zadostuje, da so tam, kjer so, na nebu, mi pa želimo biti trdno na zemlji.

kaj izdelujete iz propilena in kdo so najpo- membnejši partnerji doma in na tujem?

Kartonplast primarno uporabljamo pri izdelavi embalaže, njegova uporaba pa se širi v izdelke široke potrošnje. Uporabnost materiala je primerna za avtomobilsko industrijo, farma- cevtsko industrijo, industrijo stekla, kmetijstvo in ribištvo, gradbeništvo, v marketinški dejavnosti. Uporabnost, to lahko rečem, je pre- mosorazmerna s človeško domišljijo in izvir- nostjo. Torej neskončna, če malo pretiravam.

Naša poslovna strategija je močno usmerjena na evropski trg. Cilj je konstantna rast in ne izključujemo strateškega povezovanja s tujim partnerjem. Celovita rešitev na področju embaliranja je izziv. Vemo, kaj bi radi.

to pomeni, da sledite sodobnim spremembam trga industrijske transportne embalaže. na kaj so najbolj pozorni v avtomobilski in far- macevtski panogi?

Embalaža je strošek. Tega dejstva se mi zavedamo in zavedamo se, da si uporabnik embalaže želi čim manj stroškov. Če sledimo načelu 3R, je prav gotovo prava pot zniževanje stroškov na minimalno možno raven. Avtomobilska industrija je zelo zahtevna in v določenem smislu tudi motor v razvoju industrijskega načina dela in določevanja standardov. Delovanje

"just in time" zahteva zanesljive partnerje, ki morajo svoje izdelke, ki sestavljajo avtomobil, dostaviti na proizvodni trak nepoškodovane.

(9)

marec 2015

V al te r k rma c

foto: arhiv podjetja

9 97 EMB a La Ža

Zato je embalaža zelo pomembna in mora biti kakovostna. Špekulirati s slabimi materiali je nedopustno, je zelo drago. Ponuditi rešitve, ki zagotovijo dobro zaščito za pravo ceno ter obe- nem skrbeti za okolje, pa je razmišljanje, ki ga zagovarjajo panoge, za katere sprašujete. Naši kupci pričakujejo hiter odzivni čas pri pripravi ponudbe, pri izdelavi vzorcev in pri izdobavah.

Uporaba programov, ki jih potrebujemo za izdelavo embalaže, morajo biti kompatibilni z avtomobilsko industrijo. Ni časa za dolgotrajna preverjanja vzorcev. Moramo hitro delati.

Trajnost embalaže mora zadovoljiti njihove standarde, kar pomeni 7 let. Če povzamem, so hitra odzivnost, povečanje trajnosti embalaže in sodelovanje pri načrtovanju embalaže me- rila za našo konkurenčnost.

kaj hoče kupec, katere funkcije embalaže so mu ključne? nekateri postavljajo v ospredje zaščitno in distribucijsko, tudi praktičnost in ekonomičnost, drugi pa identifikacijsko in informacijsko funkcijo.

To drži, nimam kaj dodati. Glede na dejstvo, da je embalaža večkrat uporabljena, je potrebno embalažo tako skonstruirati, da je po možnosti zložljiva, kar pomeni prihranek pri prevozu.

Zelo pomemben element je cena. Funkcije, ki jih omenjate, so sestavni del dobre embalaže.

kateri vaši izdelki so najbolj iskani?

Težko opredelim, kaj je najbolj iskano. Za naše izdelke, predvsem embalažo, je značilna večkratna uporabnost, zato najbolj prodajamo škatle, bokse in separatorje, so po možnosti zložljivi in seveda izdelani po meri. V zadnjem času se je močno povečalo povpraševanje za oglasne table in promocijsko prodajne pulte. V podjetju imamo digitalni printer, ki omogoča zelo kvaliteten print na PP plošče. Verjamemo, da bodo izdelki široke potrošnje, ki bodo zbrani v katalogu »Kartonplast Corner«, popestrili ponudbo pri kupcih in upamo, da bodo zelo iskani.

v zadnjem obdobju proizvajalci embalaže zelo poudarjajo okoljske značilnosti embalaže – od lca do ekodizajna. kako je na ta trend reagiral vaš razvojni oddelek?

V našem RR oddelku smo si zastavili cilj, da bomo našo embalažo izdelovali iz okolju prijaznih materialov. Torej delamo na novih materialih. Naš fokus je surovina, ki predstavlja odpad, mi ga oplemenitimo in dobimo material, ki bo biorazgradljiv. Ta material se bo uporabljal predvsem za končno embalažo.

Uporabnik bo embalažo odložil na kompost in s tem zaključil ciklus. Trajnostnemu razvoju, v pravem pomenu besede, želimo slediti v našem RR oddelku.

napovedujete povečanje proizvodnje in rast prodaje. kako kaže z možnostjo, da pridete do večjih proizvodnih površin?

Vsakdo si želi povečanja proizvodnje in rasti prihodkov. Čeprav je moje mišljenje, da je potrebno razumno rasti. Hitra rast je lahko past, ki je lahko za podjetje usodna. V našem podjetju rast načrtujemo zelo konzervativno.

Predvsem pa pazimo, da je rast posledica zane- sljivih kupcev. Ne smemo pozabiti, da je ciklus končan, ko podjetje za svoj izdelek dobi plačilo.

Naše podjetje bi potrebovalo večje proizvodne prostore in jih tudi iščemo. Vendar ne za vsako ceno. Nepremičnine ne kupujemo, da bomo jutri prodajali, kot nekateri razmišljajo. Halo potrebujemo, ker moramo v njej delati, ustvarjati novo dodano vrednost. Novo ustvarjena vrednost pa je bistvo za poganjanje ekonomije.

To dejstvo bi morala politika končno spoznati.

Nam ni cilj imeti zemljišča v lasti. Naš cilj je ustvarjati v najboljših razmerah.

vam poslovno okolje sledi?

Od politike pričakujemo, da nam omogoči poslovno okolje, v katerem bomo lahko vsto- pali na trg EU konkurenčnejši. Če bomo imeli cenejšo infrastrukturo, pomeni več denarja za boljšo strojno opremo. Govoriti o izdelkih z visoko dodano vrednostjo, so mokre sanje slehernega podjetnika. Vendar vsaka panoga ne more dosegati visokih dodanih vrednosti.

Ohraniti moramo tudi take dejavnosti, ki imajo nižje dodane vrednosti, vendar so ravno tako uspešne in lahko zaposlujejo, kar je ključnega pomena za družbo. Delovna mesta so bistvena za blaginjo v neki državi. Tudi naša dejavnost spada med tiste, ki imajo majhno dodano vrednost, pa kljub temu vsako leto povečujemo prihodke. Seveda pogledujemo po državah bivše Jugoslavije, kjer je poslovno okolje veliko bolj spodbudno za proizvajalce kot naše, vendar čutimo tudi pripadnost kraju, kjer smo začeli ustvarjati, in odgovornost do naših zaposlenih.

kje je razlog, da se vaša inovativna ptičja kr- milnica ni prijela na trgu? Pripravljate kakšno novost?

To je bil naš prvi produkt, ki ga želimo tržiti kot produkt široke potrošnje. Imeli smo kar zapleten proces pridobivanja vseh dovoljenj, saj se produkt uvršča med izdelke, ki so namenjeni

tudi otrokom. En izdelek je tudi ptičja hiška pobarvanka. Danes imamo vsa potrebna dovoljenja in pripravljeno strategijo prodaje.

Verjamemo v izdelek. Prepričan sem, da bo pro- dajna uspešnica. Kot sem že omenil, je to material, ki omogoča veliko domišljijo pri kreaciji.

Pripravljamo katalog, ki ga bomo poimenovali

"Kartonplast Corner". V njem bomo zbrali vse izdelke, ki jih imamo v svojem portfoliju, in vsak mesec bomo dodali novega. Izdelki bodo zajemali zelo široko področje uporabnosti, predvsem mislim na individualno uporabo, torej na končnega kupca.

je še vedno aktualna zamisel, da del proizvo- dnje preselite v srbijo?

V Srbiji imamo poslovnega partnerja, s katerim zelo dobro sodelujemo. Ko bo trg dovolj zani- miv, bomo v Srbiji postavili ekstruzijo, ker je edino tako smiselno proizvajati v Srbiji. Imeti moraš celotno linijo od materiala do proizvoda. Glede na dejstvo, da ima Srbija sklenjen sporazum z Rusijo, vidimo priložnost za naše produkte.

nekaj časa ste razmišljali o inštitutu za emba- lažo, ki bi ga slovenija potrebovala. in zdaj?

Da samo ne razmišljamo, je dokaz razvojno raziskovalni oddelek. To je predhodnica bodočega inštituta za embalažo. Idejo smo omenili našim partnerjem, ki so jo zelo dobro sprejeli. Inšitut bomo poizkušali organizirati na mednarodni ravni in celovito poseči na področje embalaže.

To pomeni, da bomo uporabnikom dali celovit odgovor na temo embalaže. Izpostaviti želimo celovite in trajnostne rešitve na področju embaliranja. Z drugo besedo, želimo skleniti krog od surovine do odpadka.

Še vedno prejemate nizko plačo?

Moj osebni dohodek je še vedno med najnižji- mi v podjetju. Moja nagrada je dobiček! Tako miselnost bomo v našem podjetju uporabljali za ključne ljudi v podjetju.

K.M.K. BOX d.o.o.

Industrijska cesta 4F 6310 Izola - Isola Slovenija 05 66 30 560

c r e a t i n g e x c e l l e n c e k m k b o x . e u

Promocija

(10)

In š tI tu t za c el u lo zo In p a p Ir

marec 2015 foto: www.shutterstock.com

EMB a La Ža 10 97

ne samo, da papirna in papirno-predelovalna industrija v sloveniji v zadnjem času lažje diha in postaja trden sektor gospodarstva, tudi inštitut za celulozo in papir, ki mu nekaj let ni bilo lahko, je dobil več poleta. direktorica mag.

mateja mešl ve, da je zasebna raziskovalna organizacija, kot je inštitut, v celoti odvisna od trga. Torej od svoje sposobnosti in strokovnosti, kako z raziskovalnimi in razvojnimi projekti prepričati industrijo, kaj lahko za njihovo konkurenčnost pomenijo vlaganja v raziskave. Hkrati pa jih suša virov financiranja še bolj sili v mednarodne projekte in povezovanje, pri čemer je iCp v pomembni prednosti zaradi petih akreditiranih laboratorijev. mag. mateja mešl pa izrazito izpostavlja problem izobraževanja kadrov za papirno panogo, saj teh izobraževalnih programov ni več. napoveduje ustanovitev

»akademije za papirništvo«.

jože volfand

inšTiTUT Za CeLULoZo in papir

za večjo konkurenčnost industrije z »akademijo za papirništvo«

za razvojno – raziskovalno dejavnost je v zadnjem času manj denarja, inštitut za ce- lulozo in papir pa je zasebna inštitucija. je to prednost ali slabost in s čim ustvarite večino prihodka?

Res, Inštitut za celulozo in papir (ICP) je zasebna raziskovalna organizacija, zasebni zavod.

Ustanovila ga je papirna in papirno predelovalna industrija. Kot tak ni vključen v programe rednega financiranja RR dejavnosti iz javnih sredstev. Mislim na raziskovalne, infrastruk- turne programe, na ustanoviteljsko financiranje. Prihodke v celoti ustvarjamo na trgu s prodajo storitev in izvajanjem raziskovalno razvojnih projektov za oziroma z industrijo.

Zmanjševanje vlaganj javnih sredstev v raziskave in razvoj je širši problem ne le z vidika financiranja raziskovalnih organizacij, temveč gospodarskega razvoja nasploh. Zato težko govorim o prednostnih in slabostih z vidika statusa raziskovalne organizacije. Res je, da nismo odvisni od javnih virov financiranja in zmanjševanje ne ogroža redne dejavnosti kot v primeru javnih zavodov. Zato pa bolj občutimo praznino v dostopu do dodatnih virov financiranja za raziskovalna in razvojna vlaganja podjetij ter za prenos in aplikacijo rezultatov v industrijsko prakso.

Papirna in papirno-predelovalna panoga že desetletja podpira inštitut, saj na področju

papirništva ni druge rr inštitucije. kateri pro- jekti so za papirno panogo zdaj tržno zanimivi, kaj jim lahko ponudite?

Inštitut večino, približno dve tretjini, prihodka ustvari s prodajo storitev, ostalo pa z izvajanjem raziskovalno razvojne dejavnosti, finan- cirane iz zasebnih in javnih virov. Industrija je ob ustanovitvi inštituta pred petdesetimi leti izgradila tudi infrastrukturo za njegovo delovanje, ki predstavlja temelj njegovega de- lovanja še danes. ICP s petimi opremljenimi in akreditiranimi laboratoriji za mehanska, grafična, kemijska in biološka preskušanja trži storitve preskušanja in vrednotenja materialov, produktov in odpadkov. Razpolagamo tudi s pilotnimi napravami, pilotnim papirnim in premaznim strojem, kar nam omogoča testiranja na industrijskem nivoju. Celovita ponudba laboratorijskega in industrijskega testiranja na področju papirništva je ključna konkurenčna prednost inštituta kot edine specializirane in- štitucije ne le v Sloveniji, temveč v širši regiji.

To področje ostaja temeljna tržna usmeritev Inštituta, saj so preskušanja in vrednotenja materialov ter produktov del vsake razvojne naložbe podjetij. Pri tem je Inštitut s svojimi razvojnimi storitvami lahko pomemben partner.

tudi papirna panoga mora slediti razvojnim trendom in novim tehnologijam, sicer ni konkurenčna.

(11)

marec 2015

m ag . m at ej a m eš l

11 97 EMB a La Ža

V raziskavah Inštitut sledi razvojnim trendom in prizadevanjem v industriji, ki, kot vsaka druga, stremi k izboljšanju učinkovitosti in razvoju konkurenčnih produktov. Temeljna področja raziskovanja bi lahko širše oprede- lili kot materiale, tehnologije in okolje. V to usmerjamo razvoj naših kompetenc, kar pa seveda ne pomeni prvenstveno vlaganja v lastne raziskave in znanje, ker to tržno enostavno ni možno. Pomeni predvsem sledenje trendom in znanju v širšem prostoru ter povezovanje z drugimi inštitucijami doma in v svetu. Tako se lahko odzovemo na prepoznane potrebe in priložnosti naših partnerjev, ki so lahko zelo različne v papirni, papirno predelovalni oziroma embalažni ali dobaviteljskih industrijah. Pa naj gre za razvoj naprednih, večfukcionalnih materialov, za optimizacije v proizvodnih procesih ali za ravnanje z odpadki oziroma zapiranje snovnih poti.

Še ena posebnost je, ki se ji ni mogoče izogniti.

tudi papirna panoga se mora odzvati na eko- nomsko logiko in okoljsko regulativo, ki zahte- vata večjo snovno in energetsko učinkovitost.

znane so ocene stroke, da se papir še vedno največ uporablja kot embalažni material, hkrati pa je res, da proizvodnja papirja okolju ni pri- jazna – mišljena je uporaba kemikalij, velika poraba vode, energije, migracije škodljivih snovi iz embalaže v živila in podobno. izziv za raziskovalce?

Snovna in energetska učinkovitost je nedvo- mno izziv za raziskovanje. Ne nazadnje je to ena ključnih prioritet Evropskega raziskoval- nega programa Horizont 2020. Vendar bi ob tem najprej želela opozoriti na zmote, ki se še prevečkrat pojavljajo glede okoljske učin- kovitosti papirne industrije. Najprej z vidika porabe papirja in embalaže. Dejstvo je, da se delež papirne embalaže v celotni potrošnji še povečuje in v EU že presega 50 % tudi na trgu prehrane in tudi za to, ker sledi vse zahtev- nejšim okoljskim kriterijem in zahtevam za varnost in zdravje. Papir je naraven, biorazgradljiv in najbolj recikliran material. Industrija papirja je v preteklih letih nadpovprečno vlagala v izboljšanje okoljske učinkovitosti na vseh področjih. V zadnjih dvajsetih letih se je proizvodnja papirja povečala za 46 %, njeni okoljski vplivi pa so se bistveno zmanjšali.

Emisije CO2 na tono proizvedenega papirja so se zmanjšale za 42 %. 92 % papirnic v Evropi ima okoljski certifikat. Poudariti je potrebno tudi povečanje stopnje recikliranja in ponovne uporabe papirja. Stopnja recikliranja v EU do- sega že skoraj 72 % in se približuje teoretični meji recikliranja, saj okvirno 20 % porabljenega papirja ni možno zbrati ali reciklirati. Papir se v povprečju v Evropi uporabi 3,5 krat.

Problem je poraba energije in vode.

Dejstvo je, da je 54 % porabljene energije v proizvodnji papirja iz obnovljivih virov. Papirnice so največji proizvajalec energije iz biomase in

največji uporabnik kogeneracij, ki proizvaja ele- ktrično in termalno energijo za lastno porabo.

Poraba vode se je bistveno zmanjšala. Če je bilo v letu 1970 za proizvodnjo 1 tone papirja po- trebnih v povprečju 250 m³ vode, je danes le še med 5 in 50 m³, odvisno od proizvodnje. Samo v zadnjih desetih letih se je povprečna poraba zmanjšala za eno tretjino. Voda v procesu kroži in se ponovno uporablja. Velika večina papirnic ima čistilnice, ki dejansko zagotavljajo, da se voda vrača v okolje čista, ponekod še čistejša kot prihaja, tudi pri nas. Industrija intenzivno vlaga tudi v t.i. eco-design tako z vidika surovin, mislim na recikliranje, uporaba lesa iz certificiranih gozdov…, kot tudi nadomeščanja pomožnih surovin in materialov. Pomembno pa je, da se vlaganja v raziskave in razvoj ter okoljske naložbe papirne industrije ne zmanj- šujejo, temveč nasprotno. Ena največjih skupnih tehnoloških pobud v Evropski skupnosti je pobuda »Bio-based industries«, z močno podporo papirne industrije. Enako velja za naša podjetja, ki vlagajo v zapiranje energetskih in snovnih poti, recikliranje in zmanjševanje ter re-uporabo odpadkov. Zato verjamemo, da je slogan Evropskega združenja papirne industrije CEPI, da je papirna industrija zgleden primer krožnega gospodarstva, zelo ustrezen.

Če govorimo o ekodizajnu, govorimo tudi o življenjskem ciklusu izdelka in o reciklaži.

Pri reciklaži brez raziskovanja ne gre, torej je vloga inštituta pomembna, saj gre za ke- mijske analize, mehanske lastnosti papirja, za toksičnost in drugo. kako je torej z reciklažo papirja v sloveniji, saj najbrž ni povsem točno, da je papir med najenostavnejšimi materiali za

Kratko, zanimivo

usPeh Podjetij m sora in silvaProdukt

Dvema slovenskima podjetjema, M SORA d.d. in Silvaprodukt d.o.o., je uspel velik do- sežek. Njihov skupni projekt je bil med veliko konkurenco 580 oddanih projektov na SME Instrument (Phase 2) v okviru finančne per- spektive Obzorje 2020 izbran med 10 % tistih, ki bodo sofinancirani v okviru Instrumenta.

Gre za projekt WINTHERWAX – okno iz ter- mično modificiranega lesa z visoko obstojnim premazom iz voska. Izvedba projekta, ki traja 22 mesecev, se bo začela v marcu 2015.

Celotna vrednost projekta je 1,85 mio €, pri čemer je sofinanciranje Evropske unije 70 %.

V okviru projekta bo razvit postopek obdelave oken iz Silvapro termično modificirane smrekovine, s poudarkom na pasivnem oknu Natura Optimo XLT z voskom Silvacera na naravni osnovi podjetja Silvaprodukt. V nadalje- vanju bodo testni objekti, opremljeni z okni z najrazličnejšimi senzorji, poslani na 5 lokacij po Evropi (2x Slovenija, Nemčija, Španija in Švedska). Tam bodo spremljali, kaj se doga- ja z okni v različnih klimatskih razmerah.

Poleg tega bo izdelana še komora za umetno pospešeno staranje, v kateri bodo okna in fasadni elementi izpostavljeni ekstremnim klimatskim pogojem. Uvedli bodo revoluci- onarna rešitev površinske obdelave oken z voski kot alternativa obstoječim premazom in oljem. V projekt so vključeni še Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo), Univerza v Hannovru, SP tehniški inštitut Švedske iz Boråsa, podjetje Inspiralia iz Madrida, podjetje Kambič iz Slovenije in Lesarski grozd.

dc smith kuPil skuPino duroPack

Angleška korporacija DS Smith je februarja letos kupila Skupino Duropack za 303 milijonov EUR. Duropack, ki je lastnik Duropack Tespacka iz Brestanice in Valkartona iz Rakeka, je korporacija, ki operira v južno- -vzhodni Evropi. Ravno tako je Skupina la- stnica Belišča in podjetja Karton v sosednji Hrvaški. V letu 2014 je poslovni rezultat Skupine Duropack na EBITDA izkazal 41 milijonov EUR, na EBIT 22 milijonov EUR in 273 milijonov EUR prihodka od prodaje.

Miles Roberts, izvršni direktor pri DS Smith, je pojasnil: »Duropack je odličen posel, ki nam zelo ustreza. Nakup je pomemben korak v naši strategiji pri širitvi in povečanju našega geografskega odtisa. Duropack ima vodilen tržni položaj. Veselimo se njihovega prispev- ka k vsesplošni rasti DS Smith na atraktivnih trgih, kjer smo bili prej premalo zastopani.«

narašča poraba embalaže, ki je pogosto kombinacija različnih materialov in vsebuje dodatne snovi, ki so težko ločljive ali reciklabilne.

ob naraščanju stopnje

recikliranja se torej soočamo

z nižjo kvaliteto papirja

za recikliranje, s tem pa s

težjim dostopom industrije

do kvalitetnih surovin ter

dodatnimi stroški.

(12)

marec 2015

EMB a La Ža 12 97

reciklažo? je slovenija uspešna pri zbiranju odpadnega papirja?

O ekodizajnu se veliko govori. Menimo pa, da je v praksi na tem področju še precej neskladnosti v razumevanju. To je pogojeno tudi z zakonodajo in predpisi, ki pri papirju izpostavljajo predvsem surovino, torej uporabo recikliranega papirja. Na primer pri zelenih javnih naročilih je že uveljavljen kriterij deleža recikliranih vlaken v proizvodu. Ne pa tudi to, kar je bistveno, reciklabilnost samega proizvoda in skladnost z zahtevami za njegovo varno uporabo na celotni življenjski poti. Reciklabilnost produkta bi morala biti pomembnejša kot delež recikliranih vlaken v njem! Premalo je tudi zavedanja, da za učinkovitost krogotoka papirja ni pomembno le oblikovanje proizvoda. Vsi udeleženci v krogotoku, od proizvodnje, uporabe, odlaganja in predelave, imamo odgovornost in lahko po svoje prispevamo k temu.

in reciklaža papirja?

Slovenije je uspešna pri zbiranju papirja za recikliranje. Namenoma uporabljam ta izraz namesto »odpadnega papirja«, saj želimo s tem tudi prispevati k večjemu zavedanju, da papir ni odpadek, temveč zelo pomembna surovina. Stopnja recikliranja pri nas je po zadnjih podatkih 60 %, s čimer sicer zaostajamo za povprečjem EU, vendar je trend dober. Papir je dejansko najenostavnejši material za recikliranje, če govorimo o grafičnem papirju, čistem odpadnem papirju v pisarnah, časopisih in podobno. Tu pa nastajajo problemi, saj se poraba grafičnega papirja v splošnem znižuje, narašča pa poraba embalaže, ki je pogosto kombinacija različnih materialov in vsebuje dodatne snovi, ki so težko ločljive ali reciklabilne. Ob nara- ščanju stopnje recikliranja se torej soočamo z nižjo kvaliteto papirja za recikliranje, s tem pa s težjim dostopom industrije do kvalitetnih surovin ter dodatnimi stroški.

torej je priložnost za raziskovalce.

Res je. Na tem področju je dejansko veliko prostora za raziskovanje in razvoj. ICP je eden od štirih specializiranih laboratorijev v centralni Evropi, ki so v okviru skupnega projekta EcoPaperLoop razvili in izvajajo enotno metodo za določanje reciklabilnosti papirne embalaže. Testiranje več kot 70 produktov, prisotnih na našem trgu, skupno preko 400 produktov na trgu centralne Evrope, je potrdi- lo, da dejansko obstajajo skupine produktov, ki so težko ali v celoti nereciklabilni. Prav tako je ta projekt izpostavil pomanjkljivosti v strate- gijah in sistemih zbiranja oziroma ravnanja z odpadno embalažo, ki jih je potrebno odpraviti, če želimo povečati učinkovitost recikliranja. To so naši razvojni izzivi. V razvoju, da najdemo ustreznejše rešitve za kompozitne materiale in nadomeščanje neustreznih materialov v oblikovanju produktov ter v sistemih zbiranja odpadkov, da zagotovimo lokalno zapiranje krogotoka papirja. Zavedati se moramo, da imamo v Sloveniji močno papirno industrijo, ki v veliki meri uporablja recikliran papir. Zato je možno in odgovorno, da zagotovimo kar najkrajšo in najčistejšo pot papirja za recikliranje od zbirnega mesta do papirnice. Ločeno zbiranje tako papirja kot papirne embalaže, kar sedaj ni praksa, je s tega vidika več kot utemeljeno.

cePi se je odločil za zelo hvalevredno pobu- do, za two team Project. za kakšen projekt gre in kako se bo naša papirniška panoga vključila vanj za zmanjšanje ogljičnega odtisa?

Two Team Project je pravzaprav nadaljevanje aktivnosti CEPI, Evropskega združenja papirne industrije za aktivno vključitev industrije v strateške razprave v EU o doseganju ciljev nizko ogljične družbe in krožnega gospodarstva. V letu 2013 je evropska papirna industrija v okviru CEPI skupaj z gozdnim sektorjem in drugimi povezanimi industrijami predstavila strateški dokument 2050 – Poti k nizko-ogljični

bio ekonomiji. V njem je predstavila trende, do- sežke in bodoči prispevek papirne industrije k doseganju skupnih ciljev. Dosedanji prispevek industrije je več kot viden. Nadaljnja vlaganja so opredeljena, jasno pa je tudi, da ambicioznih ciljev ni možno doseči brez novih, prebojnih tehnologij. Two Team Project je odgovor na

ta izziv. Z inovativnim pristopom, oblikova- njem dveh skupin vrhunskih znanstvenikov in strokovnjakov iz vodilnih podjetij, je bilo v projektu identificiranih in predstavljenih šest tehnologij prihodnosti. Te lahko realno predstavljajo odgovor na temeljne izzive zmanjševanja porabe energije in vode, emisij in odpadkov v proizvodnji papirja, kartona in lepenke. Raziskave se nadaljujejo s financira- njem industrije in v okviru novih raziskovalnih programov EU. Dognanja so predstavljena na spletni strani CEPI, povzetek ključnih tehnologij v slovenščini pa je bil objavljen v Reviji Papir konec lanskega leta.

kako se je vključila slovenska papirna industrija?

Naša industrija je sodelovala v diskusijah o strateškem dokumentu 2050. Razvoj novih, prebojnih tehnologij, ki jih je identificiral Two Team Project, predstavlja strateški izziv in vlaganja na evropski ravni, ki jim sledimo.

Z inovativnostjo in tehnološko o dličnostjo proiz vajamo p otis-

k ano k ar tonsko embalažo, k i prip omore h konkurenčnosti izdelkov naših kup cev.

Specializirani smo za izdelavo zloženk iz trdega k ar tona,

pr i čemer smo skozi leta vzpostavili številna dolgotrajna par tnerst va z

naročnik i iz far macevtske industr ije, prehrambne industr ije

in industr ije izdelkov za

osebno nego / kozmetiko.

STRAMEX PET d.o.o.

Stranje 7B, 3241 Podplat Tel.: +386 3 812 15 80 Faks: +386 3 812 15 87 www.stramex-pet.si

Proizvodnja PET plastenk in predform.

iCp je eden od štirih specializiranih laboratorijev v centralni evropi, ki so v okviru skupnega projekta ecopaperLoop razvili in izvajajo enotno metodo za določanje reciklabilnosti papirne embalaže.

Promocija

(13)

marec 2015

13 97 EMB a La Ža

Z inovativnostjo in tehnološko odličnostjo proizvajamo potis- kano kartonsko embalažo, ki pripomore h konkurenčnosti izdelkov naših kupcev.

Specializirani smo za izdelavo zloženk iz trdega kartona,

pri čemer smo skozi leta vzpostavili številna dolgotrajna partnerstva z naročniki iz farmacevtske industrije, prehrambne industrije

in industrije izdelkov za osebno nego / kozmetiko.

kaj lahko inštitut prispeva k večji konkurenč- nosti slovenske papirne in papirno-predelo- valne industrije, ki veliko izvaža in razmeroma čedalje boljše posluje?

Najprej bi želela potrditi trditev in še poudariti pomen papirne in papirno predelovalne industrije, ker menim, da je v širši javnosti premalo poznan. Naš sektor z okoli 110 podjetji, šesti- mi papirnicami in velikim številom malih in srednje velikih podjetij na področju predelave je eden stabilnejših sektorjev gospodarstva.

V zadnjih dveh desetletjih raste in brez večjih nihanj povečuje obseg proizvodnje in ponovno tudi zaposlenost. Zaposluje preko 4.100 ljudi.

Je eden večjih izvoznikov, izvaža preko 75

% celotne proizvodnje, kar predstavlja nekaj nad 3 % slovenskega izvoza. Papirništvo kot delovno intenzivna panoga ima nadpovpreč- no dodano vrednost. Posamezna podjetja dosegajo dvakratnik povprečja Slovenije in

celo presegajo 100.00 EUR na zaposlenega, kar presega dosežke v tehnološko intenzivnih panogah v Sloveniji in sodi med najvišje v pa- pirništvu tudi v evropskem merilu.

Zavedamo se poslanstva, zaradi katerega se je industrija kot ena redkih, če ne edina v Sloveniji, odločila za ustanovitev lastnega inštituta. Želimo postati središče znanja, ki s povezovanjem podjetij in raziskovalnih ter iz- obraževalnih institucij zagotavlja stalen razvoj in dostop do najnovejšega znanja.

kaj torej lahko storite za večjo konkurenčnost?

Prav to. Naš prispevek h konkurenčnosti industrije je v povezovanju za razvoj in v dostopu do znanja. Zato sedaj prednostno vlagamo v področje izobraževanja, v vzpostavitev lastnega sistema strokovnega izobraževanja in usposabljanja kadrov za potrebe papirne in papirno predelovalne ter povezanih industrij.

Dostop do usposobljenih kadrov in stalno izobraževanje zaposlenih je ključni element konkurenčnosti. V Sloveniji že desetletje ni več rednih izobraževalnih programov za to področje na poklicni strokovni ali višjih stopnjah izo- braževanja. Velikost trga dela in pa specifične, spreminjajoče se potrebe industrije zahtevajo prilagojene in fleksibilne programe izobraže- vanja in usposabljanja, na kar formalni sistem

ne more odgovoriti. Na ICP v partnerstvu z 20 podjetji poteka projekt razvoja kompetenčnega centra za kadre v papirni industriji. Financiran je iz sredstev Evropskega socialnega sklada v Sloveniji. Naš skupen strateški cilj je vzpostavitev »Akademije za papirništvo«, ki bo s povezovanjem specialističnega znanja iz podjetij in domačih ter mednarodnih raziskovalnih in izobraževalnih institucij stalno zagotavljala kvalitetne in dostopne programe strokovnega usposabljanja in izobraževanje po meri industrije. Dostop do znanja in virov za uvajanje novih tehnologij in izboljševanje procesov je naslednje ključno področje. Z vključevanjem v širše raziskovalne programe, povezovanjem v mednarodne razvojne mreže, pripravo in prido- bivanje virov za izvajanje aplikativnih razvojnih projektov lahko Inštitut prispeva h krepitvi kon- kurenčnosti posameznega podjetja in panoge.

katere razvojne teme so zdaj v ospredju?

Raziskovalno razvojne teme, ki jim v tem trenutku posvečamo največ pozornosti, so razvoj aktivne in inteligentne embalaže, razvoj naprednih večfunkcionalnih materialov za nove aplikacije, uporaba odpadkov v proizvodnji za produkte z dodano vrednostjo ter razvoj novih metod in tehnik za vrednotenje materialov in spremljanje procesov v proizvodnji.

Z inovativnostjo in tehnološko odličnostjo proizvajamo potis- kano kartonsko embalažo, ki pripomore h konkurenčnosti izdelkov naših kupcev.

Specializirani smo za izdelavo zloženk iz trdega kartona,

pri čemer smo skozi leta vzpostavili številna dolgotrajna partnerstva z naročniki iz farmacevtske industrije, prehrambne industrije

in industrije izdelkov za

osebno nego / kozmetiko. ^{Z ino}^vativnostjo in tehnološko

o dličnostjo proiz vajamo p otis- k ano k ar tonsko embalažo, k i

prip omore h konkurenčnosti izdelkov naših kup cev.

Specializirani smo za izdelavo zloženk iz trdega k ar tona,

pr i čemer smo skozi leta vzpostavili številna dolgotrajna par tnerst va z

naročniki iz far macevtske industr ije, prehrambne industr ije

in industr ije izdelkov za

osebno nego / kozmetiko.

Ločeno zbiranje tako papirja kot papirne embalaže, kar sedaj ni praksa, je več kot utemeljeno.

Promocija

(14)

In fo r m ac Ij e n a e m b a la žI In p o tro šn Ik

marec 2015

m ag . m ir a k os s ku bi c

EMB a La Ža 14 97

evropska uredba o zagotavljanju informacij potrošnikom o živilih, ki jih kupujejo, je le prvi korak, ki naj bi povečal zaupanje v kakovost in varnost hrane oziroma živil. novosti ni malo. prvič je predpisana velikost črk na embalaži za celotno eU. V javnosti je precej pozornosti vzbudilo označevanje alergenov, kar se mora jasno ločiti od drugega besedila. proizvajalci živil morajo zahteve po jasnem, razumljivem označevanju in obveščanju upoštevati od decembra, a težja naloga, ki bo izziv tudi za embalažno in pakirno panogo, jih čaka od decembra leta 2016. Takrat bo obvezno tudi označevanje hranilne vrednosti živil. mag.

mira kos skubic, sekretarka z Uprave rs za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ne govori le o tem, kaj prinašajo nova pravila o označevanju, pač pa tudi opozarja na potvorbe, ki so v eU že nekajkrat vzbudile številne dvome, kako je sploh z nadzorom kakovosti živil in varnostjo potrošnika.

jože volfand

inFormaCiJe na

emBaLaŽi in poTrošnik

velikost črk na embalaži je

enotno predpisana za celotno eu

slovenska zakonodaja zahteva od več panog določene novosti na embalaži izdelkov, pri čemer je zlasti poudarjena informacijska funk- cija embalaže. na kaj bi morala biti podjetja najbolj pozorna?

V zadnjih nekaj letih so postale informacije na živilih za potrošnike vse pomembnejše. Včasih so tudi nejasne in celo zavajajoče. Povečano povpraševanje potrošnikov po kakovosti in manjše zaupanje v varnost hrane sta le dva ključna vidika teh trendov. Evropska komisija je sprejela Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom in Uredbo (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil. Uredba (EU) št. 1169/2011 vključuje kot obvezne podatke področja, ki so pomembna z vidika varovanja zdravja, kot so na primer alergeni in hranilna vrednost. Pa tudi področja, ki so pomembna z vidika pravice potrošnikov do obveščeno- sti in zaščite pred potvorbami. Na primer država izvora in kraj porekla, poimenovanja.

Navedena uredba vključuje kot odgovorne nosilce dejavnosti vse v verigi proizvodnje hrane do končnega potrošnika. Torej so vključeni tudi gostinstvo in drugi obrati prehrane ter prodaja na daljavo.

zakonodaja velja za celotno eu?

Da. To je prednost za nosilce živilske dejavnosti, ko govorimo o označbah na živilih in tudi pri trgovanju med državami članicami EU. Na enostavnejši in enotnejši način je tako možno pripraviti tudi večjezične označbe, kar je danes vsakodnevna praksa.

toda problem je zavajanje, na kar potrošniki pogosto opozarjajo.

Označbe ne smejo zavajati glede poimenovanja, porekla, lastnosti,…Poleg splošne uredbe EU št.

1169/2011 je pri označevanju potrebno upošte- vati tudi druge predpise za posamezne vrste živil, če le te obstajajo. Tak primer je Uredba EU 1308/2013 za tržne standarde, ki določa na primer kategorije in zahteve za poimenovanje mleko, oljčno olje,..Za nekatere vrste živil so na osnovi evropskih direktiv, ki jih morajo države članice vključiti v nacionalne predpise, pripravljeni slovenski pravilniki, ki predpisuje- jo, kaj je na primer sok, med, čokolada, naravna mineralna in izvirska voda…

so informacije v razumljivem jeziku?

Označbe na živilu morajo biti v razumljivem jeziku na opaznem mestu embalaže, tako da

so zlahka vidne, razumljive, nedvoumne, jasno čitljive in neizbrisne ter ne smejo biti skrite, nejasne ali prekinjene z drugim besednim ali slikovnim gradivom. Podatki za ime živila, neto količina, vol.% za pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumskega odstotka alkohola, morajo biti v istem vidnem polju. Uporaba slovenskega jezika na embalaži je v Sloveniji obvezna skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine - Ur.l.RS, št. 86/2004. Podjetja morajo biti pozorna na velikost črk, ki do sedaj ni bila enotno predpisana v EU. Velikost črk je razložena in predpisana.

Potrošniki so upravičeno občutljivi pri ozna- čevanju alergenov.

Novost je tudi način označevanja alergenov.

Mislim na 21. člen navedene Uredbe. Vse sestavine, ki so se uporabile pri proizvodnji živila in so še vedno prisotne v končnem proizvodu, čeprav v spremenjeni obliki, in so navedene v Prilogi II ali izvirajo iz sestavin, navedenih v tej prilogi, se morajo navesti na označbi. Z jasnim sklicevanjem na ime snovi ali proizvoda iz Priloge II. Poudari se jih z vrsto pisave, ki se jasno razlikuje od drugega teksta.

kaj pa v primeru, če ni posebnih zahtev v nacionalni zakonodaji?

V primeru, da države članice za označevanje alergenov ne predpišejo posebnih zahtev v nacionalnih predpisih, je enak način ozna- čevanja alergenov, kot velja za predpakirana