BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJ EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE
Nik ŠABEDER
POPIS KAČJIH PASTIRJEV IN DVOŽIVK OB AVTOCESTNEM ODSEKU
ŠENTJAKOB–BLAGOVICA
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja
Ljubljana, 2021
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJ EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE
Nik ŠABEDER
POPIS KAČJIH PASTIRJEV IN DVOŽIVK OB AVTOCESTNEM ODSEKU
ŠENTJAKOB–BLAGOVICA
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja
INVENTORY OF DRAGONFLIES AND AMPHIBIANS BY THE MOTORWAY SECTION ŠENTJAKOB–BLAGOVICA
M. SC. THESIS Master Study Programmes
Ljubljana, 2021
Magistrsko delo je zaključek Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Ekologija in biodiverziteta. Delo je bilo opravljeno na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.
Študijska komisija je za mentorja magistrskega dela imenovala prof. dr. Rudija Verovnika za recenzenta pa doc. dr. Ceneta Fišerja.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: prof. dr. : Rok Kostanjšek
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
Član: prof. dr. : Rudi Verovnik
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
Član: doc. dr. Cene Fišer
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
Datum zagovora: 10. 9. 2021
Nik Šabeder
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Du2
DK UDK 595.733(043.2)
KG kačji pastirji (Odonata), dvoživke (Amphibia), avtoceste, zadrževalniki komunalne odpadne vode
AV ŠABEDER, Nik, dipl. ekol. naravov. (UN)
SA VEROVNIK, Rudi (mentor), FIŠER, Cene (recenzent) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Študij ekologije in biodiverzitete LI 2021
IN POPIS KAČJIH PASTIRJEV IN DVOŽIVK OB AVTOCESTNEM ODSEKU ŠENTJAKOB–BLAGOVICA
TD Magistrsko delo (Magistrski študij - 2. stopnja) OP VIII, 52 str., 10 pregl., 12 sl., 79 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Namen naloge je bil zbrati podatke o prisotnosti kačjih pastirjev (Odonata) in dvoživk (Amphibia) na območju avtocestnega odseka ob avtocesti A1 Šentilj–Koper med Šentjakobom in Blagovico. Na podlagi zbranih podatkov smo primerjali vrstno pestrost obeh skupin živali med 12 vzorčnimi mesti z neposrednim vplivom avtoceste in 15 brez neposrednega vpliva. Popisali smo 33 vrst kačjih pastirjev in devet vrst dvoživk. Na raziskovanem območju smo potrdili razvoj 16 vrst kačjih pastirjev in osem vrst dvoživk. Ugotovili smo, da imajo vode z neposrednim vplivom avtoceste manjšo vrstno pestrost kačjih pastirjev in dvoživk v primerjavi s tistimi brez vpliva.
Na vzorčnih mestih brez vpliva avtoceste je bilo signifikantno več vrst kačjih pastirjev, ki se tam razvijajo. Ugotovili smo tudi pozitivna vpliva velikosti vodnega telesa in obsega obrežne vegetacije na število vrst kačjih pastirjev na vzorčnih mestih, medtem ko vpliva neposredne bližine avtoceste na vrstno pestrost kačjih pastirjev nismo potrdili. Na to, kakšen je pomen vodnih teles z neposrednim vplivom avtoceste v primerjavi z drugimi, ni enoznačnega odgovora. Vsekakor pa lahko opravljajo pomembno povezovalno funkcijo med območji, kjer so življenjski prostori bolj ohranjeni in tistimi ki so degradirani ter jih je za namen ohranjanja biodiverzitete treba ustrezno vzdrževati.
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du2
DC UDC 595.733(043.2)
CX dragonflies (Odonata), amphibians (Amphibia), highways, detention AU ŠABEDER, Nik
AA VEROVNIK, Rudi (supervisor), FIŠER Cene (reviewer) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Ecology and biodiversity studies PY 2021
TI INVENTORY OF DRAGONFLIES AND AMPHIBIANS BY THE MOTORWAY SECTION ŠENTJAKOB–BLAGOVICA
DT M. Sc. Thesis (Master Study Programmes – Ecology and Biodiversity) NO VIII, 52 p., 10 tab., 12 fig., 79 ref.
LA sl AL sl/en
AB The primary objective of the thesis was to gather data on the presence of dragonflies (Odonata) and amphibians (Amphibia) along the highway section between Šentjakob and Blagovica on the A1 Šentilj-Koper. We compared the species richness of dragonflies and amphibians between the sampling sites with a direct influence of the highway and those without. We registered 33 species of dragonflies and 9 species of amphibians. We found that water bodies with the direct impact of the highway had a lower diversity of dragonflies and amphibians compared to those without direct impact, however the difference was not statistically significant. On the other hand, we recorded significantly more dragonfly species that completed their life cycle on water bodies without direct impact of the highway than on sites impacted by highway.
We also found a positive correlation between the size of the water body and extent of riparian vegetation on the number of recorded dragonflies on sampling sites. We could not confirm the impact of closeness to the highway on dragonfly species richness. The role of water bodies with the direct impact of highways is not yet completely known. In any case, they likely perform an important connecting function between better preserved habitats and therefore require proper management.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 NAMEN IN CILJI ... 1
1.2 DELOVNE HIPOTEZE ... 2
2 PREGLED OBJAV ... 3
2.1 OPIS OBMOČJA ... 3
2.2 KAČJI PASTIRJI ... 3
2.3 KAČJI PASTIRJI KOT BIOINDIKATORJI ... 5
2.4 DVOŽIVKE ... 6
2.5 DVOŽIVKE KOT BIOINDIKATORJI ... 7
2.6 VPLIV AVTOCESTNIH ZARDŽEVALNIKOV NA BIODIVERZITETO ... 7
3 MATERIAL IN METODE ... 9
3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA OBMOČJA ... 9
3.2 OPISI MEST VZORČENJA ... 10
3.3 ZBIRANJE PODATKOV ... 15
3.3.1 Popis in določanje kačjih pastirjev ... 16
3.3.2 Popis in določanje dvoživk ... 16
3.4 ANALIZA PODATKOV ... 17
4 REZULTATI ... 19
4.1 POPIS KAČJIH PASTIRJEV ... 19
4.1.1 Seznam vrst kačjih pastirjev ... 19
4.1.2 Število vrst kačjih pastirjev na vzorčnih mestih ... 22
4.2 DEJAVNIKI VPLIVA NA RAZPOREDITEV KAČJIH PASTIRJEV ... 28
4.2.1 Vpliv velikosti vodnega telesa na število vrst kačjih pastirjev ... 28
4.2.2 Vpliv oddaljenosti od avtoceste na število vrst kačjih pastirjev ... 29
4.2.3 Vpliv deleža sklenjene obrežne vegetacije na število vrst kačjih pastirjev
………30
4.3 NARAVOVARSTVENO VREDNOTENJE POSAMEZNIH MEST VZORČENJA ZA POMEN VARSTVA KAČJIH PASTIRJEV ... 31
4.3.1 Vpliv velikost vode na naravovarstvene vrednosti mest vzorčenja ... 32
4.3.2 Vpliv oddaljenosti od avtoceste na naravovarstvene vrednosti mest vzorčenja ... 32
4.4 POPIS DVOŽIVK ... 33
4.4.1 Seznam vrst dvoživk ... 33
4.4.2 Število vrst dvoživk na vzorčnih mestih ... 34
4.4.3 Število vrst dvoživk na mestih vzorčenja z in brez neposrednega vpliva avtoceste. ... 36
5 RAZPRAVA ... 39
6 SKLEPI ... 45
7 POVZETEK ... 46
8 VIRI ... 48
KAZALO PREGLEDNIC
Pregl. 1: Seznam mest vzorčenja kačjih pastirjev in dvoživk na avtocestnem odseku
Šentjakob–Blagovica ... 10 Pregl. 2: Seznam vrst kačjih pastirjev, popisanih na raziskovalnem območju ... 19 Pregl. 3: Seznam vrst kačjih pastirjev, popisanih na raziskovanem območju, glede na tip
vzorčnih mest ... 21 Pregl. 4: Seznam vzorčnih mest na raziskovalnem območju s številom popisanih vrst
kačjih pastirjev ………23 Pregl. 5: Število mest vzorčenja glede na število popisanih vrst kačjih pastirjev urejeno v
razrede………..24 Pregl. 6: Studentov t-test za število popisanih vrst kačjih pastirjev ... 26 Pregl. 7: Studentov t-test za število popisanih vrst kačjih pastirjev s potrjenim razvojem.27 Pregl. 8: Seznam vrst dvoživk, popisanih na raziskovalnem območju v času trajanja
raziskave ... 34 Pregl. 9: Število vrst dvoživk na posameznih mestih vzorčenja ter uspešen razvoj dvoživk
... 36 Pregl. 10: Studentov t-test za število popisanih vrst dvoživk ... 37
KAZALO SLIK
Sl. 1: Vzorčna mesta na raziskovalnem območju... 9
Sl. 2: Število vrst kačjih pastirjev, popisanih v času raziskave ... 23
Sl. 3: Histogram števila mest vzorčenja glede na število popisanih vrst kačjih ... 25
Sl. 4: Število vrst kačjih pastirjev na vzorčnih mestih ... 26
Sl. 5: Število vrst kačjih pastirjev, ki se na vzorčnih mestih razvijajo ... 28
Sl. 6: Vpliv velikosti vodnih teles na število vrst kačjih pastirjev ... 29
Sl. 7: Vpliv oddaljenosti vzorčnih mest od avtoceste na število vrst kačjih pastirjev ... 30
Sl. 8: Vpliv deleža sklenjene obrežne vegetacije na število vrst kačjih pastirjev ... 31
Sl. 9: Vpliv velikosti mest vzorčenja na naravovarstveno vrednost mest vzorčenja ... 32
Sl. 10: Vpliv oddaljenosti vzorčnih mest od avtoceste na naravovarstveno vrednost vzorčnih mest ... 33
Sl. 11: Število vrst dvoživk, popisanih v času raziskave... 35 Sl. 12: Število vrst dvoživk na vzorčnih mestih z in brez neposrednega vpliva avtoceste. 38
1 UVOD
Kačji pastirji (Odonata) so dobro poznan red žuželk z nepopolno preobrazbo, ki so v svojem razvoju vezani na mokrišča. Kačje pastirje najdemo na vseh oblikah celinskih voda, vendar posamezne vrste naseljujejo različne habitate. Mnogi med njimi so tudi habitatni specialisti.
Zaradi svojih vsestranskih zahtev po različnih strukturah v okolju v vseh razvojnih stadijih, razmeroma lahke določitve do vrste ter ker sta njihova biologija in ekologija dobro raziskani, jih uporabljamo kot bioindikatorje stanja celinskih mokrišč.
Večina dvoživk (Amphibia) vsaj del svojega življenja preživi v vodah, za uspešno preživetje in razvoj pa potrebujejo tako kopenske kot vodne habitate. Življenjski prostor dvoživk je sestavljen iz mrestišč, poletnih bivališč, prezimovališč in selitvenih območij. Vodni habitati dvoživk zajemajo različne tipe mokrišč, vključno z antropogenimi vodnimi telesi. Dvoživke so zelo dovzetne in občutljive na spremembe v okolju, v katerem živijo, zato so dober bioindikator za spremljanje stanja v okolju.
Ob avtocestah so pogosti zbiralniki odpadnih komunalnih voda, ki lahko sčasoma postanejo tudi primeren življenjski prostor za nekatere živali, med drugim za kačje pastirje in dvoživke.
Mnogi zbiralniki so tudi obrastli z vegetacijo. V te zbiralnike se poleg meteornih vod z avtocestnih cestišč zlivajo tudi onesnažene vode. Ob avtocestah so pogostokrat vzpostavljeni še tudi nadomestni habitati, ki naj bi bili za živali bolj primeren življenjski prostor od zbiralnikov.
Popis kačjih pastirjev in dvoživk v magistrskem delu je potekal na izbranih zbiralnikih vode ob avtocesti, kjer je neposreden vpliv avtocest, ter na ožjem območju na obeh straneh avtoceste, kjer so prisotni tudi ustrezni habitati in druge vode z občutnim človekovim vplivom.
1.1 NAMEN IN CILJI
Magistrsko delo je nastalo z namenom zbrati podatke o prisotnosti kačjih pastirjev in dvoživk na območju avtocestnega odseka ob avtocesti A1 Šentilj–Koper med Šentjakobom in Blagovico. Z zbranimi podatki bomo prispevali k poznavanju lokalne vrstne pestrosti teh dveh skupin živali, primerjali njihovo vrstno pestrost med vzorčnimi mesti z neposrednim vplivom avtoceste in tistimi brez vpliva ter preverili pomen zbiralnikov odpadnih komunalnih voda ob avtocesti za kačje pastirje in dvoživke.
Glavni cilji magistrske naloge so:
- Popisati vrstno pestrost dvoživk in kačjih pastirjev ob in v bližini avtoceste na odseku Šentjakob–Blagovica.
- Ugotoviti, katere vrste kačjih pastirjev in dvoživk se na izbranem območju razmnožujejo v zadrževalnikih ob avtocesti.
- Primerjati vrstno pestrost kačjih pastirjev in dvoživk med različnimi tipi habitatov.
- Ugotoviti pomen in primernost urejenih avtocestnih voda z neposrednim vplivom avtoceste na vrstno pestrost kačjih pastirjev in dvoživk.
1.2 DELOVNE HIPOTEZE
Postavili smo naslednje delovne hipoteze magistrske naloge:
- Večja vrstna pestrost kačjih pastirjev in dvoživk bo v vodah brez neposrednega vpliva avtoceste.
- Na vodnih telesih pod neposrednim vplivom avtoceste bo večja vrstna pestrost odraslih kačjih pastirjev in manjša vrstna pestrost njihovih ličink.
- Larvalni razvoj kačjih pastirjev in dvoživk bo v zadrževalnikih vode z neposrednim vplivom avtoceste potrjen pri manj vrstah kot pri drugih tipih življenjskih prostorov.
2 PREGLED OBJAV 2.1 OPIS OBMOČJA
Ljubljanska kotlina je največja sklenjena ravnina v Sloveniji. Na severu meji na Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, na vzhodu na obronke Posavskega hribovja, na zahodu na Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, na jugu pa na dele visoke dinarske planote, na Krim in Menišijo. Večji del kotline obsega Ljubljansko polje, ki leži na severovzhodnem delu kotline in je del Savske ravni v zgornjem porečju reke Save. Na jugu kotline se razprostira območje Ljubljanskega barja (Perko in sod., 1999). Kotlina je mlada udornina iz časa terciarja, nastala kot posledica tektonskega ugrezanja, ki pa je potekalo v več fazah, tudi v kasnejših obdobjih (Brancelj Rejec in sod., 2005). Zaradi ugrezanja v preteklosti in današnje kotlinske lege je območje bogato s površinskim in podzemnim dotekanjem vod z višje ležeče okolice. V Ljubljansko kotlino se stekajo alpske reke (Sava, Tržaška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica …), predalpske reke (Sora, Gradaščica …) in reke z dinarskokraških pokrajin (Ljubljanica, Iška, Ižica …) (Breznik, 1969; Brečko, 1998;
Brancelj Rejec in sod., 2005).
Ljubljanska kotlina ima zmerno celinsko podnebje. Zanj je značilno, da se povprečna temperatura najhladnejšega meseca ne spusti pod -3 °C, padavine pa so preko celotnega leta približno enakomerno razporejene (Ogrin in sod., 2013). Na severozahodu prejme do 1800 mm, proti jugovzhodu pa okoli 1400 mm padavin letno (Ogrin, 2005). Nižji deli Ljubljanske kotline imajo na leto v povprečju 121 meglenih dni. Zaradi zavetrne lege alpskega loka velja za Ljubljansko kotlino slaba prevetrenost z velikim deležem brezvetrja (30–40 %). Po podatkih za obdobje 1997–2006 prevladujejo severozahodnik in jugovzhodnik v okolici Brnika ter severovzhodnik in jugozahodnik v okolici Ljubljane (Rakovec in sod., 2009). Danes je Ljubljanska kotlina najgosteje poseljena pokrajina v Sloveniji, kjer prebiva več kot četrtina vsega prebivalstva v državi (Brancelj Rejec in sod., 2005).
Območje naše raziskave se nahaja na severovzhodnem delu Ljubljanske kotline v bližini Domžal.
2.2 KAČJI PASTIRJI
Kačji pastirji (Odonata) so žuželke, ki so se na Zemlji pojavili že vsaj pred 320 milijoni let (Askew, 2004a). So izjemni letalci, sposobni nadzorovati vsako od štirih kril posebej (Corbet, 1999). Barvitost in oblike vzorcev po telesu in krilih so raznolike, kar navdušuje mnoge odonatologe, raziskovalce kačjih pastirjev, že vsaj 250 let (Corbet in Brooks, 2008).
Kačje pastirje delimo v štiri podredove: monofiletski skupini enakokrili kačji pastirji (Zygoptera) in raznokrili kačji pastirji (Anisoptera), parafiletski podred prakrili kačji pastirji
(Anisozygoptera) in pred kratkim opisan podred fosilnih kačjih pastirjev Cephalozygoptera z okoli 60 vrstami (Dijkstra in Kalkman, 2012; Archibald in sod., 2021). Do sedaj je bilo opisanih okoli 6000 vrst kačjih pastirjev, še med 1000 in 1500 vrst pa je neopisanih (Kalkman in sod., 2008). Med prakrile kačje pastirje štejemo le tri danes živeče ter številne fosilne vrste (Li j.-K in sod., 2012). Število danes živečih vrst enakokrilih kačjih pastirjev je približno enako številu danes živečih raznokrilih kačjih pastirjev (Archibald in sod., 2021).
Kačje pastirje najdemo na vseh celinah razen Antarktike. Največja pestrost kačjih pastirjev je na območju tropskega deževnega gozda, kjer je največ zanje različnih primernih habitatov (Corbet, 1999). Na severni polobli se pojavljajo od ekvatorja do severne gozdne meje (Corbet in Brooks, 2008).
Kačji pastirji imajo nepopolno preobrazbo. Ličinke najdemo v vseh tipih voda, večina vrst živi v celinskih vodah, le redke tolerirajo brakične razmere, dve vrsti pa živita v slaniščih z mangrovami (Corbet, 1999). Za razvoj uporabljajo tudi antropogena vodna telesa (Kocjan in sod., 2020), nekatere tropske vrste tudi vodo v drevesnih duplih ali na listnih površinah (Corbet in Brooks, 2008). Mnogo vrst ima majhno območje razširjenosti in so habitatni specialisti, vključujoč, barja, ohranjene gozdne potoke in slapove (Kalkman in sod., 2008).
Ličinke za razvoj od jajčeca do odraslega osebka potrebujejo od nekaj tednov do sedem let (Corbet in Brooks, 2008). Hranijo se z najrazličnejšimi malimi vodnimi živalmi do velikosti paglavcev in majhnih rib. Levitev v odrasli osebek poteka nad vodno gladino, na obvodni vegetaciji, obrežju in drugih strukturah ob ali v bližini vode. Po levitvi za krajši čas zapustijo neposredno območje ob vodi, kjer se največkrat zadržujejo na bližnjih travnikih in robu gozda (Corbet, 1999). Samci se vrnejo do vode v iskanju samic in teritorija, medtem ko se samice pogosto k vodam vračajo v obdobju parjenja in odlaganja jajc (Dijkstra, 2006).
V Evropi je bilo skupaj z vrstami, ki k nam občasno migrirajo z drugih celin, predvsem Afrike, popisanih 163 vrst kačjih pastirjev (Dijkstra in sod., 2020). Od teh je bilo do nedavnega v Sloveniji zabeleženih 72 vrst kačjih pastirjev iz 28 rodov iz devetih družin (Kotarac, 2015), julija 2021 pa je bila v Sloveniji zabeležena nova vrsta (Vinko, 2021), s čimer je za Slovenijo danes znanih 73 vrst kačjih pastirjev iz 29 rodov iz devetih družin. Na širšem območju naše raziskave je bilo do začetka našega terenskega dela zabeleženih 43 vrst kačjih pastirjev (Kiauta, 1963; Kotarac, 1997a, 1997b; Bedjanič, 2008; Vinko, 2017; CKFF, 2021a).
V Evropski uniji je ogroženih 16 % vrst kačjih pastirjev, še 11 % velja za potencialno ogrožene (Kalkman in sod., 2010). V Sloveniji je ogroženih 40 vrst kačjih pastirjev (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, 2010), od tega je 25 vrst zavarovanih (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 2004).
V zmernem pasu, kamor spada tudi Slovenija, sta bila zaznana upad števila osebkov številnih vrst kačjih pastirjev in sum upada biodiverzitete (Kalkman in sod., 2008). Takšno dogajanje
je posledica uničenja habitatov, evtrofikacije, zakisanosti in onesnaževanja voda, kanalizacije in zajezitve vodotokov ter spremenjene rabe prostora (Kalkman in sod., 2008, 2010). Upad števila vrst je bil opažen tudi v regiji, kjer je potekala naša raziskava (Kiauta, 2014; Vrhovnik in sod., 2016; Vinko, 2017; Vinko in Tratnik, 2018).
2.3 KAČJI PASTIRJI KOT BIOINDIKATORJI
Kačji pastirji se uporabljajo kot objekt raziskav z različnih področij biologije. Ličinke so pomemben element celinskih voda in so dobri kazalniki kakovosti voda (Corbet in Brooks, 2008). Globalno desetim odstotkom vrst kačjih pastirjev grozi izumrtje (Clausnitzer, 2009).
Na vrstno pestrost kačjih pastirjev na nekem območju vplivajo zgodovinski (geološki) in ekološki dejavniki (Kalkman in sod., 2008). Ekološki dejavniki zajemajo tudi vse biotske in abiotske dejavnike, ki lahko vplivajo na skupino organizmov (Begon in Townsend, 2021), zgodovinski pa prisotnost vrste na določenem območju že dalj časa (Kalkman in sod., 2008).
Ker so kačji pastirji organizmi z vodno ličinko in odraslim stadijem na kopnem ter potrebujejo različne ekološke razmere v svojem habitatu, so uporabni kot bioindikatorji stanja celinskih vod, pa tudi pomemben povezovalni člen med habitati celinskih vod in kopna s snovnim prenosom (Vilenica in sod., 2020; Vinko in sod., 2020). Odrasli kačji pastirji so zelo mobilni in lahko v kratkem času naselijo tudi novo nastale habitate, vključno z antropogenimi (Vilenica in sod., 2020). Vrste, ki so habitatni specialisti, so navadno redkejše od habitatnih generalistov. Na uspešen razvoj ličink znatno vplivajo morfologija habitata, njegova velikost, prisotnost in struktura vodne in obvodne vegetacije ter vpliv človeka (Lenz, 1991; Corbet in Brooks, 2008; Vilenica in sod., 2020). Odrasli kačji pastirji za uspešen razvoj potrebujejo predvsem ustrezno vodno in obvodno vegetacijo (Vinko in sod., 2020). Lastnost habitata je tako najpomembnejši dejavnik pri razširjenosti vrst kačjih pastirjev (Harabiš in Dolný, 2010). Poleg naštetih dejavnikov na prisotnost kačjih pastirjev vplivajo še plenilski pritisk rib, fizikalno-kemijske lastnosti vode, substrat, tujerodne živalske vrste, dostopnost hrane in osončenost vode (Corbet, 1999; Vinko in sod., 2020).
Kačje pastirje ogroža izsušitev vodnih teles ali praznjenje in polnjenje vode v vodnih telesih v nepravem času in na nepravilen način (Vinko in sod., 2020).
Uporabnost kačjih pastirjev kot kazalnikov trenutne saprobnosti ali toksičnosti nekega vodnega telesa je majhna, predvsem zaradi vsestranskih zahtev do različnih struktur okolja.
Za vrednotenje stanja okolja ter ocenjevanje posegov vanj pa so kačji pastirji kot skupina primerni predvsem zato, ker tolerirajo ozek obseg okoljskih razmer, ker jih razmeroma lahko določimo do vrste in ker lahko potrdimo razvoj ličink v točno določenem življenjskem prostoru (Kotarac, 1997b).
2.4 DVOŽIVKE
Na svetu je trenutno znanih 8374 vrst dvoživk (AmphibiaWeb, 2021), od tega 20 vrst v Sloveniji (Stanković in Delić, 2012; Poboljšaj in Lešnik, 2003; Rašl, 2017). Na Zemlji so se prvič pojavile pred 340 milijoni let (Wells, 2007). Dvoživke so štirinožni vretenčarji z nestalno telesno temperaturo. Večina jih vsaj del svojega življenja preživi v vodi.
Razvrščene so v tri redove: sleporili (Gymnophiona), ki živijo izključno v tropskem in subtropskem območju, ter repate dvoživke (Urodela) in brezrepe dvoživke (Anura), ki živijo tudi v Sloveniji (Kryštufek in sod., 1999; Poboljšaj in Lešnik, 2003). Dvoživke so skupina, ki za uspešno preživetje in razvoj potrebujejo tako kopenske kot vodne habitate (Wells, 2007). Njihov življenjski prostor sestavljajo mrestišča (habitati, kjer poteka odlaganje jajc, oploditev in razvoj jajc do mladostnega osebka), poletna bivališča (kjer se zadržujejo in hranijo v aktivnem obdobju leta), prezimovališča (kjer preživijo zimo v neaktivnem stanju) ter selitvena območja (kjer potekajo selitve med prej naštetimi habitati) (Poboljšaj, 1997).
Njihovi habitati tako zajemajo različne tipe mokrišč vključno z antropogenimi vodnimi telesi (Kocjan in sod., 2020). Večina vrst dvoživk v vodo odlaga posamezna jajca ali skupke jajc, imenovane mresti, redke dvoživke pa tudi že razvite ličinke. Iz jajc, ki jih odrasle samice odlagajo v vodo, se razvijejo ličinke, ki po preobrazbi odraslo življenje lahko nadaljujejo na kopnem (Stebbins in Cohen, 1995).
Ličinke brezrepih dvoživk, ki jih imenujemo tudi paglavci, so večinoma rastlinojede in se prehranjujejo s strganjem in objedanjem vodne vegetacije. Kasneje v razvoju nekateri paglavci postanejo vsejedi. Ličinke repatih dvoživk so mesojede, hranijo se z nevretenčarji, občasno je prisoten tudi kanibalizem (Wells, 2007). Odrasle dvoživke so plenilci, plen pogoltnejo in zaužijejo cel. Večinoma se prehranjujejo z različnimi nevretenčarji, majhnimi vretenčarji, občasno pa tudi z mresti in paglavci žab. Paglavci dihajo s škrgami in skozi kožo.
Odrasle dvoživke dihajo s pljuči, deloma pa poteka izmenjava plinov tudi skozi navlaženo kožo (Stebbins in Cohen, 1995). Spolno zrele dvoživke se v času parjenja, ki pri večini vrst poteka spomladi ali zgodaj poleti, iz prezimovališč vračajo k vodam, kjer se razmnožujejo.
Prav v tem času potekajo številne migracije dvoživk na mrestišča (Poboljšaj in Lešnik, 2003).
Dvoživke so med vsemi vretenčarji verjetno najbolj ogrožena skupina, saj je ogroženih okoli 41 % vseh danes živečih vrst (Hocking in Rabbitt, 2014). V Sloveniji so ogrožene vse vrste dvoživk (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, 2010).
Tako v splošnem kot tudi v Sloveniji ogrožajo dvoživke predvsem fragmentacija in izguba habitatov ter izolacija posameznih populacij, slabšanje kakovosti vode, pretirana raba pesticidov, onesnaženje vodnih in kopenskih habitatov, človeške motnje (umetna svetloba, zvočno onesnaženje), vnosi tujerodnih vrst, lov dvoživk za prehrano ljudi, novi načini rabe tal v kulturni krajini, podnebne spremembe, bolezni in urbanizacija (Poboljšaj in Lešnik, 2003; Collins in Storfer, 2003; Stuart in sod., 2004; Hamer in McDonnell, 2008).
Na območju izvajanja naše raziskave je bilo do sedaj opaženih 12 vrst dvoživk (Poboljšaj in sod., 1997; CKFF, 2021b).
2.5 DVOŽIVKE KOT BIOINDIKATORJI
Dvoživke so zelo dovzetne in občutljive na spremembe v okolju, v katerem živijo in posamezne vrste so zato dober bioindikatorski organizem za spremljanje stanja njihovih habitatov (Simon in sod., 2011). Predvsem v času odlaganja jajc in parjenja se v velikem številu zbirajo v različnih vodnih telesih (Stebbins in Cohen, 1995), zato je prisotnost številnih vrst dober kazalnik stanja celinskih voda. Podatki o prisotnosti vrst na izbranih lokacijah se pogosto uporabljajo kot odraz stanja neke celinske vode (Burger in Snodgrass, 1998). Spremembe habitatov in poslabšanje stanja okolja so tako lahko za mnoge vrste, predvsem habitatne specialiste, pogubne. V Sloveniji slednje še posebej velja za repate dvoživke, medtem ko brezrepe dvoživke določeno mero sprememb habitatov še lahko prenesejo (Poboljšaj, 1997). Brezrepe dvoživke se na nadomestne in spremenjene habitate lažje prilagodijo, vendar je pri teh zelo pomembna kakovost vode in prisotnost primerne vegetacije (Hamer in McDonnell, 2008).
2.6 VPLIV AVTOCESTNIH ZARDŽEVALNIKOV NA BIODIVERZITETO
Avtoceste so bile v prejšnjem stoletju ter na prelomu tisočletja v Evropi in tudi Sloveniji eden glavnih infrastrukturnih projektov za razvoj držav (Mom, 2005; Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, 1996). Ta infrastrukturni razvoj je vplival tudi na mokrišča, ki med različnimi življenjskimi okolji izginjajo med najhitreje (Hull, 1997). V sredozemskih državah se je število in obseg naravnih mokrišč zmanjšal za 90 %, v severnih državah Evrope pa med 40 in 90 % (Hull, 1997). Gradnja cest povzroči upad biodiverzitete na lokalni in v primeru avtocest tudi regionalni ravni (Findlay in Houlahan, 1997). Do upada števila vrst in številčnosti osebkov posameznih vrst prihaja zaradi omejenih migracij med populacijami, ki jih cestno omrežje pretrga, povečani smrtnosti zaradi prometa, fragmentacije habitata ter uničenja in onesnaževanja habitatov, do katerega pride v cestnem prometu (Findlay in Bourdages, 2000). Findlay in Houlahan (1997) sta opazovala negativen vpliv pojavljanja novih avtocest ter cest na vrstno pestrost herpetofavne in vegetacije v vodnih telesih ter prispevnem območju le-teh. Findlay in Bourdages (2000) sta statistično dokazala opazovano negativno razmerje in ugotovila, da lahko negativni vpliv na vodno vegetacijo zaznamo še desetletja po prvotni izgradnji ceste ali avtoceste. Slabšanje strukture avtohtone vodne vegetacije, upad števila rastlinskih vrst ali njihovo popolno izginotje negativno vpliva tako na prisotnost dvoživk (Stebbins in Cohen, 1995) kot kačjih pastirjev (Corbet, 1999). Ceste in avtoceste spremljajo tudi meteorne in odpadne vode, ki se iz teh nato stekajo v okolje ali v za to namenjene zadrževalnike voda (Scher in sod., 2000).
Tudi za namen preprečevanja negativnih posledic razlivanja meteornih voda v okolje je v veljavi Evropska direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode (Direktiva 91/271/EGS, 1991; Direktiva 98/15/ES, 1998). Direktiva od držav članic zahteva, da ustrezno zbirajo in čistijo odpadno komunalno vodo, potrebna je tudi izgradnja zadrževalnikov meteornih in odpadnih voda (Scher in sod., 2000). Predpisi direktive so vključeni v slovensko nacionalno zakonodajo (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, 2015).
Zadrževalnike odpadnih komunalnih voda ob avtocestah definiramo kot zbiralnike vode, katerih namen je preprečiti razlivanje meteornih vod z avtocest izven obsega zbiralnika, preprečevati onesnaževanje vod s kovinami, ogljikovodiki in drugimi onesnažili ter preprečiti obširna onesnaženja okolja ob večjih prometnih nesrečah (Maestri in Lord, 1987).
Velikost takih posameznih zadrževalnikov v premeru navadno meri do 20 m. Kljub njihovi primarni nalogi zbiranja odpadnih vod se je izkazalo, da omogočajo preživetje velikemu številu različnih vodnih vrst. Število takih zadrževalnikov se je ob izgradnji avtocest močno povečalo, medtem ko se je število naravnih vodnih teles drastično zmanjševalo (Scher in sod., 2000). Zadrževalniki odpadnih komunalnih voda lahko ob primerni gradnji in upravljanju pozitivno prispevajo k obstoju kačjih pastirjev in dvoživk (Scher in sod., 2000;
Kadoya in sod., 2004; Hazell in sod., 2004). Tudi nekatere slovenske študije so pokazale, da kačji pastirji in dvoživke aktivno uporabljajo ta antropogena vodna telesa (Poboljšaj in sod., 1997; Kotarac in sod., 2008). Cipot (2005) je številne vrste dvoživk v širši okolici Dekanov zabeležila v antropogenih vodnih habitatih, med drugim tudi takih z vplivom avtoceste.
Kačji pastirji prav tako naseljujejo zadrževalnike vode ob avtocesti v Vipavski dolini, kar je ugotovil Vinko (2016), ki dodaja, da imajo vodni zbiralniki ob avtocestah nižje vrednosti biodiverzitetnih indeksov v primerjavi z drugimi bližnjimi habitati.
3 MATERIAL IN METODE
3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA OBMOČJA
Za raziskovalno območje smo si izbrali 14,7 km dolg avtocestni odsek ob avtocesti A1 Šentilj–Koper med Šentjakobom in Blagovico, z začetkom odseka na savskem mostu in koncem na avtocestnem izvozu Lukovica. Na območju raziskave smo izbrali 27 vzorčnih mest (Slika 1). Od teh ima 12 vzorčnih mest neposredni vpliv avtoceste, 15 je brez neposrednega vpliva avtoceste (Preglednica 1). Za neposredni vpliv avtoceste smo upoštevali vode s prisotnim neposrednim odtokom z avtoceste, namenjenim odvodnjavanju meteornih vod s cestišča. Vode brez neposrednega vpliva avtoceste smo izbrali v približno dvokilometrskem pasu na obeh straneh od cestišča, v katerem smo še lahko pričakovali prisotnost večine vrst dvoživk in kačjih pastirjev, ki so prisotne na širšem območju raziskave (Poboljšaj in Lešnik, 2003; Corbet, 1999). Natančno lokacijo vzorčnih mest in oddaljenost vzorčnih mest od avtoceste smo izmerili s pomočjo Geopedije.
Slika 1: Vzorčna mesta na raziskovalnem območju (N=27). Vzorčna mesta z neposrednim vplivom avtoceste (N=12) ležijo tik ob avtocesti.
Preglednica 1: Seznam mest vzorčenja kačjih pastirjev in dvoživk na avtocestnem odseku Šentjakob–Blagovica v obdobju februar–avgust 2020. V seznamu so za vsako mesto vzorčenja zapisani najbližji kraj mesta vzorčenja, zaporedna številka mesta vzorčenja, koordinate zemljepisne širine in dolžine v projekciji WGS84, oddaljenost od avtoceste [m] ter neposredni vpliv avtoceste na vzorčno mesto.
Koda mesta vzorčenja
Najbližji kraj
Širina (severno)
Dolžina (vzhodno)
Oddaljenost od avtoceste [m]
Neposredni vpliv avtoceste
1 Ljubljana 46.087073 14.557566 2040 ne
2 Dragomelj 46.108632 14.582187 1210 ne
3 Dragomelj 46.108234 14.579949 1320 ne
4 Dragomelj 46.108232 14.579974 1330 ne
5 Dragomelj 46.107664 14.579652 1300 ne
6 Dragomelj 46.109126 14.598302 118 da
7 Dragomelj 46.107972 14.599274 3 da
8 Dragomelj 46.108683 14.599576 0,5 da
9 Zaboršt 46.133918 14.615791 12 da
10 Zaboršt 46.136770 14.620299 3 da
11 Zaboršt 46.135843 14.618011 3 da
12 Zaboršt 46.135580 14.620881 116 ne
13 Dob 46.142663 14.631214 28 da
14 Dob 46.142208 14.630485 28 da
15 Dob 46.142763 14.630729 49 da
16 Dob 46.141762 14.631134 22 da
17 Dob 46.147544 14.638635 12 da
18 Dob 46.147843 14.639030 12 da
19 Dob 46.142403 14.638772 385 ne
20 Dob 46.152565 14.640322 362 ne
21 Dob 46.160126 14.638495 1130 ne
22 Lukovica 46.164692 14.656405 1080 ne
23 Lukovica 46.164610 14.656899 1070 ne
24 Lukovica 46.163726 14.656684 950 ne
25 Lukovica 46.164283 14.660160 1070 ne
26 Lukovica 46.165305 14.662618 116 ne
27 Lukovica 46.169340 14.683226 631 ne
Vzorčenje je potekalo od februarja 2020 do avgusta 2020. Ob prvem obisku smo vsaki vodi poleg prvega popisa določili tudi neposreden ali posreden vpliv avtoceste.
3.2 OPISI MEST VZORČENJA MESTO VZORČENJA 1
Močvirje, 350 m južno od industrijske cone na Savskih prodih (Brnčičeva ulica 53), s premerom 11 m in 2040 m oddaljeno od avtoceste. Vodostaj se je v času našega terenskega dela spreminjal, vendar ni voda v močvirju nikoli presahnila. V okolici je bilo veliko
obvodne vegetacije, tudi sklenjen gozdni sestoj v skupnem deležu približno 100 %. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 2
Travnik ob makadamski cesti, 150 m po cesti vzhodno od odcepa od makadamske poti med Dragomljem in Ljubljano. Travnik je bil v februarju in marcu 2020 poplavljen, premer vode je znašal 5 m in je od avtoceste oddaljen 1210 m. V drugi polovici marca 2020 je voda presahnila. Travnik je bil v poletnih mesecih košen. Sklenjene vegetacije v neposredni bližini ni bilo. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 3
Potok 200 m po cesti vzhodno od odcepa od makadamske poti med Dragomljem in Ljubljano. Potok je bil februarja in marca 2020 vodnat, počasi tekoč do stoječ, kasneje je voda presahnila. Potok je 1320 m oddaljen od avtoceste, na obrežju je sestoj črne jelše. Delež celotne vegetacije v neposredni bližini je bil približno 100-%. Širina potoka je bila 1,3 m.
Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 4
Potok Dobravščica pod kamnitim mostom na makadamski cesti, 250 m po cesti vzhodno od odcepa od makadamske poti med Dragomljem in Ljubljano. Voda v potoku je bila prisotna skozi ves čas popisov, širina potoka je znašala 3 m. Ob strugi so bili gosti sestoji sklenjene vegetacije, prisotna so bila tudi drevesa, skupaj v deležu približno 100 %. Od avtoceste je potok oddaljen 1330 m. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 5
Mlake in kolesnice 200 m po cesti vzhodno od odcepa od makadamske poti med Dragomljem in Ljubljano. Mesto vzorčenja je obsegalo večjo mlako, več manjših mlak, kolesnic in luž (njihovo število se je med popisi spreminjalo), ki so odvisno od količine dežja med sabo tudi povezane. Premer večje mlake, ki je ostala vodnata skozi ves čas popisov, je 6 m, celotno območje pa obsega več deset metrov. Lokacija je v celoti pod krošnjami dreves.
Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 6
Potok 60 m južno od naslova Dragomelj 61. V aprilu 2020 je presahnil, vendar se je kasneje ob obilnejšem deževju na globljih mestih napolnil, da so bile v strugi večje in dlje časa obstojne luže. Kadar je bila v potoku voda, je bila le ta skoraj stoječa, širina vode pa je bila 1,5 m. Od avtoceste je mesto vzorčenja oddaljeno 118 m. Celotna struga potoka je obdana z gostim sestojem jelševja in druge vegetacije v deležu približno 100 %. Mesto vzorčenja je imelo neposreden vpliv avtoceste.
MESTO VZORČENJA 7
Kanal ob avtocesti, na zahodni strani v smeri proti Ljubljani, nasproti Piknik prostora Dragomelj, s širino 3 m in oddaljenostjo od avtoceste 3 m. V pomladanskih mesecih 2020 je bila v kanalu stoječa voda, ki je bila kasneje prisotna zgolj ob deževju in spiranju z avtoceste. Na južni strani je bila prisotna visoka vegetacija, delež, katere je bil približno 50 %. Mesto vzorčenja je imelo neposredni vpliv avtoceste, povezan je bil z več odtočnimi cevmi za odvodnjavanje.
MESTO VZORČENJA 8
Depresija pod avtocestnim mostom za potok, nasproti Piknik prostora Dragomelj. Od avtoceste je oddaljena pol metra. Premer vode, kadar je bila ta prisotna, meri 3 m. Podobno kot ostale lokacije v okolici Dragomlja z neposrednim vplivom avtoceste je tudi ta v sušnih mesecih presahnila. Delež sklenjene vegetacije na obrežju je bil približno 25-%. Mesto vzorčenja je imelo neposredni vpliv avtoceste, vanjo so se iztekale odtočne cevi nad avtocestnim mostom.
MESTO VZORČENJA 9
Vodni zadrževalnik in potok ob avtocestnem izvozu za Domžale, 50 m severno od MK Vaški boysi. Na mestu vzorčenja so se staknili dva počasi tekoča potoka, večja mlaka v betonskem koritu in mlaka med potokoma. Največji premer vode na lokaciji je znašal 5 m, oddaljenost od avtoceste pa 12 m. Delež sklenjene vegetacije z gozdom v okolici mesta vzorčenja je bil približno 85-%. Vegetacija je bila prisotna povsod, razen okoli največjega betonskega korita.
Mesto vzorčenja je imelo neposredni vpliv avtoceste, vanjo so se izlivale meteorne vode s cestišča.
MESTO VZORČENJA 10
Zadrževalnik za odpadne komunalne vode, ob avtocesti Maribor–Ljubljana, na zahodni strani v smeri vožnje proti Ljubljani, pod viaduktom Mlake. Premer vode meri 5 m, zadrževalnik je 3 m oddaljen od avtoceste. Zadrževalnik je vseboval vodo spomladi 2020 in ob obilnem dežju, v obdobjih brez dežja, po aprilu 2020, je voda presahnila. Delež vegetacije ob zadrževalniku je bil približno 50-%, gozd je bil prisoten na zahodnem bregu. Mesto vzorčenja je imelo neposredni vpliv avtoceste, vanj so se preko več kanalov z avtoceste zlivale vode.
MESTO VZORČENJA 11
Kanal ob avtocesti, na zahodni strani vožnje proti Ljubljani, pod viaduktom Mlake, je od avtoceste oddaljen 3 m. Širina, kadar je bila prisotna voda, je znašala 1 m. Voda je bila v kanalu prisotna v mesecih februar–april 2020, ko kanal ni bil pretočen, kasneje pa le za krajši čas ob deževju. Ob kanalu ni bilo sklenjenega sestoja vegetacije. Kanal je imel neposredni vpliv avtoceste, vanj so se po več ceveh s cestišča zlivale vode.
MESTO VZORČENJA 12
Jelševje s potokom, ob avtocesti Maribor–Ljubljana, na vzhodni strani v smeri vožnje proti Ljubljani, pod viaduktom Mlake, s premerom več kot 100 m. Od avtoceste je oddaljeno 116 m. Mesto vzorčenja je zajemalo počasi tekoč, razlivajoč se potok, ki je v mesecih februar–april 2020 ustvaril obširno mokrišče. Premer vode, ki je bila stalno prisotna, je bil 8 m. Delež sklenjene vegetacije na mestu vzorčenja je znašal približno 100 %. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 13
Eden izmed dveh ribnikov na južni strani makadamske zaplate nekdanjega odlagališča odpadkov, ki se nahaja poleg naslova Gorjuša 2a (JZ ribnik, gledano v smeri avtoceste), od avtoceste oddaljen 28 m, s premerom 32 m. Sam ribnik je bil približno 100-% obkrožen z visoko vegetacijo. V ribniku so rasle plavajoče ter potopljene rastline in so v mesecu juniju pokrivale okrog polovico površine vode. Mesto vzorčenja je imelo neposredni vpliv avtoceste, vanj se je po ceveh zlivala voda s cestišča.
MESTO VZORČENJA 14
Eden izmed dveh ribnikov na južni strani makadamske zaplate nekdanjega odlagališča odpadkov, ki se nahaja poleg naslova Gorjuša 2a (SV ribnik, gledano v smeri avtoceste), od avtoceste oddaljen 28 m, s premerom 38 m. Delež visoke obrežne vegetacije je bil približno 100-%. Mesto vzorčenja je imelo neposreden vpliv avtoceste, saj je bil z njo povezan z več cevmi za odvodnjavanje.
MESTO VZORČENJA 15
Potok, ki teče med makadamsko zaplato nekdanjega odlagališča odpadkov ter travnikom, poleg naslova Gorjuša 2a, je od avtoceste oddaljen 49 m, njegova širina znaša 4 m. V potoku je počasi tekla voda, ki je mestoma zastajala. Na obrežju potoka je bila pokrovnost z vegetacijo 70-%, ponekod so bila prisotna tudi drevesa. Potok je bil mestoma obilno obrasel tudi s potopljeno in plavajočo vodno vegetacijo. Mesto vzorčenja je imelo neposreden vpliv avtoceste, saj je potok tekel pod avtocesto, kamor so se izlivale vode s cestišča. Prav tako je bil povezan z mestoma vzorčenja 13 in 14, iz katerih se je ob visokem vodostaju izlivala voda z vplivom avtoceste.
MESTO VZORČENJA 16
Potok, širok 3 m, 22 m vzhodno od avtoceste, ob makadamski poti, izvoz na katero je zahodno, tik pred mostom čez avtocesto, med krajema Gorjuša in Dob. Obrežje potoka je v celoti obraslo (100-%), prisotna so bila tudi drevesa. Voda je bila mestoma prerasla tudi s potopljenimi in plavajočimi rastlinami. Mesto vzorčenja je imelo neposreden vpliv avtoceste, vanjo so se po več ceveh izlivale vode s cestišča.
MESTO VZORČENJA 17
Ena izmed dveh mlak na zahodni strani avtoceste v smeri vožnje Maribor–Ljubljana, 250 m JZ od naslova Kidričeva ulica 24, Dob (Z mlaka, gledano v smeri avtoceste) je od avtoceste oddaljena 12 m, s premerom 8 m. Voda v mlaki je bila prisotna v mesecih februar–april 2020, kasneje je bila občasno prisotna ob večjih nalivih. Okolica mlake je bila pogosto košena, tako da je bil delež vegetacije v neposredni bližini ničodstoten. Mesto vzorčenja je imelo neposreden vpliv avtoceste, saj se je voda preko več kanalov s cestišča zlivala v mlako.
MESTO VZORČENJA 18
Ena izmed dveh mlak na levi strani avtoceste v smeri vožnje Maribor–Ljubljana, 250 m JZ od naslova Kidričeva ulica 24, Dob (V mlaka, gledano v smeri avtoceste) je od avtoceste oddaljena 12 m, s premerom 12 m. Vodostaj je od meseca aprila 2020 naprej nihal. Obrežna vegetacija je bila pogosto košena, razen na severovzhodnem delu mlake, kjer je bil sklenjen sestoj rastlin, ki je obsegal približno 20 % obsega mlake. Mesto vzorčenja je imelo neposreden vpliv avtoceste, voda se je preko več kanalov s cestišča zlivala v mlako.
MESTO VZORČENJA 19
Velik ribnik, akumulacija potoka Rača, raztezajoč se ob naslovu Gorjuša 6a, je od avtoceste oddaljen 385 m, s premerom 119 m. Delež obrežne vegetacije je znašal 100 %, prav tako so bila prisotna drevesa. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 20
Ribnika 60 m južno od izliva Rovščice v Radomljo, od avtoceste oddaljena 362 m, s premerom 91 m. Na jugovzhodni strani sta bila ribnika med seboj povezana. Delež sklenjene obrežne vegetacije je znašal približno 80 %, drevesa so bila prisotna. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 21
Jezero Želodnik, od avtoceste oddaljeno 1130 m, s premerom 180 m. Obrežje jezera je bilo približno 100-% obraslo z vegetacijo, mestoma je šlo za goste sestoje trstičja. Jezero je z vseh strani obdajal gozd. Na severni strani jezera je tudi pritok, ki ustvari zamočvirjeno območje. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 22
Prevojski ribniki - nadomestni habitat prehodno barje, 1080 m oddaljen od avtoceste, s premerom 51 m. Obrežje ribnika je bilo približno 100-% obraslo z vegetacijo, mestoma z drevesi in grmovjem. Na severni strani ribnika so bili gosti sestoji trstičja in robidovja. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 23
Prevojski ribniki, gozdna mlaka nekaj metrov vzhodno od nadomestnega habitata prehodno barje, od avtoceste oddaljena 1070 m, s premerom 11 m. Delež vegetacije ob mlaki je bil 100-%, večinoma je šlo za drevesa. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 24
Prevojski ribniki, prvi ribnik, 50 m severno od Ceste na bajer 7, 950 m oddaljen od avtoceste, s premerom 139 m. Delež vegetacije ob ribniku je bil približno 100-%, zajemal je tudi drevesa in grmovja. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 25
Prevojski ribnik, drugi ribnik, vzhodno od prvega ribnika, 1070 m oddaljen od avtoceste, s premerom 125 m. Delež vegetacije je bil približno 100-%, med rastlinami so bila tudi drevesa in grmi. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 26
Prevojski ribnik, tretji ribnik, vzhodno od drugega ribnika, od avtoceste oddaljen 1160 m, s premerom 76 m. Delež vegetacije ob ribniku je bil 100-%, zajemal je tudi drevesa, trstičje in grmovje. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
MESTO VZORČENJA 27
Ribnik ob Gradu Brdo pri Lukovici je od avtoceste oddaljen 631 m in je imel premer 37 m.
Okoli ribnika je bil delež zarasti s sklenjeno vegetacijo približno 70-%, v neposredni bližini so bila tudi drevesa. Ribnik je bil od sredine meseca aprila 2020 naprej skoraj popolnoma pokrit s plavajočimi rastlinami. Ribnik je v zasebni lasti in lastniki so v juniju 2020 okoli njega postavili ograjo, tako da je bil naš zadnji popis na njem izveden 2. 6. 2020. Mesto vzorčenja je brez neposrednega vpliva avtoceste.
3.3 ZBIRANJE PODATKOV
Vse podatke za magistrsko delo smo pridobili z lastnim terenskim delom. Terensko delo je zajemalo 15 terenskih dni v sedmih mesecih leta 2020: februarja (dva dni), marca (tri dni), aprila (dva dni), maja (tri dni), junija (dva dni), julija (en dan) in avgusta (dva dni). Na vsakem vzorčnem mestu smo ocenili tudi delež sklenjene obvodne vegetacije, kar je zajemalo makrofite na obrežju, sklenjeno vegetacijo v zaledju ter morebitno prisotnost gozda. Vsi tipi vegetacije so bili združeni v skupen delež prisotnosti vegetacije v bližini vode. Pri posameznih obiskih smo si zabeležili tudi najdaljšo linearno razdaljo projecirano med bregove, ki jo v nadaljevanju imenujemo premer vodnega telesa. Za manjše vode smo ga izmerili na terenu s tračnim metrom, za večje vode pa z zemljevida, dostopnega na Geopediji (http://www.geopedia.si/).
Zaradi preventivnega preprečevanja širjenja okužbe dvoživk s hitridnimi glivami smo vso terensko opremo med menjavami vzorčnih mest in po koncu vsakega terenskega dneva ustrezno očistili ter razkužili v skladu s priporočili (Vek 2021).
3.3.1 Popis in določanje kačjih pastirjev
Popis kačjih pastirjev je potekal po standardni metodi proučevanja kačjih pastirjev v skladu z dovoljenjem Agencije RS za okolje za ulov, vznemirjanje, usmrtitev in odvzem iz narave osebkov zavarovanih vrst živali, izdanem Slovenskemu odonatološkemu društvu, št. 35601- 56/2015-5. Za popis odraslih kačjih pastirjev smo uporabljali entomološko mrežo (metuljnico). Kot podatek odraslih osebkov smo zabeležili le osebke, ki smo jih ulovili, medtem ko smo sveže izlevljene osebke določili z opazovanjem. Ulovljene osebke smo na mestu ulova po določitvi nepoškodovane izpustili. Ličinke smo vzorčili z vodno mrežo, jih shranili v 70-% alkoholu, ustrezno označili in jih nato določili v laboratoriju. Vzorci so shranjeni pri avtorju magistrskega dela. Leve smo iskali na obrežni in vodni vegetaciji ter na drugih izpostavljenih mestih v bližini vode (na kamenju, grmovju, drevju). Leve smo shranili v suhe posodice in jih, enako kot ličinke, etiketirali ter nato določili v laboratoriju. Na vsakem mestu vzorčenja smo si ob vsakem popisu zabeležili prisotnost vrst, razvojno stopnjo zabeleženih osebkov, parjenje, odlaganje jajc in spol odraslih osebkov.
Vse zabeležene kačje pastirje smo določili do vrste. Odrasle kačje pastirje smo določili s pomočjo slikovnih določevalnih ključev Dijkstra (2006) ter Dijkstra in sod. (2020). Ličinke in leve kačjih pastirjev smo določili z Askew (2004b) ter Gerken in Sternberg (1999).
Ličinke in leve smo določevali z lupo znamke Motic model ST-30C 6LED.
Nomenklatura in sistematika kačjih pastirjev sta povzeti po Dijkstra in sod. (2020), slovensko poimenovanje sledi Geister (1999).
3.3.2 Popis in določanje dvoživk
Popis dvoživk je potekal po standardni metodi proučevanja dvoživk (Heyer in sod., 1994) v skladu z dovoljenjem Agencije RS za okolje za ujetje, vznemirjanje in začasen odvzem iz narave vseh dvoživk (Amphibia), izdanem Herpetološkemu društvu – Societas herpetologica slovenica, št. 35601-10/2019-4. Dvoživke smo dvakrat popisali tudi v nočnem času. Za vzorčenje dvoživk v vseh stadijih razvoja smo uporabljali vodno mrežo. Odrasle dvoživke smo lovili tudi z rokami. Vse ulovljene osebke smo po določitvi nepoškodovane vrnili na mestu ulova. Na vsakem vzorčnem mestu smo si ob vsakem popisu zabeležili prisotnost vrst, razvojno stopnjo zabeleženega osebka in spol odraslega osebka.
Dvoživke v vseh razvojnih stopnjah smo določali na mestu najdbe. Za določevanje smo uporabljali slikovni ključ Speybroeck (2016) ter dihotomni ključ Veenvliet in Kus Veenvliet
(2008). Vse dvoživke smo določali do vrste, razen debeloglavke (Pelophylax ridibundus), pisane žabe (Pelophylax lessonae) in zelene žabe (Pelophylax kl. esculentus). Teh treh vrst med sabo samo na podlagi morfoloških znakov ne moremo ločiti (Drašler in sod., 2020), zato smo vse primerke ulovljenih žab določili kot rod zelene žabe (Pelophylax sp.).
Nomenklatura in sistematika dvoživk sta povzeti po Speybroeck (2016), slovensko poimenovanje sledi Poboljšaj in Lešnik (2003).
3.4 ANALIZA PODATKOV
Podatke smo zbrali v Microsoft Office Excel datoteki, kjer je potekala tudi analiza podatkov.
Karte so bile izdelane v sodelovanju s Centrom za kartografijo favne in flore v programih ESRI ArcView in QGIS.
Zaradi boljše grafične ponazoritve smo vzorčna mesta razdelili v pet razredov glede na skupno število popisanih vrst kačjih pastirjev na njih in razrede primerjali med vzročnimi mesti z neposrednim vplivom z avtoceste in tistimi brez vpliva ter na tak način prikazali vrstno pestrost posameznih vzorčnih mest v času raziskave.
Normalno razporeditev podatkov smo preverili z Jarque-Bera testom. Število vrst kačjih pastirjev in dvoživk v vodah z neposrednim vplivom avtoceste ter v vodah brez neposrednega vpliva smo primerjali s Studentovim t-testom. Izvedli smo dvosmerni test za stopnjo tveganja 5 % (p < 0,05). Studentov t-test smo izvedli tudi za število vrst kačjih pastirjev, ki se v vodah z neposrednim vplivom avtoceste ter v takih brez neposrednega vpliva razvijajo. Grafični rezultati so izračunani na podlagi generaliziranega linearnega modela (GLM). Da smo potrdili razvoj dvoživk na vzorčnem mestu, smo morali zabeležiti razvoj vrste od mresta do subadultnega osebka na posameznem vzorčnem mestu. Pri kačjih pastirjih smo za uspešen razvoj posamezne vrste šteli, če smo na mestu vzorčenja zabeležili lev ali sveže izlevljen osebek te vrste.
Izvedli smo analizo korelacij med številom vrst kačjih pastirjev in različnimi okoljskimi dejavniki (velikost vode, oddaljenost od avtoceste, prisotnost sklenjene vegetacije ob vodi).
Za preverbo statistično značilne korelacije smo uporabili Spearmanov korelacijski indeks.
Za namene naravovarstvenega vrednotenja posameznih mest vzorčenja za pomen varstva kačjih pastirjev smo sledili priporočilu Vinko (2016). Za vsa vzorčna mesta s popisanimi kačjimi pastirji smo izračunali naravovarstveno vrednost vzorčnih mest, ki popisane vrste kačjih pastirjev na posameznem vzorčnem mestu rangira glede na naravovarstveni status vrste (Preglednica 1). Pri tem se neogrožene vrste obteži z 1, ogrožene vrste s 3, s 5 pa zavarovane vrste. Naravovarstveno vrednotenje mest vzorčenja z rangiranjem vrst glede na njihov naravovarstveni status smo tako izračunali po naslednji enačbi:
𝑁𝑣𝑟𝑒𝑑 = 𝑛𝑖 + 3𝑜𝑖 + 5𝑧𝑖 , … (1) pri čemer je ni – število neogroženih vrst, oi – število ogroženih vrst in zi število zavarovanih vrst na mestu vzorčenja.
4 REZULTATI
4.1 POPIS KAČJIH PASTIRJEV 4.1.1 Seznam vrst kačjih pastirjev
Na raziskovanem območju smo popisali 33 vrst kačjih pastirjev iz osmih družin, 11 vrst je enakokrilih in 22 raznokrilih kačjih pastirjev (Preglednica 2). Dve vrsti sta bili na območju prvič zabeleženi – deviški pastir (Aeshna isoceles) in modroriti spremljevalec (Anax parthenope). Osem vrst je ogroženih, s statusom ranljive vrste (Preglednica 2). Nobena zabeležena vrsta ni v Sloveniji zavarovana.
Preglednica 2: Seznam vrst kačjih pastirjev, popisanih na raziskovalnem območju v času trajanja raziskave s statusom ogroženosti vrste v Republiki Sloveniji (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, 2010; V – ranljiva vrsta). Podana so imena družin, strokovno in slovensko ime vrste.
Družina Strokovno ime Slovensko ime Status
RS Lestidae (zverce) Chalcolestes viridis (Vander Linden, 1825) zelena pazverca V
Sympecma fusca (Vander Linden, 1820) prisojni zimnik Calopterygidae (bleščavci) Calopteryx splendens (Harris, 1782) pasasti bleščavec
Calopteryx virgo (Linnaeus, 1758) modri bleščavec Platycnemididae (presličarji) Platycnemis pennipes (Pallas, 1771) sinji presličar
Coenagrionidae (škratci) Coenagrion puella (Linnaeus, 1758) travniški škratec Enallagma cyathigerum (Charpentier, 1840) bleščeči zmotec
Erythromma lindenii (Sélys, 1840) prodni paškratec V Erythromma viridulum (Charpentier, 1840) mali rdečeokec
Ischnura elegans (Vander Linden, 1820) modri kresničar Pyrrhosoma nymphula (Sulzer, 1776) rani plamenec
Aeshnidae (deve) Aeshna affinis Vander Linden, 1820 višnjeva deva V Aeshna cyanea (Müller, 1764) zelenomodra deva Aeshna grandis (Linnaeus, 1758) rjava deva V
Aeshna isoceles (Müller, 1767) deviški pastir V Anax imperator Leach, 1815 veliki spremljevalec Anax parthenope (Sélys, 1839)
modroriti spremljevalec
Gomphidae (porečniki) Gomphus vulgatissimus Linnaeus, 1758 popotni porečnik V Onychogomphus forcipatus (Linnaeus, 1758) bledi peščenec
Corduliidae (lebduhi) Cordulia aenea (Linnaeus, 1758) močvirski lebduh Somatochlora flavomaculata (Vander
Linden, 1825 pegasti lesketnik V
Somatochlora meridionalis Nielsen, 1935
sredozemski lesketnik Libellulidae (ploščci) Crocothemis erythraea (Brullé, 1832) opoldanski škrlatec
Libellula depressa Linnaeus, 1758 modri ploščec
Libellula fulva Müller, 1764 črni ploščec V
se nadaljuje
nadaljevanje Preglednice 2: Seznam vrst kačjih pastirjev
Libellula quadrimaculata Linnaeus, 1758 lisasti ploščec Orthetrum albistylum (Sélys, 1848) temni modrač Orthetrum brunneum (Fonscolombe, 1837) sinji modrač
Orthetrum cancellatum (Linnaeus, 1758) Orthetrum coerulescens (Fabricius, 1798)
prodni modrač mali modrač Sympetrum fonscolombii (Sélys, 1840)
malinovordeči kamenjak Sympetrum sanguineum (Müller, 1764)
krvavordeči kamenjak Sympetrum striolatum (Charpentier, 1840) progasti kamenjak
V raziskavi smo pridobili 389 favnističnih podatkov o pojavljanju kačjih pastirjev, ki so vključeni v magistrsko delo. Na vzorčnih mestih z neposrednim vplivom avtoceste smo pridobili 137 podatkov, na vzorčnih mestih brez neposrednega vpliva pa 252. Skupno smo zabeležili prisotnost 1696 osebkov, od katerih je 86 % odraslih osebkov, 4 % svežih osebkov, 5 % ličink in 5 % levov. Prodnega paškratca (Erythromma lindenii) smo popisali le kot ličinko, ostale vrste pa najmanj v dveh razvojnih stadijih. Med odraslimi smo zabeležili več samcev (77 %) kot samic (23 %).
Od 33 popisanih vrst je bil na največ vzorčnih mestih (24) in največkrat popisan (75) sinji presličar (Platycnemis pennipes) (Preglednica 3). Med pogostejšimi vrstami tekom naše raziskave so bili tudi modri kresničar (Ischnura elegans) (55 opažanj / 20 mest vzorčenja), travniški škratec (Coenagrion puella) (31 opažanj /19 mest) in modri ploščec (Libellula depressa) (30 opažanj / 17 mest vzorčenja). Osem vrst smo zabeležili le enkrat na enem vzorčnem mestu, in sicer zeleno pazverco (Chalcolestes viridis), prodnega paškratca (Erythromma lindenii), rjavo devo (Aeshna grandis), deviškega pastirja (A. isoceles), modroritega spremljevalca (Anax parthenope), popotnega porečnika (Gomphus vulgatissimus), črnega ploščca (Libellula fulva) in sinjega modrača (Orthetrum brunneum).
Sedemnajst vrst je bilo popisanih na petih ali manj vzorčnih mestih.
Na mestih vzorčenja z neposrednim vplivom avtoceste smo skupno zabeležili 24 vrst kačjih pastirjev, na mestih vzorčenja brez neposrednega vpliva avtoceste pa 29 vrst (Preglednica 3). Štiri vrste – malega rdečeokca (Erythromma viridulum), rjavo devo (A. grandis), pegastega lesketnika (Somatochlora flavomaculata) in sinjega modrača (O. brunneum) – smo popisali zgolj na mestih vzorčenja z neposrednim vplivom avtoceste. Zabeležili smo jih le kot odrasle osebke. Devet vrst – zelena pazverca (C. viridis), prisojni zimnik (Sympecma fusca), prodni paškratec (E. lindenii), višnjeva deva (Aeshna affinis), deviški pastir (A.
isoceles), modroriti spremljevalec (An. parthenope), popotni porečnik (G. vulgatissimus), črni ploščec (L. fulva) in malinovordeči kamenjak (Sympetrum fonscolombii) – smo zabeležili samo na mestih vzorčenja brez neposrednega vpliva. Pri 16 vrstah kačjih pastirjev smo potrdili zaključen razvoj. Od teh smo jih za sedem vrst potrdili na mestih pod vplivom
avtoceste; na ostalih mestih vzorčenja pa smo zaključen razvoj potrdili še za ostalih devet vrst. Pri štirih vrstah kačjih pastirjev smo popisali ličinke, ne pa tudi potrdili njihovega razvoja.
Preglednica 3: Seznam vrst kačjih pastirjev, popisanih na raziskovanem območju, glede na tip vzorčnih mest.
Navedeno je število vzorčnih mest, na katerih so bile posamezne vrste popisane, in število pridobljenih podatkov za posamezno vrsto. Popisane vrste in vrste s potrjenim razvojem na posameznem tipu vzorčnih mest so označene s piko.
Vzorčna mesta z neposrednim vplivom
avtoceste
Vzorčna mesta brez neposrednega vpliva
avtoceste Strokovno ime
Št. vzorčnih mest
Št.
podatkov
Vrsta prisotna
Potrjen razvoj vrste
Vrsta prisotna
Potrjen razvoj vrste
Chalcolestes viridis 1 1 ●
Sympecma fusca 4 5 ● ●
Calopteryx
splendens 6 10 ● ● ●
Calopteryx virgo 7 10 ● ● ●
Platycnemis
pennipes 24 75 ● ● ● ●
Coenagrion puella 19 31 ● ● ●
Enallagma
cyathigerum 5 5 ● ● ●
Erythromma
lindenii 1 1 ●
Erythromma
viridulum 2 2 ●
Ischnura elegans 20 55 ● ● ● ●
Pyrrhosoma
nymphula 11 12 ● ● ● ●
Aeshna affinis 2 2 ●
Aeshna cyanea 13 27 ● ● ● ●
Aeshna grandis 1 1 ●
Aeshna isoceles 1 1 ●
Anax imperator 11 25 ● ● ● ●
Anax parthenope 1 1 ●
Gomphus
vulgatissimus 1 1 ●
Onychogomphus
forcipatus 2 3 ● ●
Cordulia aenea 10 14 ● ● ● ●
Somatochlora
flavomaculata 2 2 ●
Somatochlora
meridionalis 4 5 ● ●
Crocothemis
erythraea 7 9 ● ● ●
se nadaljuje
nadaljevanje Preglednice 3: Seznam vrst kačjih pastirjev, glede na tip vzorčnih mest.
Libellula depressa 17 30 ● ● ● ●
Libellula fulva 1 1 ●
Libellula
quadrimaculata 5 6 ● ● ●
Orthetrum
albistylum 9 10 ● ●
Orthetrum
brunneum 1 2 ●
Orthetrum
cancellatum 8 14 ● ●
Orthetrum
coerulescens 7 7 ● ● ●
Sympetrum
fonscolombii 6 8 ● ●
Sympetrum
sanguineum 4 6 ● ●
Sympetrum
striolatum 6 7 ● ●
∑ 24 7 29 16
4.1.2 Število vrst kačjih pastirjev na vzorčnih mestih
Največje število vrst kačjih pastirjev na posameznem mestu vzorčenja je bilo 18, in sicer smo jih popisali na dveh mestih vzorčenja (eno mesto z neposrednim vplivom avtoceste in eno mesto brez neposrednega vpliva avtoceste) (Slika 2, Preglednica 4). Na dveh mestih vzorčenja nismo zabeležili kačjih pastirjev, na enem vzorčnem mestu z neposrednim vplivom avtoceste in enem brez neposrednega vpliva. Na 18 mestih vzorčenja smo potrdili razvoj najmanj ene vrste kačjih pastirjev. Od tega 13 mest vzorčenja ni bilo pod neposrednim vplivom avtoceste, pet mest vzorčenja pa je bilo pod neposrednim vplivom avtoceste.
Glede na vnaprej zastavljene razrede vzorčnih mest glede na skupno število popisanih vrst kačjih pastirjev je največje število vzorčnih mest (6) imelo 4–7 in 12–14 popisanih vrst kačjih pastirjev (Preglednica 5, Slika 2, Slika 3). Pri razredu 12–14 popisanih vrst kačjih pastirjev sta med šestimi vzorčnimi mesti dve z neposrednim vplivom avtoceste in štiri brez neposrednega vpliva avtoceste. Razred z največ popisanimi vrstami (15–18 vrst) smo zabeležili na dveh mestih vzorčenja brez neposrednega vpliva avtoceste ter na enem z neposrednim vplivom avtoceste. V razredih z manj popisanimi vrstami (1–3 in 4–7 vrst) je skupno 11 mest vzorčenja, od česar je sedem mest vzorčenja z neposrednim vplivom avtoceste in štiri mesta brez neposrednega vpliva avtoceste.
