UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
LUCIJA RAZINGER
STALIŠČA OSNOVNOŠOLCEV DO KAČJIH PASTIRJEV
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJE IN KEMIJE
LUCIJA RAZINGER
Mentor: doc. dr. IZTOK TOMAŽIČ
STALIŠČA OSNOVNOŠOLCEV DO KAČJIH PASTIRJEV
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Iztoku Tomažiču za strokovno pomoč ter pomoč pri urejanju in izdelavi diplomskega dela.
Hkrati pa se zahvaljujem svojim staršem, bratu in fantu, ki so mi skozi vsa leta študija stali ob strani in me spodbujali. Hvala tudi ostalim članom družine in prijateljem ter sošolcem za vse
spodbudne besede in nasvete.
Zahvaljujem se tudi vsem učencem, ki so sodelovali v raziskavi, ter učiteljem, ki so mi pomagali pridobiti vse potrebne podatke iz anketnih vprašalnikov.
POVZETEK
Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna stališča imajo osnovnošolci do kačjih pastirjev.
S pomočjo anketnega vprašalnika smo preverjali, kako se stališča osnovnošolcev do kačjih pastirjev razlikujejo glede na njihovo pogostost obiskovanja narave, kraj bivanja, spol in starost. Rezultate anketnih vprašalnikov smo analizirali in grafično predstavili, pri tem pa smo ugotovili, da osnovnošolci nimajo negativnih stališč do kačjih pastirjev. Na stališča osnovnošolcev do kačjih pastirjev vplivajo pogostost obiskovanja narave, kraj bivanja, spol in starost.
Ključne besede: kačji pastir, stališča, osnovnošolci.
ABSTRACT
The aim of this diploma thesis was to determine the attitudes of lower secondary school students toward dragonflies. With the help of a questionnaire we compared their different attitudes based on their place of living, gender, age and how frequently they visit nature. We analyzed the results of the questionnaire and presenteted it graphically. We found out, that lower secondary school students don't have negative attitudes toward dragonflies. Place of living, gender, age and frequency of visitting the nature, do affect their attitudes toward dragonflies.
Keywords: dragonfly, attitudes, lower secondary school students.
KAZALO
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNE OSNOVE ... 3
2.1 Kačji pastirji ... 3
2.2 Pregled vrst po družinah (Bedjanič, 2003) ... 7
2.3 Stališča ... 8
2.4 Stališča do organizmov ... 9
3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 11
4 METODE IN MATERIAL ... 12
4.1 Metode dela ... 12
4.2 Vzorec ... 12
4.3 Instrument ... 12
4.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ... 13
5 REZULTATI ... 15
5.1 Stališča in spol ... 15
5.2 Stališča in razred ... 17
5.3 Stališča in kraj bivanja ... 20
5.4 Stališča in pogostost obiskovanja narave ... 22
6 RAZPRAVA ... 25
6.1 Stališča in spol ... 25
6.2 Stališča in starost ... 25
6.3 Stališča in kraj bivanja ... 26
6.4 Stališča in pogostost obiskovanja narave ... 26
7 ZAKLJUČEK ... 28
8 LITERATURA IN VIRI ... 29
9 PRILOGE ... 32
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Trditve, ki so bile uporabljene v anketnem vprašalniku, razvrščene po posameznih kategorijah ... 13 Preglednica 2: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih pastirjev glede na spol (Nfantje = 177−175, Ndekleta = 170−172) ... 16 Preglednica 3: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih pastirjev glede na razred (N6 = 62−63, N7 = 110−112, N8 = 83−84, N9 = 94−95) ... 18 Preglednica 4: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih pastirjev glede na kraj bivanja (Nm = 158−160, Np = 185−187) ... 21 Preglednica 5: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih pastirjev glede na pogostost obiskovanja narave (Nd = 201−203, Nt = 101−102, Ni = 40−41) 23
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Anketni vprašalnik, ki smo ga uporabili v raziskavi ... 32
1
1 UVOD
Kačje pastirje uvrščamo v razred žuželk, ki so glede na število vrst največja živalska skupina (Štrus, Drobne in Zidar, 2002).
Na svetu je opisanih okoli 6.000 vrst kačjih pastirjev. V Evropi lahko najdemo 130 vrst in v Sloveniji 73 vrst kačjih pastirjev. Ime so dobili po tem, da jih najdemo v bližini vod, kjer se zadržujejo tudi nekatere vrste kač (Odonatološko društvo, 2000).
Kačji pastirji so za človeka popolnoma nenevarni. V nasprotju s splošnim ljudskim prepričanjem kačji pastirji ne pikajo, grizejo in nas ne morejo zastrupiti. Za njihove, sicer močne čeljusti, smo prevelik plen, na videz grozljiv zadek s priveski pa uporabljajo pri parjenju (Bedjanič, 2003).
Cilj naravovarstva je ohraniti naravni habitat ličink kačjih pastirjev, kar se pokriva z načelom ohranjanja biotske raznolikosti na ravni ekosistema (Odonatološko društvo, 2000).
Kačji pastirji so pomemben bioindikator o ohranjenosti vodnega in obvodnega okolja. Z onesnaževanjem in vplivanjem na tekoče reke z raznimi nasipi in množinami rib ogrožamo življenje kačjih pastirjev. Kar tri petine vseh vrst kačjih pastirjev v Sloveniji se je znašlo na rdečem seznamu, eni petini pa grozi izumrtje (Bedjanič, 2003). Pomemben je tudi podatek, da eni od desetih vrst kačjih pastirjev grozi izumrtje (Clausnitzer in drugi, 2009).
Na oblikovanje stališča do živali vplivajo interakcije človek − žival; lahko so pozitivna ali negativna. Neposredne izkušnje in neposreden stik z živalmi vplivajo na stališča posameznika. Stališča so bolj močno izražena, če so povezana z nam evolucijsko podobnimi živalmi. Stališča do določenih živalskih vrst se težko spremenijo iz negativnih v pozitivna (Tomažič, Pihler in Strgar, 2017).
Eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje stališč, je izobraževanje. Pozitiven odnos do živali je mogoče doseči predvsem z omogočanjem učencem, da neposredno doživljajo organizme in njihovo okolje (Tomažič, 2011).
Osnovnošolski učitelji, ki imajo pozitiven odnos do določene živali, bodo to žival vključili v svoj kurikulum. Učitelji vključujejo v pouk nam evolucijsko podobne živali s pozitivnimi vizualnimi karakteristikami. Učno okolje vključuje manj nevretenčarjev (spužve, korale, črvi, mehkužci, žuželke, raki in pajki), dvoživk in plazilcev zaradi učiteljevega prepričanja, da imajo te živali negativne lastnosti, vedenja ali da povzročajo škodo (Wagler in Wagler, 2011).
2
Po raziskavi Waglerja imajo osnovnošolski učitelji pozitivno stališče do kačjih pastirjev. Eden izmed možnih razlogov naj bi bil ta, da se pojavljajo v medijih, izdelkih in oglasih (Wagler in Wagler, 2011).
Prav zaradi splošno prisotnega strahu pred kačjimi pastirji smo se odločili raziskati še stališča osnovnošolcev do kačjih pastirjev in kako na njihovo izražanje stališč vplivajo spol, starost, kraj bivanja in pogostost obiskovanja narave.
3
2 TEORETIČNE OSNOVE
2.1 Kačji pastirjiŽuželke so vrstno trikrat bolj številčne kot vse ostale živalske skupine skupaj. Živijo v vseh življenjskih okoljih, le v morju izjemoma (Štrus, Drobne in Zidar, 2002). Do danes je bilo opisanih več kot milijon različnih vrst žuželk, število pa narašča iz dneva v dan (Zpěvák, 2001). Telo žuželk je zgrajeno iz glave, oprsja in zadka. Imajo tri pare hodilnih okončin in dva para kril, ki so lahko pri nekaterih vrstah žuželk odsotna. Koža žuželk je ojačana s hitinom in tvori zunanje ogrodje − hitinjačo. Pri žuželkah lahko poteka popolna ali nepopolna preobrazba (Zpěvák, 2001).
Odrasli kačji pastirji so krilate žuželke, velike do 10 centimetrov. Najdemo jih ob potokih, mlakah, ribnikih in jezerih od maja do septembra. Večino življenja preživijo kot ličinke v vodi (Bedjanič, 2003). Red kačjih pastirjev se deli na tri podredove, in sicer na raznokrile kačje pastirje, enakokrile kačje pastirje in prakrile kačje pastirje (Bedjanič, 2003). Kačji pastirji so izjemno stara živalska skupina. Njihov obstoj sega 300 milijonov let nazaj.
Takratni kačji pastirji so se zelo razlikovali od današnjih. Bili so večji in imeli so večja krila.
Razpon njihovih kril je segal tudi do 70 centimetrov. Kačje pastirje so v Sloveniji preučevali že ob koncu 17. stoletja. Prvi, ki je popisal favno kačjih pastirjev pri nas, je bil Boštjan Kiauta. Skupina kačjih pastirjev je ena izmed najbolj raziskanih živalskih skupin in je zelo raznolika (Odonatološko društvo, 2000).
Kačji pastirji imajo gibljivo glavo, na kateri je par velikih sestavljenih oči in par šilastih tipalk. Grizalo je pokrito z zgornjo ustno. Imajo dva para gosto ožiljenih opnastih kril, na podlagi katerih jih uvrščamo v podrazred primarno krilatih žuželk (podrazred Pterygota) (Prevorčnik, 2011).
Red kačjih pastirjev delimo na tri podrede, in sicer:
- podred Anisoptera − raznokrili kačji pastirji
So večje in na videz bolj robustne žuželke, pri katerih oči zavzemajo skoraj celotno površino glave (Bedjanič, 2003). Zadnja krila so širša kot sprednja in so v mirovanju razprta. Ličinka je čokata in diha s škrgami, na koncu zadka pa ima pet kratkih koničastih štrcljev (Prevorčnik, 2011).
- podred Zygoptera − enakokrili kačji pastirji
4
So manjše in na videz bolj nežne žuželke kot pa raznokrili kačji pastirji. Glava enakokrilih kačjih pastirjev je kladivasta, na kateri so oči dobro ločene (Bedjanič, 2003). Imajo vitek zadek in oba para kril sta enako široka in jih zlagajo pokonci. Ličinka je vitka in na koncu zadka ima tri listaste škrge (Prevorčnik, 2011).
- podred Anisozygoptera − prakrili kačji pastirji
Manjši podred zastopan le z dvema vrstama iz rodu Epiophlebia. Najdemo ju na Japonskem in v Himalaji. Po zunanjem videzu so kombinacija prvih dveh podredov. Po starosti je podred izjemno stara skupina in vrsti, ki spadata v ta podred, sta že prava živa fosila (Bedjanič, 2003).
Kačji pastirji so ena izmed najbolj prepoznanih redov žuželk. Najdemo jih povsod po svetu, največ pa jih je v tropih (Klots in Klots, 1972).
Odrasle kačje pastirje najdemo ob potokih, mlakah, ribnikih in jezerih (Bedjanič, 2003).
Ličinke kačjih pastirjev živijo v vodi (Prevorčnik, 2011).
Mnoge vrste kačjih pastirjev so vezane le na en kraj, kamor se vedno vrnejo. Večinoma imajo radi sonce, le redki so vezani na temačen del gozda (Klots in Klots, 1972).
Kačji pastirji so dobri letalci in plenilci. Krila kačjega pastirja so med počitkom iztegnjena v vodoravni legi ali pa jih drži pokonci. Njihova življenjska doba je razmeroma dolga (Zpěvák, 2001).
Kačji pastirji so z vrsto značilnih lastnosti prilagojeni na svoj način življenja. Polkroglasta glava, ki je na zadnjem delu vbočena, je z oprsjem povezana tako, da jo lahko premika v vse smeri. V vratnem delu so ravnotežni organi, ki pri letanju kontrolirajo lego telesa. Oči kačjih pastirjev so velike in sestavljene, kar omogoča opazovanje v vseh smereh. Grizalo kačjih pastirjev je prilagojeno roparskemu načinu življenja, in sicer ima obe čeljusti veliki in močno hitinizirani ter obdani s koničastimi zobmi, ki služijo za trganje in drobljenje plena. Imajo gibljiv sprednji del oprsja, kar omogoča večjo gibljivost prvega para nog na oprsju. Svoje žrtve kačji pastirji lovijo med letom z nogami in jih z njimi držijo tudi med prehranjevanjem (Klots in Klots, 1972).
Hranijo se z različnimi organizmi, od vodnih žuželk do paglavcev in rib (Parker, 1991).
5
Včasih se prehranjujejo tudi z organizmi večjimi, kot so oni sami ali pa celo s pripadniki lastne vrste. Niso pa le plenilci, ampak so pogosto tudi plen s strani rib, odraslih žuželk, ptic, žab in pajkovih mrež (Bedjanič, 2003).
Kačji pastirji se premikajo z letanjem, ki ga omogočajo močne letalne mišice. Kljub dolgim nogam njihove noge niso zmožne hoje, vendar omogočajo le oprijem ali manjše plezanje.
Krila so dolga, ozka in kožnata. Skoznje poteka več vzdolžnih žil, ki so povezane z rebrci, da dajejo krilom tako gibljivost kot tudi trdnost. Zadek je dolg in vitek. Niso pa vsi kačji pastirji dobri letalci in način letenja se med posameznimi skupinami razlikuje (Klots in Klots, 1972).
Kačji pastirji letijo s hitrostjo do 8 m/s, zaradi neodvisnega gibanja sprednjih in zadnjih kril imajo sposobnost manevriranja (Sivec, 2002).
Kljub velikim krilom in hitrim zamahom ne slišimo brenčanja, ampak le občasno šumenje.
Lahko lebdijo na mestu, se premikajo v vse smeri − tudi nazaj (Šafarek in Berden Zrimec, 2015).
Ličinke kačjih pastirjev živijo na dnu vod do tri leta, nato pa, kot odrasle živali tri mesece preživijo na kopnem in zraku, kjer lovijo plen, branijo ozemlje in se parijo (Šafarek in Berden Zrimec, 2015).
Ličinke kačjih pastirjev se po izgledu razlikujejo od odraslih živali (Odonatološko društvo, 2000).
Ličinke kačjih pastirjev in odrasli kačji pastirji so plenilci. Ličinke kačjih pastirjev imajo noge prilagojene za hojo, spodnja ustna pa je preoblikovana v lovilno krinko, ki je sestavljena iz dveh delov. Lovilna krinka ima na koncu močne kavlje, ki omogočajo, da kačji pastir lahko zgrabi plen in ga potegne k ustom (Klots in Klots, 1972).
Od levitve do levitve je ličinka večja, vedno bolj se razvijejo zasnove kril ter oči postajajo večje in temnejše (Bedjanič, 2003).
Dokler kačji pastirji niso spolno aktivni, jih najdemo v gozdovih, kjer lovijo manjše žuželke in si nabirajo energijo za obdobje aktivnega spolnega življenja ob vodi. V času aktivnega spolnega življenja dozorijo spolne žleze. Takrat se spremeni tudi barva odraslih kačjih pastirjev, in sicer iz nežnih pastelnih barv v modro, zeleno ali rdečo barvo (Bedjanič, 2003).
Parjenje poteka tako, da samček s kleščicami na zadku zgrabi samico za glavo in oprsje, samica upogne zadek in položi spolno odprtino samcu na drug člen zadka, kjer ima spolni organ. To imenujemo koleselj (Sivec, 2002).
6
Parijo se v zraku, lahko pa pri parjenju sedijo ali visijo na kakšni veji. Kopulacija traja od nekaj minut do več ur. Samičke odlagajo svoja jajčeca v stebla ali liste potopljenih vodnih rastlin, lahko pa jih odložijo do 30 centimetrov globoko pod vodno gladino. Čas razvoja jajčec je zelo različen. Ličinke se izležejo po nekaj dneh ali mesecih, odvisno od vrste. Od ličinke do odraslega stadija morajo opraviti približno 12 levitev. Večina vrst odraste v enem letu (Klots in Klots, 1972).
Posebna obarvanost in vzorci imajo svojo biološko funkcijo. Različna obarvanost kačjih pastirjev omogoča prepoznavanje partnerjev in uravnavanje telesne temperature. Pri nekaterih vrstah pa je obarvanost pomembna tudi za prikrivanje ali odvračanje od morebitnih plenilcev (Bedjanič, 2003).
Razvoj kačjih pastirjev poteka z nepopolno preobrazbo, kar pomeni, da njihov razvoj poteka od jajčeca preko ličinke do odrasle živali brez stadija bube. Ko ličinka kačjega pastirja odraste, se preneha premikati in hraniti. V zadnjih dneh pred preobrazbo začnejo ličinke v plitvi vodi ob bregu dihati atmosferski zrak. Ličinke se nato splazijo iz vode in pritisk hemolimfe povzroči, da hitinjača na glavi in hrbtnem delu oprsja poči. V tem stadiju se ličinka kačjega pastirja preobrazi v krilato žuželko. Po navadi se preobrazba dogaja v zgodnjih jutranjih urah, levitev pa traja približno 10 minut (Bedjanič, 2003).
Hitinjača in krila odraslega kačjega pastirja so sprva mehki, nato pa se v dveh urah že otrdijo (Bedjanič, 2003).
Hrano odrasli kačji pastirji zdrobijo s pomočjo čeljusti. Pri ličinkah se hrana drobi v žvekalniku, katerega stene so opremljene z letvami za žvečenje (Klots in Klots, 1972).
Kačji pastirji imajo zadnje črevo, ki je preoblikovano v dihalno napravo. Vodo, ki jo črpajo vanj, uporabljajo tudi za premikanje (Gogala, Aljančič, Gogala in Sivec, 1992).
Ličinke kačjih pastirjev dihajo s pomočjo škrg, ki se med vrstami razlikujejo (Klots in Klots, 1972). Škrge so lahko peresaste ali lističaste, s katerimi lahko dihajo pod vodo. Dokler ne odrastejo, ne potrebujejo zraka (Johnson, Kay in Parker, 2006).
Odrasle živali dihajo z vzdušnicami (Klots in Klots, 1972).
Oči so zgrajene iz tisoče drobnih leč − sestavljenih oči. Poleg sestavljenih oči imajo tudi bolj preproste − oceli (Snedden, 1993).
Ličinke imajo samo oceli, ki omogočajo, da najdejo podlago, po kateri plezajo (Snedden, 1993).
7
Odrasli kačji pastirji imajo odlično razvit vid. S pomočjo sestavljenih oči zaznavajo plen ali nevarnost na več metrov. Njihove vidne čutnice so občutljive tudi za ultravijolično svetlobo (Bedjanič, 2003).
Kačji pastirji imajo dlačice po vsem telesu, ki se zatresejo ob valovanju zraka. Na ta način zaznavajo tresljaje (Snedden, 1993).
Večina vrst kačjih pastirjev nima večjega gospodarskega pomena, so pa pomemben člen v sladkovodnih življenjskih združbah − deloma kot roparji, deloma kot hrana za večje ribe. Za človeka kačji pastirji niso škodljivi, temveč prej koristni, saj uničijo veliko muh in komarjev oziroma njunih ličink. Znanih pa je tudi nekaj primerov, ko kačji pastirji delajo škodo. Večje vrste iz rodov Aeshna in Anax napadajo mladi ribji zarod v ribogojnicah in majhne vrste iz rodu Leucorrhinia škodujejo pri gojitvah lososov. Poseben primer kačjega pastirja pa je tudi vrsta Coryphaeschna ingens, ki lovi in nato še poje čebele (Klots in Klots, 1972).
Prav zaradi njihove anatomije in načina življenja, so kačji pastirji zanimiva skupina živali tudi za širšo javnost in igrajo osrednjo vlogo pri varovanju habitatov celinskih voda (Kalkman, Boudot, De Knijf, Suhling in Termaat, 2018). Poznavanje stališč širše javnosti omogoča učinkovito izvajanje ukrepov za varstvo ter upravljanje z organizmi in njihovimi habitati (Špur, Pokorny in Šorgo, 2016).
Kačji pastirji so pomembni za naravovarstvo, in sicer kot objekt varovanja in kot bioindikatorji. Posegi človeka v naravo prinašajo nove probleme in izzive, ki jih bo treba rešiti, če želimo ohraniti biodiverziteto. Posledico človekovega vpliva nam kažejo podatki, ki govorijo o ogroženosti ali skorajšnjem izumrtju določenih vrst kačjih pastirjev. Treba je postaviti zahteve in pogoje gospodarjenja z vodami, saj le-te predstavljajo bivališče različnim živalskim in rastlinskim vrstam, med drugim tudi kačjim pastirjem. Kačji pastirji imajo ozko ekološko valenco in tako s posegi v naravno okolje lahko ogrožamo njihovo življenje.
Nadomestitev njihovega življenjskega prostora je zgolj le teoretična, saj določeni ekosistemi potrebujejo za svoj razvoj več desetletij (Odonatološko društvo, 2000).
2.2 Pregled vrst po družinah (Bedjanič, 2003)
Red ENAKOKRILI KAČJI PASTIRJI:
bleščavci (Calopterygidae): modri bleščavec, pasasti bleščavec,
zverce (Lestidae): zelena pazverca, prisojni zimnik,
presličarji (Platycnemididae): sinji presličar,
8
škratci (Coenagrionidae): travniški škratec, mali rdečeokec, rani plamenec, rdeči voščenec.
Red RAZNOKRILI KAČJI PASTIRJI:
deve (Aeshnidae): veliki spremljevalec, zelena deva,
porečniki (Gomphidae): popotni porečnik, bledi peščenec
studenčarji (Cordulegastridae): zamokov studenčar, prodni studenčar,
lebduhi (Corduliidae): močvirski lebduh, sredozemski lesketnik, nosna jezerka,
ploščci (Libellulidae): modri ploščec, prodni modrač, temni modrač, progasti kamenjak, krvavordeči kamenjak, mrtvični spreletavec, dristavični spreletavec, barjanski spreletavec.
2.3 Stališča
Stališča so celote prepričanj, čustev in vrednostnih ocen v odnosu do različnih situacij in objektov, ki delujejo kot trajna pripravljenost za določen način vedenja. So značilnosti ljudi, ki so najbolj odvisne od socialnih dejavnikov in ki najbolj vplivajo na socialno dogajanje;
vendar na podlagi poznavanja stališč ljudi težko napovemo, kako se bodo ljudje obnašali.
Stališča so eden izmed najbolj pomembnih konceptov socialne psihologije (Kompare, Stražišar, Vec, Dogša, Jaušovec in Curk, 2001).
Vsako stališče ima spoznavno, čustveno in vedenjsko sestavino. Globoko zakoreninjena, čustveno obarvana in po navadi negativna stališča imenujemo predsodki. Stališča so dokaj odporna proti spreminjanju in se oblikujejo z določenimi informacijskimi in čustveno obarvanimi izkušnjami (Marentič-Požarnik, 2016).
Stališča so pomemben del osebnosti in vplivajo na vse duševne procese: učenje in pomnjenje, pozornost, zaznavanje, odločanje, presojanje in čustva. Lažje se naučimo in si zapomnimo tisto, kar naša stališča potrjuje in s tem stališča vplivajo na naše mišljenje, presoje in ocene (Kompare, Stražišar, Vec, Dogša, Jaušovec in Curk, 2001).
Čustva lahko vplivajo na motivacijo, zaznavanje, predelavo in pomnjenje informacij.
Pozitivna čustva pozitivno vplivajo na učenje (Žagar, 2009).
Na izoblikovanje stališč vplivajo vsi dejavniki, ki vplivajo tudi na oblikovanje človeka.
Nekatera stališča se oblikujejo že v zgodnjem otroštvu, druga pa nekoliko pozneje. Stališča se oblikujejo in spreminjajo celo življenje, predvsem znotraj skupine, ki ji pripadamo.
Pomembno vlogo pri oblikovanju stališč imata družina in prijatelji, vplivajo pa tudi
9
osebnostne značilnosti predvsem trenutne potrebe in interesi. Nova stališča se nato oblikujejo na podlagi osebnih izkušenj (Kompare, Stražišar, Vec, Dogša, Jaušovec in Curk, 2001).
2.4 Stališča do organizmov
Znano je, da je izkustveno učenje oziroma neposredne izkušnje z živimi organizmi omogočajo boljše razumevanje vsebine in bolj pozitiven odnos do organizmov. Znanje, ki ga učenci dobijo pri takem pouku, je trajnejše (Tomažič, 2009).
Če učenci gojijo negativna čustva do določenih živali, to lahko v realnem življenju pomeni nižjo pripravljenost za pro-okoljsko delovanje (Tomažič, 2011).
Ljudje si hitro ustvarijo mnenje o žuželkah, zaradi njihovega neprivlačnega videza. Ta mnenja se hitro prenesejo na otroke in zaradi pomanjkanja znanja tudi sami razvijejo negativna stališča. Ta problem je zelo izrazit v Turčiji, kjer otroci žuželke obravnavajo kot nagnusne in nekoristne živali (Zengin Tepekuyu in Umdu Topsakal, 2015).
Ker so žuželke biološko zelo pestra skupina organizmov (rastlinojede, vsejede, mesojede živali, zajedavci, naseljujejo različne habitate, posamezne faze razvoja so prehransko in habitatno različne), so tudi stališča učencev in učiteljev do različnih vrst različna, celo nasprotna (Wagler in Wagler, 2012).
Znanje o živalih lahko vpliva na stališča otrok in njihovo vedenje, zato je pozitiven odnos do živali eden glavnih ciljev programov okoljskega izobraževanja. Presenetljivo je dejstvo, da otroci, ki imajo hišne ljubljenčke, kažejo podoben negativen odnos do manj priljubljenih živali (na primer žuželke) kot pa otroci, ki nimajo hišnih ljubljenčkov. Možen vzrok je, da obstajajo miti, ki lahko negativno vplivajo na odnos otrok do njih (Prokop in Tunnicliffe, 2008).
Izkušenjski pristop pri poučevanju poveča nivo interesa pri učencih in študentih, s pomočjo slednjega pa se izboljšata tudi pomnjenje in trajnost znanja. Vključevanje neposredne izkušnje z žuželkami v pouk bioloških vsebin je pomembno na vseh stopnjah šolanja, saj to v kombinaciji z znanjem vodi do bolj pozitivnih stališč do žuželk (Sedej, 2015).
Čeprav imajo učitelji izkušenjsko poučevanje za pozitivno, pa vsi učitelji ne uporabljajo takega pristopa. Izkušenjski pristop dokazano ugodno vpliva na učence z motnjami avtističnega spektra. Čeprav raziskave kažejo na uspešnost izkušenjskega poučevanja, ga pri svojem pouku uporablja le 16 % učiteljev (Lock in Alderman, 1996).
10
Ena izmed pomembnejših ugotovitev raziskave Waglerja je, da je zunanja morfologija žuželke tista, ki lahko negativno vpliva na osnovnošolskega učitelja. Prav odnos in stališča učiteljev do žuželk sta ključnega pomena pri odločitvi vključitve žuželk v pouk (Wagler in Wagler, 2012).
Pomemben dejavnik, ki tudi vpliva na stališča učencev, je starost. Učenci pri različnih starostih dosežejo različne prehode, ki so povezani z oblikovanjem stališč do živali. Prvi prehod (od 6 do 9 let) opisuje spremembe v vedenjskih spremenljivkah, za drugi prehod (od 10 do 13 let) je značilno povečanje kognitivnih sposobnosti in pri tretjem prehodu (od 13 do 16 let) se razvije etična skrb in ekološka zavest o vlogi živali v njihovih naravnih habitatih (Kellert, 1985).
Rezultati raziskave o stališčih in znanju o žuželkah pri učencih in bodočih učiteljih biologije so pri anketirancih pokazali dokaj veliko število navedb neposrednih izkušenj z žuželkami.
Zanimanje za proučevanje žuželk je dokaj visoko, predvsem pa je višje pri ženskem spolu.
Nivo odpora do žuželk je značilen za anketirance nižjih stopenj šolanja. Splošno mnenje anketirancev je, da so žuželke v naravi pomembne in da je pri večini prisoten strah. Strah do žuželk so v raziskavi predpostavili zaradi slabe neposredne izkušnje (čebele, ose …). Bodoči učitelji biologije imajo manjši strah in bolj pozitivno stališče do žuželk, kar je rezultat večje količine znanja (Sedej, 2015).
O stališčih dijakov do kačjih pastirjev je bila narejena raziskava. Ugotovili so, da na stališča dijakov do kačjih pastirjev okolje bivanja nima vpliva. Razlog za to pripisujejo enakim možnostim srečanja kačjega pastirja v naravi in v poenotenem učnem načrtu. Velik vpliv na stališča dijakov pa ima neposredna izkušnja s kačjimi pastirji, saj so dijaki, ki so imeli neposreden stik s kačjim pastirjem, imeli bolj pozitivna stališča. Ključen dejavnik, ki pa vpliva na stališča o kačjih pastirjih, je znanje. Učenci, ki imajo več znanja o kačjih pastirjih, so razvili bolj pozitivna stališča in večjo željo po varovanju vrst. Na splošno imajo dijaki pozitiven odnos do kačjih pastirjev in menijo, da je ohranjanje kačjih pastirjev v njihovi okolici koristno (Vrhovnik, 2017).
11
3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Med pregledom literature smo ugotovili, da je bila v slovenskem prostoru do zdaj izvedena raziskava, v kateri so avtorji preverjali stališča dijakov do kačjih pastirjev (Vrhovnik, 2017).
Ker za slovenski prostor nismo našli raziskave, v kateri bi avtorji preverjali stališča slovenskih osnovnošolcev do kačjih pastirjev, smo se odločili preveriti:
1. Ali imajo učenci, ki živijo na podeželju bolj pozitivna stališča do kačjih pastirjev kot učenci, ki živijo v mestu?
2. Ali se stališča do kačjih pastirjev razlikujejo glede na spol učencev?
3. Ali se stališča do kačjih pastirjev razlikujejo glede na starost učencev?
4. Ali imajo učenci, ki pogosto hodijo v naravo bolj pozitivna stališča do kačjih pastirjev kot učenci, ki naravo obiskujejo manj pogosto?
12
4 METODE IN MATERIAL
4.1 Metode delaV raziskavi smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega izobraževanja. S kvantitativnim raziskovalnim pristopom smo raziskovali, kakšna so stališča osnovnošolcev do kačjih pastirjev glede na spol, starost oziroma razred, kraj bivanja in pogostost obiskovanja narave.
4.2 Vzorec
V raziskavi so sodelovali učenci 6., 7., 8. in 9. razreda dveh različnih osnovnih šol, ena iz Osrednjeslovenske regije ter ena iz Koroške regije. V raziskavi je sodelovalo 357 učencev dveh različnih osnovnih šol, od tega smo 3 anketne vprašalnike izločili. Za statistično obdelavo smo uporabili 354 vprašalnikov.
Anketiranih je bilo 50,7 % fantov in 49,3 % deklet iz različnih razredov osnovne šole.
Anketirani učenci so obiskovali različne razrede, in sicer: 7. razred (31,6 %), 9. razred (26,8
%) 8. razred (23,7 %) in 6. razred (17,8 %).
Od tega živi 53,9 % učencev na podeželju in 46,1 % učencev v mestu ali predmestju.
Razlikujejo se tudi po pogostosti obiskovanja narave, in sicer: 58,7 % učencev obiskuje naravo dnevno, 29,5 % obiskuje naravo enkrat tedensko in 11,8 % učencev obiskuje naravo le izjemoma.
4.3 Instrument
Podatke učencev smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je v svoji magistrski nalogi uporabila Vrhovnikova (2017). Podatki, ki so bili pomembni za našo raziskavo, so spol, starost oziroma razred, kraj bivanja ter pogostost obiskovanja narave v povezavi z vprašanji, ki se nanašajo na stališča učencev. Učenci so pri reševanju uporabljali 7-stopenjsko lestvico, s pomočjo katere so opredelili strinjanje s trditvami. Vprašanja, ki se nanašajo na stališča, smo še dodatno kategorizirali na 5 področij: znanstveno področje, moralno-etično področje, čustveno področje, vedenje in varstveno področje.
13
Preglednica 1: Trditve, ki so bile uporabljene v anketnem vprašalniku, razvrščene po posameznih kategorijah
N TRDITEV Znanstveno področje
1 V šoli bi se rad učil o kačjih pastirjih.
3 Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi.
5 Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji.
11 O kačjih pastirjih bi rad bral.
14 Želim izvedeti, kako se kačji pastirji razmnožujejo.
21 Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o kačjih pastirjih.
Moralno-etično področje
2 Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti.
19 Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto.
24 Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti.
Čustveno področje
4 Kačji pastirji so nagnusne živali.
8 Kačji pastirji ljudem niso nevarni.
9 V roki bi rad držal kačjega pastirja.
12 Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji pastir.
16 Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno, če okoli mene letajo kačji pastirji.
18 Kačjih pastirjev se bojim.
Vedenje
6 Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki.
15 Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da bi v njej omogočil bivanje kačjim pastirjem.
17 Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev.
20 Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi to prijavil.
22 Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje kačjih pastirjev.
Varstveno področje
7 Kačji pastirji v ekosistemu niso pomembni.
10 Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo kačjih pastirjev.
13 Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v okolici šole.
23 V Sloveniji kačjih pastirjev ni treba varovati, ker jih drugje živi dovolj.
25 Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje.
4.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Anketni vprašalnik smo razdelili učiteljem naravoslovja in biologije zgoraj omenjenih osnovnih šol, ki so dane vprašalnike nato razdelili svojim učencem. Opozorili smo na natančnost izpolnjevanja anketnih vprašalnikov. Anketni vprašalnik je bil anonimen in ni
14
vplival na oceno učencev. Podatke anketnih vprašalnikov smo vnesli v tabelo programa Microsoft Excel, nato smo podatke prenesli v statistični program SPSS in s pomočjo omenjenega programa naredili statistično analizo podatkov.
15
5 REZULTATI
5.1 Stališča in spolRezultati, ki smo jih dobili v raziskavi, so pokazali, da obstajajo razlike v ocenah stališč glede na spol učencev. Zaznali smo razlike med dekleti in fanti na vseh petih področjih, med katerimi je najbolj izstopalo področje »vedenje«. Izmed 25 trditev smo ugotovili, da pri 11 trditvah obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah fantov in deklet (Mann-Whitney test, p<0,05, preglednica 2).
Na znanstvenem področju smo ugotovili statistično pomembne razlike v ocenah učencev pri dveh trditvah: »Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi.« in »Rad bi bral o kačjih pastirjih.«
Ugotovili smo, da bi dekleta raje opazovala kačje pastirje v naravi kot fantje in da bi raje brale o kačjih pastirjih kot fantje.
Tudi na moralno-etičnem področju obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah stališč med spoloma, ki smo jih zaznali pri trditvah: »Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto.«
in »Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti.« Tudi tokrat smo ugotovili, da izstopajo dekleta, ki se jim zdi bolj sporno ubijanje kačjih pastirjev za zabavo in se bolj strinjajo, da imajo kačji pastirji pravico živeti.
Na podlagi rezultatov znotraj čustvenega področja smo ugotovili, da je pri dekletih zaznan večji strah pred kačjimi pastirji kot pri fantih. To nam kažejo rezultati dveh trditev: »Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji pastir.« in »Kačjih pastirjev se bojim.«, s katerima se dekleta bolj strinjajo.
Na področju vedenja smo zaznali tri statistično pomembne razlike v ocenah učencev, in sicer pri trditvah: »Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki.«, »Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev.« in »Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje kačjih pastirjev.« Ugotovili smo, da se dekleta manj strinjajo s prvo trditvijo, torej ne bi ubile kačjih pastirjev, da bi jih imele v zbirki. Prav tako so se bolj strinjale z drugo trditvijo, in sicer, da ne bi kupile izdelkov iz kačjih pastirjev. Rezultati so pokazali, da so dekleta bolj pripravljena darovati denar za varovanje kačjih pastirjev.
Tudi na varstvenem področju obstajajo statistično pomembne razlike, ki nam kažejo na večji varstveni pogled deklet, ki se tudi tukaj manj strinjajo s trditvama: »Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo kačjih pastirjev.« in »Kačji pastirji v ekosistemu niso pomembni.«
16
Preglednica 2: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih pastirjev glede na spol (Nfantje = 177−175, Ndekleta = 170−172)
fantje dekleta Mann-Whitney U
TRDITEV M SE M SE Z p
ZNANSTVENO PODROČJE
V šoli bi se rad učil o kačjih pastirjih. 3,2 0,14 3,5 0,13 -1,766 0,077 Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi. 4,4 0,16 5,0 0,14 -2,691 0,007 Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji. 4,1 0,15 4,0 0,14 -0,346 0,729 O kačjih pastirjih bi rad bral. 2,9 0,15 3,4 0,14 -2,721 0,007 Želim izvedeti, kako se kačji pastirji
razmnožujejo.
3,9 0,17 3,4 0,15 -1,656 0,098 Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o kačjih
pastirjih.
3,0 0,15 2,8 0,13 -0,512 0,609 MORALNO-ETIČNO PODROČJE
Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti. 1,6 0,12 1,3 0,08 -1,495 0,135 Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto. 5,1 0,19 6,0 0,16 -3,341 0,001 Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti. 6,1 0,14 6,7 0,07 -3,635 0,000 ČUSTVENO PODROČJE
Kačji pastirji so nagnusne živali. 2,4 0,14 2,3 0,14 -0,881 0,378 Kačji pastirji ljudem niso nevarni. 5,4 0,16 5,6 0,16 -0,900 0,368 V roki bi rad držal kačjega pastirja. 4,1 0,18 4,1 0,18 -0,252 0,801 Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji
pastir.
2,4 0,14 2,8 0,16 -0,202 0,028 Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno,
če okoli mene letajo kačji pastirji. 3,1 0,17 2,9 0,16 -0,216 0,829
Kačjih pastirjev se bojim. 2,1 0,13 2,5 0,15 -2,802 0,005
VEDENJE
Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki. 1,9 0,13 1,3 0,08 -4,346 0,000 Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da bi v
njej omogočil bivanje kačjim pastirjem.
4,0 0,17 4,2 0,17 -0,958 0,338 Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev. 4,5 0,19 5,3 0,19 -3,304 0,001 Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi to
prijavil.
4,0 0,18 4,0 0,16 -0,253 0,800 Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje
kačjih pastirjev.
2,9 0,15 3,3 0,15 -2,405 0,016 VARSTVENO PODROČJE
Kačji pastirji v ekosistemu niso pomembni. 2,8 0,16 2,3 0,14 -2,014 0,044 Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo kačjih
pastirjev.
2,0 0,13 1,5 0,10 -2,646 0,008 Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v
okolici šole.
3,8 0,17 3,7 0,16 -0,380 0,704 V Sloveniji kačjih pastirjev ni treba varovati, ker
jih drugje živi dovolj.
2,6 0,14 2,4 0,13 -1,118 0,264 Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje. 5,7 0,15 5,8 0,12 -0,808 0,419
Opomba: M = aritmetična sredina; SE = standardna napaka
17 5.2 Stališča in razred
Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da obstajajo razlike v ocenah stališč glede na razred, ki ga obiskuje učenec. Zaznali smo statistično pomembne razlike v ocenah učencev na vseh področjih, razen na moralno-etičnem področju. Izmed 25 trditev smo ugotovili, da pri 11 trditvah obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah stališč učencev, ki obiskujejo različne razrede (Kruskal-Wallis test, p<0,05, preglednica 3).
Na znanstvenem področju smo ugotovili, da so povsod prisotne statistično pomembne razlike v ocenah stališč med učenci, ki obiskujejo različne razrede. Ugotovili smo, da bi se učenci 6.
razredov raje učili in brali o kačjih pastirjih in jih opazovali v naravi. Prav tako si bolj želijo izvedeti, kako živijo kačji pastirji, kako se razmnožujejo in raje gledajo poljudnoznanstvene oddaje o njih. Podatki nam kažejo, da se zanimanje za znanje o kačjih pastirjih od 6. do 9.
razreda zmanjšuje.
Na čustvenem področju smo ugotovili, da bi učenci 6. razreda raje držali v roki kačjega pastirja kot pa učenci 9. razreda. Učenci nižjih razredov so prav tako bolj pozitivno usmerjeni do kačjih pastirjev kot učenci višjih razredov.
Tudi na področju vedenja smo zaznali statistično pomembne razlike v ocenah stališč učencev.
Učenci nižjih razredov bi bili bolj pripravljeni doma urediti mlako za bivanje kačjih pastirjev kot pa učenci višjih razredov.
Na varstvenem področju smo ugotovili, da bi bili učenci, ki obiskujejo 6. razred, bolj veseli, če bi bilo več kačjih pastirjev v okolici šole. Navdušenost učencev nad kačjimi pastirji se z naraščajočim razredom zmanjšuje.
18
Preglednica 3: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih pastirjev glede na razred (N6 = 62−63, N7
= 110−112, N8 = 83−84, N9 = 94−95)
TRDITEV
6. razred 7. razred 8. razred 9. razred
Kruskal-Wallis Test(df=3)
M SE M SE M SE M SE χ 2 p
ZNANSTVENO PODROČJE
Rad bi se učil o kačjih pastirjih v šoli. 4,3 0,24 4,0 0,16 3,0 0,21 2,5 0,132 57,679 0,000
Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi. 5,4 0,23 5,2 0,17 4,3 0,23 4,0 0,204 28,915 0,000
Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji. 4,9 0,25 4,7 0,17 3,6 0,20 3,1 0,167 53,082 0,000
O kačjih pastirjih bi rad bral. 3,9 0,27 3,4 0,18 3,0 0,21 2,5 0,152 23,064 0,000
Želim izvedeti, kako se kačji pastirji razmnožujejo. 4,4 0,28 3,9 0,20 3,7 0,26 2,9 0,191 21,313 0,000 Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o kačjih pastirjih. 3,4 0,27 3,1 0,16 2,8 0,21 2,4 0,176 10,478 0,015 MORALNO-ETIČNO PODROČJE
Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti. 1,5 0,19 1,4 0,12 1,5 0,14 1,4 0,131 4,311 0,230
Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto. 5,5 0,31 5,5 0,23 5,5 0,27 5,6 0,235 0,113 0,990
Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti. 6,4 0,21 6,6 0,10 6,3 0,18 6,1 0,160 7,745 0,052
ČUSTVENO PODROČJE
Kačji pastirji so nagnusne živali. 2,0 0,20 2,3 0,18 2,7 0,22 2,4 0,176 7,425 0,060
Kačji pastirji ljudem niso nevarni. 5,8 0,25 5,6 0,20 5,3 0,26 5,5 0,219 2,592 0,459
Rad bi držal v roki kačjega pastirja. 4,6 0,30 4,6 0,21 3,7 0,26 3,5 0,241 14,601 0,002
Prestrašil bi se , če bi letel mimo mene kačji pastir. 2,4 0,22 2,3 0,18 3,0 0,25 2,7 0,19 7,376 0,061 Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno, če okoli
mene letajo kačji pastirji. 3,0 0,28 3,0 0,20 3,1 0,26 2,9 0,205 0,249 0,969
Kačjih pastirjev se bojim. 2,3 0,23 2,0 0,16 2,7 0,23 2,3 0,179 4,365 0,225
VEDENJE
Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki. 1,4 0,17 1,7 0,14 1,8 0,18 1,5 0,117 4,725 0,193
Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da bi v njej 5,1 0,25 4,3 0,22 3,7 0,25 3,5 0,215 23,449 0,000
19 omogočil bivanje kačjim pastirjem.
Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev. 4,7 0,33 4,9 0,24 5,0 0,28 4,7 0,260 0,741 0,863
Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi to prijavil. 4,9 0,28 4,3 0,22 3,5 0,24 3,5 0,209 20,636 0,000 Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje kačjih
pastirjev. 4,0 0,28 3,1 0,17 2,9 0,22 2,7 0,178 14,007 0,003
VARSTVENO PODROČJE
Kačji pastirji niso pomembni v ekosistemu. 2,2 0,23 2,5 0,19 2,8 0,24 2,7 0,190 6,229 0,101
Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo kačjih pastirjev. 1,8 0,23 1,8 0,16 1,7 0,17 1,5 0,124 0,155 0,985 Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v okolici šole. 4,9 0,27 3,9 0,19 3,2 0,24 3,3 0,191 27,875 0,000 V Sloveniji kačjih pastirjev ni potrebno varovati, ker jih
živi dovolj drugje. 2,2 0,21 2,6 0,18 2,4 0,20 2,6 0,180 2,329 0,507
Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje. 6,2 0,21 5,8 0,17 5,7 0,20 5,6 0,175 7,225 0,065
Opomba: M = aritmetična sredina; SE = standardna napaka
20 5.3 Stališča in kraj bivanja
Ugotovili smo, da tudi kraj bivanja vpliva na stališča učencev o kačjih pastirjih. Zaznali smo statistično pomembne razlike v ocenah stališč učencev, ki živijo v mestu oziroma predmestju in ocenah stališč učencev, ki živijo na podeželju na štirih področjih in sicer na znanstvenem, čustvenem, varstvenemu in področju vedenja. Ugotovili smo, da izmed 25 trditev pri 9 trditvah obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah stališč učencev, ki živijo v mestu in ocenah stališč učencev, ki živijo na podeželju (Mann-Whitney test, p<0,05, preglednica 4).
Na znanstvenem področju so prisotne statistično pomembne razlike v ocenah stališč učencev pri dveh trditvah. Ena izmed trditev je: »Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji.« , ki kaže, da si učenci s podeželja želijo bolj izvedeti, kako živijo kačji pastirji. Še večja razlika v ocenah stališč učencev z različnim krajem bivanja pa se pokaže pri trditvi »Rad gledam poljudno-znanstvene oddaje o kačjih pastirjih.«, kjer se učenci s podeželja bolj strinjajo s to trditvijo.
Rezultati čustvenega področja nam povedo, da se učenci iz mesta bolj strinjajo s trditvami
»Kačji pastirji so nagnusne živali.«, »Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji pastir.« ,
»Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno, če okoli mene letajo kačji pastirji.« in
»Kačjih pastirjev se bojim.«. Učenci iz mesta oziroma predmestja se kačjih pastirjev bolj bojijo kot učenci s podeželja, kar nam pove tudi podatek, da bi učenci s podeželja raje držali kačjega pastirja v roki kot učenci iz mesta.
Tudi na področju vedenja so prisotne statistično pomembne razlike v ocenah stališč učencev.
Učenci, ki živijo na podeželju bi bili bolj pripravljeni doma urediti mlako za bivanje kačjih pastirjev kot učenci, ki živijo v mestu.
Iz statistično pomembnih razlik v ocenah stališč učencev smo na varstvenem področju ugotovili, da imajo učenci s podeželja večji varstveni pogled kot učenci iz mesta. Učenci s podeželja bi bili bolj veseli, če bi bilo v okolici šole več kačjih pastirjev, kot pa učenci iz mesta.
21
Preglednica 4: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih pastirjev glede na kraj bivanja (Nm = 158−160, Np = 185−187)
TRDITEV
mesto/
predmestje podeželje Mann-Whitney U
M SE M SE Z P
ZNANSTVENO PODROČJE
V šoli bi se rad učil o kačjih pastirjih. 3,3 0,14 3,5 0,13 - 1,183 0,237 Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi. 4,6 0,17 4,8 0,14 - 1,051 0,293 Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji. 3,8 0,15 4,3 0,14 - 2,160 0,031
O kačjih pastirjih bi rad bral. 3,0 0,15 3,3 0,14 - 1,332 0,183
Želim izvedeti, kako se kačji pastirji
razmnožujejo. 3,7 0,18 3,7 0,16 - 0,279 0,780
Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o
kačjih pastirjih. 2,7 0,14 3,1 0,14 - 2,027 0,043
MORALNO-ETIČNO PODROČJE
Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti. 1,5 0,11 1,3 0,09 - 1,355 0,175 Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto. 5,6 0,19 5,5 0,18 - 0,421 0,674 Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti. 6,3 0,12 6,4 0,10 - 0,182 0,856 ČUSTVENO PODROČJE
Kačji pastirji so nagnusne živali. 2,6 0,15 2,1 0,12 - 2,437 0,015 Kačji pastirji ljudem niso nevarni. 5,5 0,17 5,5 0,16 - 0,739 0,460 V roki bi rad držal kačjega pastirja. 3,8 0,19 4,3 0,17 - 1,968 0,049 Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji
pastir. 3,1 0,17 2,2 0,12 - 3,761 0,000
Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno, če okoli mene letajo kačji
pastirji. 3,4 0,18 2,8 0,15 - 2,239 0,025
Kačjih pastirjev se bojim. 2,6 0,16 2,1 0,12 - 1,976 0,048
VEDENJE
Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki. 1,6 0,12 1,6 0,10 - 0,378 0,705 Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da
bi v njej omogočil bivanje kačjim pastirjem. 3,8 0,19 4,3 0,16 - 2,074 0,038 Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev. 5,1 0,20 4,6 0,19 - 1,891 0,059 Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi
to prijavil. 4,0 0,18 4,0 0,16 - 0,134 0,894
Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje
kačjih pastirjev. 2,9 0,16 3,3 0,14 - 1,802 0,072
VARSTVENO PODROČJE
Kačji pastirji v ekosistemu niso pomembni. 2,7 0,16 2,5 0,14 - 0,780 0,435 Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo
kačjih pastirjev. 1,8 0,13 1,7 0,11 - 0,750 0,453
Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v
okolici šole. 3,5 0,17 4,0 0,15 - 2,462 0,014
V Sloveniji kačjih pastirjev ni treba varovati,
ker jih živi dovolj drugje. 2,5 0,15 2,4 0,12 - 0,107 0,914
Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje. 5,7 0,14 5,9 0,12 - 1,405 0,160 Opomba: M = aritmetična sredina; SE = standardna napaka
22 5.4 Stališča in pogostost obiskovanja narave
Na podlagi naše raziskave pogostost obiskovanja narave najbolj vpliva na stališča osnovnošolskih učencev. Statistične razlike v ocenah učencev se pojavijo na vseh področjih in pri skoraj vseh trditvah. Izmed 25 trditev jih je kar 18 statistično pomembnih in zato lahko rečemo, da obstajajo statistične razlike v ocenah stališč učencev, ki različno pogosto obiskujejo naravo (Kruskal-Wallis test, p<0,05, preglednica 5).
Na znanstvenem področju vse trditve razen ene prikazujejo statistično pomembne razlike v ocenah stališč učencev. Ugotovili smo, da učenci, ki obiskujejo naravo vsakodnevno, kažejo večje zanimanje za pridobivanje znanja o kačjih pastirjih kot pa učenci, ki obiskujejo naravo le izjemoma. Razlike med dnevnim in mesečnim obiskovanjem narave in stališči so prisotne, vendar še vedno precej manjše v primerjavi z obiskovanjem narave izjemoma.
Bolj pozitiven odnos učencev do kačjih pastirjev, ki vsakodnevno hodijo v naravo, potrjuje moralno-etično področje. Ti učenci se manj strinjajo s trditvijo »Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti.« in bolj strinjajo s trditvijo »Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto.«, kot pa učenci, ki obiskujejo naravo le izjemoma.
Z vidika čustvenega področja smo ugotovili, da je učence, ki hodijo v naravo vsakodnevno, manj strah kačjih pastirjev kot tistih, ki hodijo mesečno ali izjemoma. Učencem, ki hodijo v naravo le izjemoma, so kačji pastirji bolj nagnusne živali, se jih bolj bojijo in si jih manj želijo prijeti v roko.
Vedenje učencev, ki vsakodnevno obiskujejo naravo, do kačjih pastirjev je bolj pozitivno kot vedenje učencev, ki naravo obiskujejo le izjemoma. Učenci, ki naravo obiskujejo vsakodnevno, bi bili bolj pripravljeni urediti mlako za bivališče kačjih pastirjev, darovati denar za varovanje le-teh in bi ubijanje kačjih pastirjev prej prijavili.
Tudi z vidika varovanja kačjih pastirjev obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah stališč med učenci, ki vsakodnevno obiskujejo naravo, in učenci, ki obiskujejo naravo le izjemoma. Učenci, ki obiskujejo naravo dnevno ali mesečno se manj strinjajo, da je treba zasuti mokrišča, da se znebimo kačjih pastirjev in bi bili bolj veseli, če bi bilo več kačjih pastirjev v okolici šole, kot pa učenci, ki obiskujejo naravo le izjemoma. Manj se tudi strinjajo s trditvijo »V Sloveniji kačjih pastirjev ni treba varovati, ker jih živi dovolj drugje.«
23
Preglednica 5: Deskriptivna in interferenčna statistika posameznih trditev o stališču do kačjih pastirjev glede na pogostost obiskovanja narave (Nd = 201−203, Nt = 101−102, Ni = 40−41)
TRDITEV
dnevno tedensko izjemoma
Kruskal-Wallis Test (df=2)
M SE M SE M SE χ 2 P
ZNANSTVENO PODROČJE
V šoli bi se rad učil o kačjih pastirjih. 3,7 0,13 3,1 0,17 2,3 0,24 23,895 0,000
Kačje pastirje bi rad opazoval v naravi. 5,0 0,13 4,6 0,19 3,3 0,37 21,957 0,000
Želim izvedeti, kako živijo kačji pastirji. 4,2 0,13 4,2 0,18 3,1 0,33 10,457 0,005
O kačjih pastirjih bi rad bral. 3,4 0,13 3,1 0,18 2,3 0,28 13,234 0,001
Želim izvedeti, kako se kačji pastirji razmnožujejo. 3,8 0,15 3,7 0,21 3,1 0,38 4,386 0,112
Rad gledam poljudnoznanstvene oddaje o kačjih pastirjih. 3,0 0,13 2,9 0,17 2,2 0,26 7,869 0,020
MORALNO-ETIČNO PODROČJE
Kačje pastirje bi bilo najbolje pobiti. 1,4 0,09 1,3 0,09 2,0 0,32 9,808 0,007
Ubijanje kačjih pastirjev za zabavo je kruto. 5,9 0,15 5,2 0,26 4,9 0,43 8,576 0,014
Tudi kačji pastirji imajo pravico živeti. 6,5 0,09 6,4 0,14 5,9 0,33 2,220 0,330
ČUSTVENO PODROČJE
Kačji pastirji so nagnusne živali. 2,1 0,12 2,4 0,17 3,5 0,35 20,589 0,000
Kačji pastirji ljudem niso nevarni. 5,6 0,15 5,5 0,21 5,2 0,37 0,235 0,889
V roki bi rad držal kačjega pastirja. 4,3 0,17 4,0 0,23 3,1 0,37 7,834 0,020
Prestrašil bi se, če bi letel mimo mene kačji pastir. 2,4 0,13 2,6 0,18 3,7 0,37 10,647 0,005
Ko se sprehajam ob kaki mlaki, mi je neprijetno, če okoli mene
letajo kačji pastirji. 2,7 0,15 3,2 0,20 4,3 0,40 16,575 0,000
Kačjih pastirjev se bojim. 2,1 0,12 2,6 0,18 2,7 0,33 8,760 0,013
VEDENJE
Kačje pastirje bi ubil, da bi jih imel v zbirki. 1,5 0,09 1,5 0,12 2,2 0,34 3,444 0,179
Če bi imel doma mlako, bi jo uredil tako, da bi v njej omogočil
bivanje kačjim pastirjem. 4,4 0,16 4,0 0,21 2,9 0,36 14,173 0,001
24
Ne bi kupil izdelkov iz kačjih pastirjev. 4,9 0,18 4,7 0,26 4,8 0,41 0,353 0,838
Če bi videl, da nekdo ubija kačje pastirje, bi to prijavil. 4,2 0,16 4,0 0,22 2,9 0,33 11,690 0,003 Pripravljen bi bil darovati denar za varovanje kačjih pastirjev. 3,4 0,14 3,0 0,18 2,3 0,32 13,772 0,001 VARSTVENO PODROČJE
Kačji pastirji v ekosistemu niso pomembni. 2,5 0,14 2,5 0,18 3,1 0,38 1,387 0,500
Mokrišča je treba zasuti, da se znebimo kačjih pastirjev. 1,6 0,10 1,6 0,13 2,7 0,37 12,825 0,002
Vesel bi bil, če bi bilo več kačjih pastirjev v okolici šole. 4,0 0,15 3,8 0,21 2,4 0,27 19,428 0,000 V Sloveniji kačjih pastirjev ni treba varovati, ker jih živi dovolj
drugje. 2,2 0,11 2,7 0,18 3,1 0,36 7,935 0,019
Kačji pastirji so koristni, ker lovijo komarje. 5,8 0,12 5,9 0,15 5,7 0,31 0,212 0,900
Opomba: M = aritmetična sredina; SE = standardna napaka
25
6 RAZPRAVA
Stališča učencev smo preverjali s pomočjo anketnega vprašalnika s 25 trditvami, ki so jih učenci morali ovrednotiti s 7-stopenjsko lestvico. Število 7 je predstavljalo največje strinjanje s trditvijo. S pomočjo statistične analize smo nato ugotovili, kako se stališča osnovnošolcev razlikujejo glede na spol, starost oziroma razred, kraj bivanja in pogostost obiskovanja narave.
6.1 Stališča in spol
S pomočjo Mann-Whitney testa (p<0,05) smo ugotovili, da obstajajo statistične razlike med fanti in dekleti pri 11 trditvah. Največje razlike se pojavijo na področju vedenja s tremi statistično pomembnimi trditvami, med tem ko so ostala področja zastopana s po dvema statistično pomembnima trditvama. Ugotovili smo, da imajo dekleta bolj pozitiven odnos do kačjih pastirjev in kažejo večje zanimanje za učenje o njih. Pri dekletih smo ugotovili, da imajo večji strah pred kačjimi pastirji in so bolj varstveno usmerjene, fantje pa bolje prepoznajo kačje pastirje kot pomemben člen v ekosistemu. Za razliko od raziskave (Prokop in Tunnicliffe, 2008), kjer so ugotovili, da imajo fantje bolj pozitiven odnos do pajkov in netopirjev, smo ugotovili, da imajo v naši raziskavi dekleta bolj pozitiven odnos do kačjih pastirjev. Prav tako so med srednješolci ugotovili statistično pomembne razlike med znanjem o kačjih pastirjih in spolu, kjer so več znanja pokazali fantje. Povezava med spolom in stališči pa ni bila preučevana (Vrhovnik, 2017). Tudi v raziskavi o okoljskih stališčih (Eagles in Demare, 1999) ni bilo zaznati razlik med spoloma, vendar so rezultati, tako kot v naši raziskavi, pokazali bolj razvito moralno-etično področje deklet.
6.2 Stališča in starost
Povezavo med stališči in starostjo učencev smo preverjali s Kruskal-Wallis testom. Ugotovili smo, da je 11 trditev statistično pomembnih (p<0,05). Največje razlike se pojavijo na znanstvenem področju, kjer so se vse trditve izkazale za statistično pomembne. Ugotovili smo, da učenci 6. razreda kažejo več zanimanja za učenje, branje in opazovanje kačjih pastirjev kot učenci 9. razreda. Podoben trend se kaže tudi na ostalih področjih, razen na moralno-etičnem področju nismo ugotovili statistično pomembnih rezultatov. Rezultati s področja vedenja, s tremi statistično pomembnimi trditvami, kažejo, da so učenci 6. razredov bolj pripravljeni pomagati in omogočiti življenje kačjim pastirjem kot učenci višjih razredov.
V vseh statistično pomembnih trditvah je zaznati, da imajo učenci 6. razreda najbolj pozitivna
