Ovir za EMaS je zdaj preveč, novi ukrepi naj bi jih odpravili

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

Maj 2018

128

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

dr. Klavdija Rižnar:

Ovir za EMaS je zdaj preveč, novi ukrepi naj bi jih odpravili

dr. Gregor Radonjič: Mnogi vodilni v podjetjih ne vedo, zakaj so koristni okoljski ukrepi

dr. Robert Golob: Cene energije bodo rasle, vsakdo naj razmisli o energetski samooskrbi

mag. Aleksander Mervar: Dolg seznam naložb, vse več sredstev v razvoj pametnih omrežij

mag. Marko Zidanšek: S shemami še vedno težave, neprevzete odpadne nagrobne sveče in embalaža mag. Andrej Rihter: Pošto bodo kmalu dostavljali

roboti, v Franciji pakete že prinašajo droni

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

postanite član Zelenega omrežja!

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

pridrUŽiTe se!

kontakt:

t: 03 42 66 706

e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… najdemo potrditev, da delamo dobro …

… konkretne informacije, rešitve in ideje …

… združuje, povezuje, informira, izobražuje …

Hotel Park – Urban & Green je v letu 2015 stopil na pot trajnostnega poslovanja in postal prvi zeleni hotel v Ljubljani. Zelena je naša zgodba, ki jo razvijamo naprej. Ves čas se intenzivno povezujemo s tistimi, ki se zavedajo svoje okoljske in družbene odgovornosti. Zeleno omrežje Slovenije je na samem začetku in tudi sedaj pomemben partner, saj na enemu mestu združuje, povezuje, informira, izobražuje. je odličen portal, ki z revijo EOL še dodatno izpostavlja in promovira svoje člane. Veseli smo, da smo del zgodbe Zelene Slovenije.

Urša Malovrh,

direktorica hotela Park Ljubljana

Med ključne prioritete podjetja uvrščamo zeleno poslovanje.

Digitalizacija poslovnih procesov zmanjša porabo papirja in poveča učinkovitost poslovanja, zato pospešeno uvajamo uporabo

e-računov. S centraliziranim sistemom za spremljanje tiskanja smo porabo papirja zmanjšali za več kot 30 %.

Z vgradnjo daljinskih vodomerov smo posodobili način popisovanja vodomerov in prihranili na pogonskem gorivu ter zmanjšali izpuste v okolje.

Smo dolgoletni člani Zelenega omrežja. Revijo EOL skrbno preberem in jo dam v branje tudi sodelavcem.

V njej smo našli že marsikatero idejo, še bolj pa smo veseli, ko v kakšnem članku najdemo potrditev, da delamo dobro.

Danilo Burnač, direktor podjetja Mariborski vodovod j.p. d.d.

V podjetju bosio d.o.o. dajemo velik poudarek zeleni ozaveščenosti in odgovornosti ter skrbi za okolje. To velja za vse naše zaposlene in naše partnerje, s katerimi sodelujemo.

Zeleno omrežje nam nudi konkretne informacije, rešitve in ideje za še boljšo zeleno odgovornost!

Dejan Skok,

vodja Oddelka projektne nabave in logistike v podjetju Bosio d.o.o.

Promocija

U vo d n ik

maj 2018

128 EOL 3

Zakaj vračila trošarin za umazana goriva?

R

esnica je včasih kakor sol na rano, a je lahko tudi zdravilo… To je modrost znane francoske pisateljice. In kaj je resnica, ki bi o podnebnih spremembah prepričala slovensko javnost? Morda tole.

N

asin laboratorij je pred pariško podneb- no konferenco objavil študijo o arktič- nem ledu. Zapisali so, med drugim, da se je grenlandski ledenik Zacharial Isstrom leta 2012 ločil »od geološke stabilne pozicije in stopil v pospešeno fazo umikanj«. Zlovešče.

V njem je dovolj vode, da bi se gladina sve- tovnih morij dvignila za 46 cm, če bi se sto- pil. Vsako leto zgubi pet milijard ton mase, ki jo požre Atlantski ocean.

A

poglejmo k nam. Triglavski ledenik je še samo ledeniček. Danes ga ni več kot le za 0,7 ha, pred desetletji so naši smučarski asi po njem trenirali. Na 40 ha. Led že nekaj let ne nastaja več. In morje? Gladina morja na mareografski postaji Koper se zviša letno za približno en milimeter.

R

anljivost Slovenije je bila že večkrat po- trjena. Slovenske raziskave kažejo, da se bo temperatura zraka do leta 2030 pri nas povečala za 0,5 do 2,5 °C. Če se bo v svetu dvignila za več kot 2 do 3 °C, bo nevarnost, da izumre 20 do 30 % rastlinskih in žival- skih vrst. Ali kot je zelo slikovito ponazoril krče v naravi govornik na posvetu o čebelah, pripravili so ga na Srednji šoli za hortikultu- ro in vizualne umetnosti: Če izumre čebela, se bo na zemlji veliko spremenilo. Če človek, pa ne bo nič posebnega …

S

temi navedbami tvegam, da mi bo del slovenske javnosti ugovarjal, češ da naj ne tratim papirja s temi ofucanimi podat- ki. Kajti, če verjamemo evropski raziskavi javnega mnenja o podnebnih spremembah, se je v Sloveniji v zadnjih treh letih najbolj zmanjšal delež ljudi, ki menijo ali verjamejo, da so podnebne spremembe največji svetov- ni problem. Še več. Slovenski respondenti niso soglašali, da sta boj proti podnebnim spremembam in učinkovita raba energije priložnost za nova delovna mesta. Za piko na i. Samo 16 % anketiranih se čuti soodgo- vorne za podnebne spremembe.

Z

akaj nas potemtakem raziskava lahko bolj strezni kot Podnebno ogledalo 2018, ki ga je pripravila ekipa Instituta Jožef Stefan v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in drugimi deležniki v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050?

Zato, ker je v ogledalu slika, ki jo že nekaj časa poznamo. Ali smo pozabili na tisto

– zrcalce, zrcalce, povej, katera najlepša v deželi je tej … Seveda mislim na vsakogar od nas, ki naj se ne gleda v zrcalo, če je lep, pač pa naj si prizna svoj delež odgovornosti za vsa črna znamenja naše eksistence na plane- tu. Koga sploh skrbi, da slovenska javnost ne jemlje resno podnebnih sprememb? Kaj bo storila nova oblast, ko se bo povzpela na val gospodarske rasti Slovenije? S katero prepri- čljivo strategijo bo Slovenijo bolj prilagajala podnebnim spremembam?

P

odnebno ogledalo 2018 namreč razgrinja podatke, ki niso neznani. Na črno tablo je pribit promet kot glavni krivec za največ emisij toplogrednih plinov. Gre za emisije, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo (neETS). Promet prispeva 51 %, kmetijstvo 16 %, stavbe 12 %, industrija 10 %. Dobro je omeniti podatek, da je Slovenija z varče- vanjem energije v stavbah očistila zrak z milijonom ton ogljikovega dioksida, a je za približno enako količino povečala izpuste v prometu.

S

eveda. Strategije razvoja prometa so v zadnjih desetletjih, pa ne le v Sloveniji, tudi EU se dobro spreneveda, kar naprej ve- likodušno napovedovale vlaganja v razvoj železniškega prometa, javnega potniškega prometa in trajnostne mobilnosti. Osrednji nacionalni dokument o zeleni podnebni poti naj bi usmeril novo oblast k dejanjem, ko gre za tri stebre, ki lahko osvežijo to, kar vsak dan dihamo, in vsaj malo uspavajo raka na pljučih planeta. Cilji pri zmanjševanju emisij so nedvomno ogroženi, priznava slovensko Podnebno ogledalo.

T

orej, kaj lahko Slovenija takoj spreme- ni, s konkretno gesto, da misli zares?

To, da z zeleno proračunsko reformo takoj ukine subvencije oziroma vračila trošarin za umazana goriva. Kajti država je podelila 123 milijonov subvencij za trošarine za di- zelska goriva. Subvencionira rabo fosilnih goriv, namesto da bi v galopu gospodarske rasti podprla nizkoogljično gospodarstvo.

Tista podjetja, ki gospodarsko rast dosegajo z zelenimi tehnologijami, ne tako, da še bolj usmrajujejo in temnijo okolje. Podatek, da so se emisije v gospodarski rasti povečale za 4,8 %, torej več, kot je rast BDP, je kajpak ra- zumljiv. Ob takšni gospodarski rasti. Toda, ali ni obenem zelo zgovoren?

Z

akaj je tako, ni uganka. Le preveč jasno sporoča, da ni malo tistih, ki so prepri- čani, da so podnebne spremembe blažev žegen. So res?

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

vs eb in a

maj 2018

128 4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 mnogi vodilni v podjetjih ne vedo, zakaj so koristni okoljski ukrepi

11 embalaža mora porabiti čim manj materiala in naj bo iz obnovljivih virov 19 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

20 obvladovanje procesov na čistilni napravi 21 porabimo več in onesnažujemo

bolj, kot planet prenese

22 Cene energije bodo rasle, vsakdo naj razmisli o energetski samooskrbi

24 dolg seznam naložb, vse več sredstev v razvoj pametnih omrežij 26 Velenje pripravlja naložbo v vodikove tehnologije in brezemisijski mestni promet

28 nova dajatev na izrabljena vozila, malo pričakovanj

34 priljubljena zvrst v umetnosti, a zelo različni učinki na okolje 36 ovir za emAs je zdaj preveč, novi

ukrepi naj bi jih odpravili

38 s shemami še vedno težave, neprevzete odpadne nagrobne sveče in embalaža 40 V oslu prva popolnoma avtomatska sortirnica brez delavca za ročno kontrolo

42 reciklati in materiali na bio osnovi so prihodnost 44 Tudi v eU premalo kapacitet, kaj namerava slovenija?

46 dolgoročna rešitev za slovenijo je izgradnja dveh ali več regionalnih sežigalnic

48 rast gospodarstva je povzročila rast emisij, kdo bo ukrepal

50 pošto bodo kmalu dostavljali roboti, v Franciji pakete že prinašajo droni

54 Zakonodajalec ne loči intelektualnega dela od mešanja betona

56 Tehnologija blocchain prinaša nove priložnosti, kadri aktualna tema

57 informatizacija in modernizacija dobro, a dodana vrednost za povprečjem eU

Pokrovitelj 128. številke:

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, maj 2018 Naklada 2.000 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

pArTnerJA

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

maj 2018

128 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kuharjem bo odslej lažje

Blagovna znamka The Very Lazy®, ki obsega že pripravljene sesekljane izdelke, je dobila novo embalažo, ki so jo izdelali pri proizvajalcu stekla Beatson Clark. Z uporabo najnovejše programske opreme za izdelavo steklenih izdelkov je oblikovalska ekipa v Beatson Clark izdelala stekleno posodico z logotipom Very Lazy®, ki je vtisnjen na obeh straneh embalaže. serija vključuje sestavine za zelo zaposlene kuharje, kot je sesekljan česen, sesekljan ingver in sesekljan rdeč čili, vse konzervirane v belem vinskem kisu.

napredek v tehnologiji uporabe stekla je revolucioniral to, kar lahko oblikovalci sedaj dosežejo z reliefnim graviranjem in z uporabo najnovejše programske opreme.To pomeni, da je rezultate lažje definirati in tudi lažje izdelati.

PoliProPilen bodo uPorabili z

regranulirano vsebino

Henkel je začel prodajati svoj pralni prašek megaperls v fleksibilni embalaži, ki se imenuje "quadro seal vrečka" in je sestavljena iz opp/ pe laminata. Trenutno je 30 % pe embalaže sestavljeno iz

industrijskih odpadkov, ki so bili predelani v tovarni mondi v Halleju v nemčiji. Celotna struktura embalaže vsebuje približno 10

% »regrind« materiala. Glede na tehnične izzive obe podjetji to prepoznavata kot pomemben začetni korak pri

zagotavljanju, da takšna embalaža ustreza okoljevarstvenim potrebam krožnega gospodarstva. "naš cilj je doseči 50 % stopnjo regranulacije v celotni strukturi,"

pravi Timo müller, vodja ključnih strank pri mondiju. Ta projekt je omogočila napredna tehnologija za predelavo smole, ki je bila nameščena v obratu podjetja Halle. Tehnologija omogoča, da zbira ne le prosojne in bele materiale, temveč tudi tiste, ki nimajo drsnega sredstva.

Tako lahko uporabijo »regrind« material v laminatu, ne da bi negativno vplivali na same karekteristike materiala in mehanske lastnosti izdelka. »Tesno sodelujemo z našim dobaviteljem opp folij, da bi omogočili uporabo polipropilena z regranulirano vsebino, s čimer bomo povečali odstotek predelanih materialov v celotni strukturi.

naši razvijalci embalaže želijo oblikovati pametno embalažo, ki uporablja najmanjšo možno količino materiala, se lahko reciklira in vsebuje več recikliranega materiala", je dejal dr. Thorsten Leopold, vodja oddelka za mednarodno embalažo za domačo nego pri Henkel. "mondi nam ponuja dragoceno tehnološko znanje za izvajanje bolj trajnostnih rešitev za nekatere naše embalaže za perilo in domačo nego."

Prenovljena embalaža otroKom daje občuteK Kinetične zabave

Brandimage, vodilno globalno svetovalno podjetje za arhitekte in oblikovalce blagovnih znamk, je na podelitvi nagrad GdUsA 2018 podelilo tri priznanja za odlično oblikovanje embalaže za izdelke 7-eleven. Zmagovalci nagrad GdUsA American package design Awards so tisti, ki pri embalaži najbolje izkoristi moč oblikovanja in vzpostavi čustveno povezavo s kupcem. "primarni cilj zamenjave embalaže slurpee cup je bil, da se posodobi in obeleži čarobnost zelo priljubljene ikonične znamke," so povedali v podjetju.

"prenovljena embalaža prinaša otrokom občutek kinetične zabave s svojim novim videzom, je neustavljiva za otroke vseh starosti in spodbuja nostalgične spomine ter privablja nove generacije."

novosti ^{Kratko, zanimivo}

OdpadEk ali prOizvOd:

kjE jE lOčnica

To bo tema tradicionalnega okoljskega dne gospodarstva, in sicer v četrtek, 31. maja, na Gospodarski zbornici Slovenije. Kdaj je odpadek odpadek in kdaj surovina je vča- sih v podjetjih zadrega, do katere prihaja zaradi neusklajene zakonodaje. Zakonodaja o odpadkih, zakonodaja o proizvodih in za- konodaja o kemikalijah niso usklajene. Tudi vprašanje, kdaj je določen material odpadek, kdaj pa stranski proizvod, opredelitve so v različnih državah različne, že dolgo bega zlasti nekatere panoge, kemična je med njimi.

Problematika je povezana tudi z uporabo sekundarnih surovin in reciklažo, kar je v žarišču koncepta krožnega gospodarstva.

Znano je tudi nezaupanje v reciklate, saj se jih podjetja izogibajo predvsem v primerih, ko reciklati ne morejo zagotoviti enake kakovosti proizvoda kot izvorni materiali.

Slovenija na tem področju zaostaja za povpre- čjem v EU, prav tako pri inovacijah v krožnem gospodarstvu.

V EU so sicer sprejete direktive za harmoni- zacijo meril, kdaj odpadek izgubi status od- padka za odpadno železo, jeklo in aluminij z odpadno aluminijevo zlitino, odpadno steklo in odpadni baker. Slovenija ima sprejeta samo merila za kompost in digestat.

Od SEptEMbra ObiSki inšpEktOrjEv zaradi Ovd

Vlada RS je zaradi lanskih požarov v podjetjih, kjer ravnajo z odpadki, sprejela sklep, da mora- jo projektne skupine opraviti poostren inšpek- cijski nadzor pri imetnikih okoljevarstvenih dovoljenj (OVD). Projektne skupine bodo začele z delom 1. septembra. Akcija bo trajala dve leti. Skupine bodo sestavljali inšpektorji za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor, predstavniki Agencije RS za okolje (ARSO), inšpektorji Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, inšpektorji Urada za kemikalije (v primeru objektov, ki se ukvarjajo s kemikalijami) in energetski inšpektorji Inšpektorata RS za infrastrukturo.

Skupine bodo opravile inšpekcijski nadzor po vseh predpisih, ki jih nadzirajo posamezne in- špekcije. Vsak teden bodo opravile nadzor pri petih imetnikih OVD, kar pomeni, da bo do konca leta 2018 opravljen inšpekcijski nadzor za približno 70 naprav, ki imajo izdan OVD.

V republiškem registru obratov manjšega in večjega tveganja za okolje je vpisanih 62 obra- tov. V nekaterih so nameščene tudi naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega ob- sega (IED naprave). Teh je v Sloveniji skupno 210. Poleg tega je v Sloveniji tudi približno 1.000 imetnikov drugih OVD.

maj 2018

128 6 EOL

novosti

Plastični lončeK in interaKtivna

naKuPovalna izKušnja

plastičen lonček rpC superfos superLock®

ponuja kupcem v supermarketih po Belgiji novo interaktivno nakupovalno izkušnjo z možnostjo mešanja lastnega izbora oreščkov. embalaža ranobo je idealna za prodajne police in kot embalaža za na pot.

kupci lahko izbirajo med dvema velikostma 300 g in 450 g. samopostrežni plastični lončki superLock® so okrašeni z etiketami in-mold. izviren koncept polnjenja je zasnoval ranobo, belgijski veletrgovec orehov, tropskega sadja in riževih krekerjev.

"ranobo je v nekaj supermarketih namestil pick & mix displeje, s katerimi dosega pričakovane prodajne številke," pojasnjuje eden od ustanoviteljev podjetja Gilles Jeuris. "naša izbira orehov je priljubljena, vendar brez embalaže superLock® se naš koncept ne bi spremenil v to, kar vidimo danes." druga prednost superLock®

lončka je njegova oblika in velikost, ki se odlično prilega držalom za lončke v avtomobilih in odraža dejstvo, da so orehi zdrav prigrizek za ljudi, ki preživijo dolga obdobja v avtomobilu. embalaža premore tudi enostavno ponovno zapiranje pokrova na navoj. Veletrgovci z oreščki cenijo trdo plastično embalažo, ker je tako močna, da jo ljudje obdržijo tudi, ko je prazna.

izboljšana Plastična zaPirala za vino

ds smith plastics bo na sejmu v italiji predstavil vrsto rešitev za zapirala za vina namenjena embalaži »vrečka v škatli«.

mustang zapiralo ima najnižjo hitrost prenosa kisika (oTr) v industriji, ki bistveno podaljša rok uporabnosti izdelkov, ki so občutljivi na kisik. Če ga uporabljate v vrečah za vino, ga mustang ohranja svežega

še štiri mesece po odprtju. Ta prednost omogoča, da je mustang zapiralo primerno za občasno rabo doma ali v restavracijah in barih, kjer strežejo vino v kozarcih.

nadalje je mustang zapiralo primerno za uporabo na embalaži »vrečka v škatli« in za samostoječe vrečke. nova linija najbolj priljubljenih zapiral Viniflow - za oljčno olje, sok in vodo bodo tudi predstavljena na sejmu. Viniflow ponuja priročno vlivanje, odlično hitrost prenosa kisika (oTr) in usmerjen pretok. Viniflow ima za dodatno varnost pečat ter z novo serijo 25 % boljšo učinkovitost oTr od prejšnje različice. poleg tega je Viniflow združljiv z vsemi vrstami embalaž »vrečka v škatli« na trgu.

odPrete PoKrov in embalaža igra nacionalno himno

elektronski strokovnjak za pakiranje, electropac, se je združil s slaščičarsko družbo Churchill's, da bi pred kraljevsko poroko pripravil patriotski spominek. Gre za glasbeno verzijo darilnega programa Churchill's Around London, pločevinke, ki je napolnjena s 150 grami različnih keksov.

QVC pločevinka predstavlja zapleteno, reliefno predstavo Londona z mnogimi najbolj znanimi znamenitostmi mesta. ko odprete pokrov, embalaža igra nacionalno himno, kar dodaja embalaži ščepec nostalgije. Londonsko podjetje electropac je specializirano za proizvodnjo in aplikacijo nizkocenovne mikro - elektronike. Z dodajanjem učinkov, kot so zvok, svetloba in gibanje, želi podjetje peljati embalažo v novo dobo z ustvarjanjem novih zgodb in multi-senzornih povezav med blagovnimi znamkami in potrošniki. »V digitalni tržni dobi družba electropac raziskuje načine za oživitev analogne strani trženja, tako da lahko kupce ustavimo in jih navdušimo z novimi izkušnjami pakiranja," je povedal rahul shah iz electropaca.

Priročna embalaža za sir

priročna rešitev rpC superfos diha novo življenje v embalažo sira za najnovejši sir iz skånemejerierja, vodilnega proizvajalca zrelega sira na Švedskem. embalaža v obliki trikotnika ima kisikovo bariero v

Kratko, zanimivo

SlOvEnija jE zElO izpOStavljEna naravniM nESrEčaM

Na simpoziju Družba, prostor, graditev – Nova zakonodaja in stanovanjska gradnja, ki so ga organizirali Ministrstvo za okolje in prostor, Inženirska zbornica Slovenije ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, je med drugimi sodeloval tudi dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Povedal je, da je Slovenija v glo- balni konkurenčnosti na 48. mestu med 137 državami, v globalnem indeksu odpornosti pa smo na 39. mestu med 130 državami. To pomeni visoko izpostavljenost naravnim nesrečam, slabo kakovost varstva pred njimi ter slabo kakovost požarnega varstva. Po njegovem mora Slovenija zmanjšati izposta- vljenost gospodarske in drugih dejavnosti pred naravnimi nesrečami, torej določiti ogrožena območja in izboljšati požarno varnost. »Začeti je treba dialog o dvigu pro- duktivnosti v gradbeništvu in kako tudi tu vzpostaviti boljšo gospodarsko klimo. Cilji trajnostnega razvoja morajo biti tudi cilji gradbeništva. Od pametnih mest do podneb- nih ukrepov in čiste vode. Tudi gradbeništvo se mora prepoznati v teh ukrepih,« je dejal.

Poudaril je še katastrofalno zanimanje za študij gradbeništva, kar bo imelo srednjeroč- ne posledice, saj bo magistrov gradbeništva le še peščica.

Sprejeta prostorska in gradbena zakonodaja skupaj z Zakonom o arhitekturni in inže- nirski dejavnosti predstavljata kompromis več let priprav in usklajevanja z ministrstvi, zbornicami in ostalo strokovno javnostjo.

»Seveda ne bo sama po sebi pomenila ko- raka v pravo smer, a osebno verjamem, da s pozitivno uporabo zakonodaje in uvajanjem novih, sodobnih tehnologij in managemen- ta lahko celoten proces graditve bistveno izboljšamo,« je na simpoziju povedal pred- sednik Inženirske zbornice Slovenije mag.

Črtomir Remec.

na kOMunaliadi tudi O tErMični ObdElavi OdpadkOv

Tradicionalno srečanje delavcev komunalne- ga gospodarstva Slovenije bo 8. in 9. junija znova, tokrat že šestič po vrsti, potekalo v Celju. Dvodnevno srečanje se bo začelo s strokovnim posvetom, na katerem bosta v ospredju dve aktualni temi: Termična obde- lava podatkov in Varstvo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov. O sle- dnjem bo predavala mag. Rosana Lemut Strle, direktorica področja za obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zava- rovanje Slovenije. Prvi dan bodo odprli tudi

maj 2018

128 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

novosti

obliki etikete. embalaža zagotavlja, da potrošnik ne potrebuje pladnja in da je potrebno le malo kontakta s prsti, da izdelek postreže. "priročnost je pomemben trend in na splošno se embalaža za sir ni zares spremenila od petdesetih let prejšnjega stoletja," pojasnjuje Jannica Andersson, vodja blagovne znamke Allerum & Cheese v skånemejerierju. "Želeli smo pospešiti in ponuditi potrošnikom presenetljivo novo rešitev za našo serijo Allerum zrelih sirov.

s pakirnim kompletom rpC superfos zdaj podmlajujemo podobo embalaže sira in imamo posodo, zaradi katere naš sir izstopa iz množice. dodatna prednost embalaže rpC superfos je njena popolna možnost recikliranja. To je posebnega pomena za podjetje skånemeierier, kjer so pred kratkim dosegli 90 % zmanjšanje vpliva na podnebje z zamenjavo vira energije iz fosilnih goriv na daljinsko ogrevanje.

nova Kozmetična linija naj bi sPreminjala svet PlastiKe

podjetje Bio-on predstavlja novo linijo kozmetičnih sestavin za zaščito pred soncem. izdelana je iz revolucionarnega 100 % naravnega in biološko razgradljivega bioplastičnega materiala. novi izdelki so iz družine bio kozmetike bioplastičnih mikro praškov. predstavili so jih spomladi leta 2017 in so namenjeni za kozmetiko, ki spoštuje okolje in zdravje ljudi. Ljudje ignorirajo dejstvo, da so lahko organski

UV-filtri fototoksični in fotostabilni. Glavni cilj je najti način omejevanja njihove koncentracije v kozmetičnih formulah brez ogrožanja učinkovitosti. nova linija spF Booster, razvita za blagovno znamko bio kozmetike vsebuje ultra- zelene sestavine, ki so zasnovane tako, da bistveno zmanjšajo odstotek UV- filtrov, ki so uporabljeni pri zaščiti pred soncem in povečajo vodoodpornost. Vsi pHA (polihidroksialkanoati) so izdelani iz obnovljivih virov in lahko nadomestijo številne konvencionalne polimere, ki so trenutno narejeni s petrokemičnimi postopki z uporabo ogljikovodikov.

Zagotavljajo pa enake termo-mehanske lastnosti kot običajne plastike, ki imajo prednost, da so popolnoma trajnostni in 100 % naravno biološko razgradljivi. od leta 2007 je Bio-on namenjen spreminjanju sveta plastike, zmanjševanju onesnaževanja za bolj trajnostno prihodnost in ohranjanju narave, zahvaljujoč svojemu ekskluzivnemu, inovativnemu znanju in izkušnjah na področju bioin ekološko združljivih plastičnih izdelkov.

nove tehnologije tisKa in vročega žigosanja za PločevinKe

podjetje Ball Corporation je pred kratkim osvojilo dve CanTechovi nagradi za aluminijaste aerosolne deodorante in za pločevinke, ki so izdelane pod blagovno znamko Heineken srbija Zaječarsko. Za aerosolne deodorante so pri podjetju Ball razvili stroškovno učinkovito in privlačno rešitev za stranke, ki želijo videz vročega žigosanje (kjer se na pločevinko nanese kovinska folija). Z najsodobnejšimi

pigmenti in z aplikacijo tehnologije črnila lahko na aluminijaste pločevinke vseh oblik in velikosti nanesemo reflektivni sijaj, ki je na voljo v vseh metalik odtenkih. Za pločevinko se je Ball združil s podjetjem Heineken srbija, dolgoletnim kupcem, pri oblikovanju ekskluzivne pločevinke.

Heineken je ustvaril štiri omejene serije pločevink, ki predstavljajo brezhibno tiskalno tehniko visoke ločljivosti podjetja Ball za blagovno znamko Zaječarsko.

Ball je tesno sodeloval s Heinekenom, da je prenesel štiri umetnine iz srbskega narodnega muzeja na pločevinke.

Kratko, zanimivo

razstavo komunalne opreme. Drugi dan bodo udeleženci merili moči v delovnih in špor- tnih tekmovanjih. Delovne discipline bodo štiri, športnih pa bo osemnajst, med njimi tri nove: kolesarjenje (tekmovanje bo del Tuševega vzpona na Celjsko kočo), paintball in lokostrelstvo.

Organizatorji, ZPO Celje, Simbio, Energetika Celje in Vodovod-Kanalizacija, pričakujejo, da se bo na 34. Srečanju delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije v Celju zbralo okrog 2.700 udeležencev. Komunaliada ima v Celju sicer že dolgo tradicijo. Knežje mesto je bilo prvič gostitelj leta 1983.

OčiStiMO SvEt 2018

Društvo Ekologi brez meja pripravljajo že tre- tjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 15. 9. 2018 pod ge- slom ŠE ZADNJIČ! Tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018! Letos naj bi dogodek izvedli še z večjo ambicijo in širino. Na dan, ko bo z isto energijo, z isto vizijo in istim entuziazmom odpadke in divja odlagališča čistilo na milijone parov rok v 150 državah, bodo tudi prebivalci Slovenije to storili še enkrat. Tretjič. Vendar z zaobljubo, da 15.

septembra 2018 to storijo še zadnjič, saj želijo vse moči usmeriti v preprečevanje nastajanja odpadkov. Zato bo letos glavni poudarek na dolgoročnem ozaveščanju o zmanjševanju, lo- čenem zbiranju in ponovni uporabi odpadkov.

za SlOvEnSkO javnOSt pOdnEbnE SprEMEMbE niSO prOblEM

Kot je pokazala zadnja evropska raziskava javnega mnenja o podnebnih spremembah (Eurobarometer, 2017), nekateri trendi na področju podnebne ozaveščenosti v slovenski javnosti niso dobri. Presenetljivo je, da se je v Sloveniji v obdobju 2015-2017 najbolj od vseh EU držav zmanjšal delež ljudi, ki menijo, da so podnebne spremembe največji svetovni pro- blem. Prav tako se je zmanjšal delež ljudi, ki se strinjajo s trditvijo, da boj proti podnebnim spremembam in učinkovitejša raba energije lahko spodbuja gospodarstvo in delovna mesta v EU. V Sloveniji je bil tudi izmerjen največji upad respondentov, ki so pozitivno odgovorili na vprašanje, ali so v zadnjih 6 mesecih osebno izvedli kakšno aktivnost za preprečevanje podnebnih sprememb. Zelo veliko pove še podatek, da je svojo vlogo v preprečevanju podnebnih sprememb prepo- znalo samo 16 % slovenskih respondentov, da so odgovorni vsi družbeni deležniki, pa se jih zaveda zgolj 18 %.

Tr ajn o s Tn i r az vo j in i zo b r a že va nj e ek o n o m is To v

maj 2018 foto: www.shutterstock.com

EM b ALA žA 8 128

Trdim, da je embalaža že sama po sebi element trajnostnega razvoja zaradi številnih ključnih in nujnih funkcij, ki jih opravlja. Brez embalaže bi zaradi poškodb tehničnih izdelkov in kvarjenja živil v dobavnih verigah enormno narasle količine odpadkov, pravi dr. Gregor radonjič, po izobrazbi inženir in doktor kemijske tehnologije, sicer redni profesor na ekonomsko-

poslovni fakulteti mariborske Univerze. Je predstojnik katedre za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja, ki je edina te vrste v sloveniji, predava, veliko sodeluje s podjetji in je avtor dveh odličnih strokovnih publikacij o embalaži. prepričan je, da bi moralo izobraževanje za ekonomiste vsebovati različne vidike trajnostnega razvoja, saj je, kljub različnim izkušnjam v podjetjih, vendarle vse več tistih, ki se zavedajo pomena varstva okolja v poslovanju.

predvsem pa bodo morala podjetja bolj upoštevati življenjski ciklus izdelka in celotno dobavno verigo.

jože volfand

emBALAŽA, TrAJnosTni rAZVoJ in iZoBrAŽeVAnJe ekonomisToV

zavod rS za šolstvo je leta 2016 analiziral učne načrte in kurikularne dokumente, da bi ugotovil, kako so v izobraževanje in vzgojo vključeni ključni pojmi trajnostnega razvoja, a le za šole do visokega šolstva. kako nekatere teme, kot so trajnostna mobilnost, trajnostna gradnja, krožno gospodarstvo, podnebne spremembe itd. vključujete v predavanja na ekonomskem študiju, saj bo za ekonomiste razumevanje trajnostnega razvoja in prehoda v zeleno gospodarstvo med pomembnejšimi izzivi, ko se bodo zaposlili?

Dejstvo je, da s sedanjimi ekonomskimi modeli izzivov prihodnosti ne bo možno dohitevati in izvajati. Družbe se bodo temu morale prila- gajati na različnih nivojih in izobraževanje o okoljskih oziroma širših trajnostnih vsebinah je pomemben del sprememb. Na Ekonomsko- poslovni fakulteti Maribor okoljevarstvene vsebine sistematično razvijamo in poučujemo že od osemdesetih let naprej. Moji predhodniki na fakulteti so takšne vsebine začeli postopo- ma uvajati. Jaz in kolegi pa smo to zelo inten- zivirali. Krožni tokovi v gospodarstvu, ki jih omenjate, so bili recimo vključeni v vsebine že sredi devetdesetih let, ko teh tem velika veči- na ekonomistov in menedžerjev ni jemala kot nekaj pomembnega.

a ste nekaj posebnega s katedro za podjetni- ško varstvo okolja.

Da. Imamo tudi katedro za podjetniško varstvo okolja, ki je edina takšna v Sloveniji na eko- nomskih fakultetah in poslovnih visokih šolah.

Smo interdisciplinarno usmerjeni, saj smo po osnovni izobrazbi inženirji, a se ukvarjamo s problemi varstva okolja in uporabe različnih metodologij izračunavanja vplivov na okolje ter ekodizajna v poslovni praksi oziroma okoljskem menedžmentu. Na ta način tudi sodelujemo s podjetji.

izobražujete študente ekonomije in poslovnih ved in poznate program prehoda v zeleno go- spodarstvo. pravite, da sodelujete s podjetji.

koliko študente sploh zanima problematika zelenega poslovanja?

Varstvo okolja je pomemben del družbene od- govornosti podjetij in večinoma mlade ti vidiki zelo zanimajo. Vedo, da je onesnaževanje velik problem. Vidi se, da se zavedajo, da je to tema, ki se tiče njihove generacije. Obstaja velika verjetnost, da se bodo na številnih delovnih mestih v različnih strokah tudi kot ekonomisti na tak ali drugačen način srečali z okoljevar- stveno problematiko. In da bodo odločitve, ki jih bodo nekoč sprejemali v podjetjih, imele vplive tudi na okolje. S številnimi primeri iz gospodarske prakse se jim na predavanjih pri- kažejo vplivi podjetij na okolje, vzroki zanje, načini reševanja ter koristi, ki jih imajo pod- jetja zaradi ukrepov. Vsako leto na fakulteto

mnogi vodilni v podjetjih ne vedo,

zakaj so koristni okoljski ukrepi

maj 2018

9 128 EM b ALA žA

povabim tudi nekaj gostujočih predavateljev iz gospodarstva, da jim potrdijo, kako pomembno je varstvo okolja v poslovnih praksah.

kaj, glede na vaše poznavanje podjetniške prakse, najbolj manjka s tega področja me- nedžerskim ekipam?

Ne želim, da se sliši kot fraza. Ampak enostav- no je res. Ključno je zavedanje, da lahko prinaša pravilno zastavljena aktivna okoljska politika, ki je del strateških odločitev, podjetju velike koristi in tudi boljši spanec za v prihodnje. Po izkušnjah sodeč lahko trdim, da mnogi vodilni v podjetjih preprosto ne vedo, zakaj bi jim kori- stili določeni okoljski ukrepi, ki jih zakonodaja trenutno ne predpisuje in preverja. Ne zaznajo, kje se jim ta vložek lahko povrne, čeprav imajo okoljski ukrepi ugoden učinek na celo vrsto stroškov v podjetju.

bodite konkretni.

Na primer, omogočajo razvoj eko-inovacij, zelo izboljšajo imidž podjetja, zmanjšujejo rizike nesreč ter konfliktov z lokalnimi skupnostmi.

Marsikdaj že pomenijo pogoj, da se zadosti zah- tevam večjih kupcev in novih lastnikov, ki že- lijo poslovati le z okoljsko urejenimi partnerji.

Drugo vprašanje pa je zavedanje o tem, katere okoljske probleme neko podjetje ali dejavnost

sploh povzroča. To namreč niso nujno proble- mi, ki nastajajo na lokaciji podjetja, ampak drugje in to kot posledica poslovnih odločitev.

Ne trdim, da se to dela namerno. Ampak veli- kokrat ni širšega razmisleka o tem. Dobro mi je ostala v spominu izjava predsednika uprave BTC Jožeta Mermala, ki je v enem od inter- vjujev dejal: ''Na podlagi trajnostnega razvoja nastaja nova kultura. To moraš razumeti kot poslovnež. Ne morejo eni ustvarjati dobičkov, drugim pa ostane slab zrak.''

kot predavatelj, strokovnjak in avtor več strokovnih knjig sodelujete v praksi, poznate problematiko izvajanja okoljske zakonodaje v podjetjih. katera področja v podjetjih zahteva- jo največ strokovnih kompetenc, kje se najbolj zatika? je to ekodizajn in uvajanje metode lca, je to razumevanje zelenega gospodar- stva, ki je nizkoogljično, učinkovito z viri, je to energetska učinkovitost ali kaj drugega?

Pravzaprav postaja pomembno vse našte- to.. Potrebno pa je razlikovati med trajno- stnimi koncepti in metodološkimi orodji.

Nizkoogljično ali ''zeleno'' gospodarstvo sta družbeno-ekonomska koncepta, ki predstavlja- ta najširši okvir za izvajanje podjetniških okolj- skih politik. Pri določevanju prioritet za ukrepe okoljske politike so potrebni verodostojni

podatki. Na voljo so orodja, kot sta npr. metoda LCA ali izračun ogljičnega odtisa ali energet- ski pregledi. Sicer pa je enoznačen odgovor na zgornje vprašanje nemogoč, saj se prioritete in s tem potrebne kompetence v storitvenih in proizvodnih podjetjih razlikujejo. Prav tako je težko primerjati potrebne kompetence v malih in v velikih podjetjih.

Okoljski problemi niso povsod enaki.

Zato imajo večja podjetja marsikdaj oddelek za varstvo okolja in celo tim, ki se s tem ukvarja.

Manjše je podjetje, težje se zaposleni odločajo, da bodo temu področju posvečali več časa. A področje varstva okolja postaja vse bolj večpla- stno. Okoljsko znanje je že postalo ekspertno

foto: osebni arhiv

dr . G re gor r ad on jič

@rpc_group www.rpc-group.com ©2018 RPC Group Plc. All rights reserved.

RPC – THE ESSENTIAL INGREDIENT

RPC_EOL_May_Watering_Can.indd 1 02/05/2018 16:11

Promocija

maj 2018

EM b ALA žA 10 128

znanje. Zato vse večje vrzeli v okoljskem znanju lahko postanejo ovira pri pravilnih odločitvah.

Resna okoljska politika v podjetju zagotovo presega le prilagajanje trenutni okoljski zako- nodaji. V tem ni kaj dosti dodane vrednosti.

na kaj mislite?

Na primer, zahteve se dopolnjujejo tudi v okviru že uveljavljenih certifikacijskih pri- stopov, kot je npr. standard ISO 14001, kjer se po novem pričakuje tudi izvajanje ukrepov vzdolž celotnih življenjskih ciklov izdelkov.

Pred nekaj meseci sem se udeležil izobraževa- nja za vodilne presojevalce sistemov ravnanja z okoljem. Razprava je pokazala, da nekateri, celo izkušeni interni presojevalci, takšnega koncepta ne razumejo še dovolj dobro. A prav v tej smeri gredo presojevalski trendi. Na tem konceptu temelji ekodizajn izdelkov, izračuna- vanje ogljičnih odtisov izdelkov in optimiranje dobavnih verig vse do izvora surovin.

in kako naj podjetja ugotovijo, kje v okviru dobavnih verig oziroma življenjskih ciklov so največji okoljski problemi?

Tukaj koristi metoda LCA. Res ni enostaven pristop, je povsem drugačen, kot je postopek certificiranja. A ga dopolnjuje in daje podjetju takšne okoljske podatke, ki jih ni možno pri- dobiti na noben drug način. S tem področjem se ukvarjam že petnajst let. Ugotavljam, da se v svetu vsako leto objavi na stotine rezultatov LCA analiz v podjetjih. Ko sem se pred leti v ta namen izobraževal na Nizozemskem pri proi- zvajalcu vodilne programske opreme, sem bil med tridesetimi udeleženci iz vse Evrope edini iz akademskih krogov. Vsi ostali udeleženci so prihajali iz gospodarstva. Pri nas še ni tako.

Podjetja v svetu pa se že zavedajo, da bodo v prihodnje morala svoje deležnike, vključno z javnostjo in poslovnimi partnerji, vse bolj zalagati z relevantnimi okoljskimi podatki, ki se ne nanašajo le na lokacijo podjetja. Za priča- kovati je, da bodo večji kupci takšne podatke v vse večji meri zahtevali od svojih dobaviteljev, vključujoč certifikate o izvoru surovin. Ali pa podatke o ogljičnem odtisu. Če bo veliko pod- jetje želelo zmanjšati svoj ogljični odtis, lahko pritisne na svoje dobavitelje, da ga zmanjšajo tudi ti, saj se njihovi ogljični odtisi prištevajo v bilanco večjega podjetja. Ko se okoljski vplivi preučujejo na ta način, postanejo zadeve pove- zane in soodvisne.

kaj kaže vaša praksa – se podjetja odločajo za koncept ogljičnega odtisa izdelkov?

Ogljični odtis je sicer zelo trendovska zadeva, a se je treba zavedati njegove omejenosti. Z njim zajamemo samo en vpliv izdelka ali organizacije na okolje. Vse ostale vplive, ki lahko povzročajo druge resnejše probleme, pa se ne upošteva.

Pred pričetkom projekta bi si morali v podje- tju zelo dobro razjasniti, kateri standardi in metodologije za ogljični odtis so verodostojni, v kakšnem obsegu ga sploh računati za primer

organizacije in seveda, kako rezultate uporabi- ti za ukrepe. Poznam primer, ko je slovensko podjetje v svojem letnem poročilu poročalo o ogljičnem odtisu, a navajali so le emisije CO2, ostale toplogredne pline pa so izpustili. Zato pravim, da se je potrebno v podjetju najprej dobro seznaniti s samo metodologijo, saj je v nasprotnem tudi dobronameren ukrep lahko pomanjkljivo izveden.

v marsikaterem podjetju ta tema še ni na dnevnem redu.

Morda velja zato omeniti izkušnjo neverjetno ozkega razmišljanja v enem izmed mariborskih podjetij, ki sem mu bil nedavno priča. Moja di- plomantka, ki jo zanima okoljska problematika in je že prej sodelovala na področju trajnostne mobilnosti, je želela izdelati model ogljične- ga odtisa za podjetje, v katerem je opravljala prakso. Ko je predlog predstavila zaposlenim v podjetju, so jo odslovili, češ da izračuna ogljič- nega odtisa ne potrebujejo. Čeprav delujejo na področju mobilnosti, kjer so emisije problem.

Skratka, nekdo je bil podjetju pod mentorskim vodstvom pripravljen zastonj izdelati okvirni model izračuna ogljičnega odtisa, ki bi ga lahko kasneje nadgradili z eksaktno študijo. Imeli bi odlično izhodišče in pregled nad problemom.

Na osnovi rezultatov bi lahko celo izvedli do- ločene ukrepe. A v tem niso videli nobenega pomena. In s takšnimi ozkogledimi pogledi sem se srečal že marsikje. No, na srečo obstajajo drugačna razmišljanja, tako da z nekaterimi podjetji odlično sodelujemo.

kot strokovnjak, ki pozna različne vidike problematike embalaže, se zavzemate za celovitejše poslovne prakse za podporo na- črtovanju okolju primernejše embalaže. na kaj pri tem mislite in kakšno prakso ugotavljate v podjetjih?

Dolgo časa je bil ključni okoljski kriterij za embalažo sposobnost reciklaže. Včasih so bile glede tega res razlike med različnimi embala- žnimi materiali. Danes pa je razvoj materialov in reciklažnih tehnologij tako napredoval, da se praktično vsi embalažni materiali dajo učin- kovito reciklirati. Razen tankih večslojnih folij ipd. Ampak embalaža mora biti za reciklažo pripravljena vnaprej. Že v času razvoja. To je ena od osnovnih idej ekodizajna. Vprašanje je, kakšne kombinacije materialov uporabiti, kakšna je sposobnost ločevanja v reciklažnih postopkih in kakšna tiskarska sredstva so bila pri tem uporabljena. Ali je res nujno, da mora biti plastenka za pijačo obarvana zeleno ali modro z namenom pospeševanja prodaje pija- če, čeprav se s tem zelo zmanjša ali izniči njena možnost za reciklažo? Ali je takšna obarvanost res ključna za pospeševanje prodaje in ali je s tem možno opravičiti res karkoli? Skratka, ekodizajn embalaže zahteva premislek o prav vsaki sestavini in delu embalaže. Vendar poleg sposobnosti reciklaže obstajajo še drugi po- membni okoljski kriteriji, kar sem predstavil

v dveh strokovnih knjigah. Ker sem že vrsto let član komisije za podelitev nagrade Oskar za embalažo, ugotavljam, da o ekodizajnu em- balaže sodelujoča podjetja skoraj ne poročajo.

kdaj je embalaža element trajnostnega razvoja in kdaj ni? ali se vam ne zdi, da prav pri merilu, da mora prispevati k optimalni rabi obnovljivih virov in reciklatov, ni posebnih premikov?

Vloga embalaže v družbi in gospodarstvu je večplastna. Trdim, da je embalaža že sama po sebi element trajnostnega razvoja, in sicer zaradi številnih ključnih in nujnih funkcij, ki jih opravlja. Brez embalaže bi zaradi po- škodb tehničnih izdelkov in kvarjenja živil v dobavnih verigah enormno narasle količine odpadkov. Embalaža varuje vse materialne in energijske vire, ki so bili vloženi v proizvodnjo ali pridelavo izdelka. Ti so bistveno višji kot so vložki v embalažo. Prav tako podaljšuje rok trajanja hrane. Mnogi niti ne pomislijo, kakšne so globalne poti izdelkov v dobavnih verigah in brez embalaže bi bilo to praktično nemogoče izvajati brez poškodb.

toda po drugi strani je odpadna embalaža ves čas vroča tema.

Odpadna embalaža je posledica nakupov drugih izdelkov. To pa ne pomeni, da se emba- laže ne da okoljsko oz. trajnostno optimirati.

Nasprotno. Dejstvo je, da gre za materialno intenzivno področje in da je odpadna embala- ža problem, ki ga je potrebno nujno reševati.

Veliko embalaže, npr. steklene, plastične in kovinske, je iz neobnovljivih virov, zato je še toliko pomembnejša njena dematerializacija.

Preverjanje, ali je izbrana količina oz. debelina res najbolj optimalna z vidika rabe materiala brez ogrožanja varovanja vsebine embalaže.

Trendu rabe obnovljivih virov za embalažo, ki ga omenjate, sledi tudi razvoj plastike iz ra- stlinske biomase. Vendar je to trajnostno smi- selno le, če se zanjo ne uporabljajo deli rastlin za hrano, ampak ostanki pridelave. Namenjati kmetijske surovine in površine za proizvodnjo plastike bi bilo res nesmiselno.

nekateri vidijo v nanotehnologiji in nanoem- balaži rešitve, drugi opozarjajo na previdnost.

zakaj?

Nanotehnologija se hitro razvija in išče aplikacije tudi v embalažnem sektorju.

Nanotehnološke aplikacije na področju emba- laže zajemajo zelo različna področja, od na- nosenzorjev do nanopremazov in nanopolnil ter komponent za aktivno embalažo. Vendar ob izboljšavah tehniških karakteristik obsta- ja odprto vprašanje zdravstvenih in okoljskih rizikov prostih nanodelcev, če migrirajo s po- vršine embalaže. Glede na izsledke različnih raziskav so nanodelci dejansko lahko nevarni in vprašanja o varnosti uporabe takšnih mate- rialov so zagotovo na mestu. Vprašanje je tudi, kaj bi se z nanoembalažo in nanodelci dogajalo v postopkih predelave odpadne embalaže. 

W o r ld s ta r n a gr a de 2 01 8

maj 2018

11 128 EM b ALA žA

predsednikova nagrada

Embalaža iPaint, ki so jo izdelali pri podjetju Nirlat, je inovativen izdelek. Revolucionira način, kako potrošniki barvajo svoj dom. iPa- int omogoča čisto, brez- hibno in ne naporno

pleskanje doma, s čimer odpravlja tradicional- no vedro in pladenj za barvo. Inovacija izhaja iz dejstva, da ima torbica iPaint dva predelka za zrak in barvo. iPaint je zaprt sistem za bar- vanje sten, ki bo nadomestil tradicionalni valj in pladenj. iPaint je tudi bolj ekološka zaradi manjšega preostanka embalaže po uporabi.

Medtem ko je plastično vedro volumetrično, lahko vrečko iPaint na koncu uporabe zložite in zavržete.

država: Izrael

podjetje: CLP INDUSTRIES LTD

Trajnostna nagrada

Za izdelavo rPET PP * STAR® embalaže v obli- ki vrečke ne potrebujemo

nobenega deviškega materiala. Izdelana je iz 100 % uporabljenih PET (plastenk), je recikli- rana in popolnoma reciklabilna. Embalaža je lahka, v primerjavi z večplastnimi papirnatimi vrečkami izjemno odporna proti strganinam, vizualno privlačna, varna za živila in stroškov- no učinkovita v proizvodnji. Naložbena leta raziskav in razvoja v tehnologijo »od plastenke do tkanine« se je izplačala: (r) tkanina iz PET je prednostni material za pakiranje živilskih proizvodov in potrošniškega blaga (zaradi varne hrane, zaščite za aromo in privlačnega videza na policah).

država: Avstrija

podjetje: Starlinger & Co. Gesellschaft m.b.H.

marketinška nagrada

Nutella kozarec je bil zasnovan tako, da ga lahko ponovno uporabimo za konzerviranje hrane, ko kremo pojemo. Inovirali so obliko, ne da bi izgubili ikonsko obliko kozarca Nutella in ga naredili primernega za konzerviranje hrane.

Na sprednji strani reliefni stekleni odtis prika- zuje logotip s tradicionalno podobo podjetja.

Navoj je zasnovan tako, da ustreza pokrovom Bormioli Rocco za konzerviranje hrane, steklo pa je odporno na toplotni šok pasterizacije. Ko Nutello pojedo, lahko ljudje preprosto ponovno uporabijo isti kozarec s kovinskimi pokrovčki, ki so primerni za ohranjanje živil s postopkom pasterizacije.

država: Italija

podjetje: MrSmith Studio

embalaža,

ki podaljšuje svežino hrane

Podjetje Fresh Technologies je z novo embalažo omogočilo daljšo svežino avokada in zmanjša- lo kvarjenje proizvoda za 7,2 toni. 90-dnevna življenjska doba podpira širšo distribucijo in 3-odstotno rast pri svetovni porabi. S potro- šniki, ki iščejo dolgotrajno svežino brez kon- zervansov, Cryovac® Freshness Plus® avokado in gvakamole, ponujata ravno to. Daljši rok trajanja zagotavlja, da se na odlagališčih na koncu odlaga manj hrane. Za človeštvo, ki porabi 1,6-krat več virov, kot jih je na voljo, je podaljšanje življenjske dobe hrane osrednjega pomena za trajnosten in manj potraten planet.

država: Avstralija podjetje: Sealed Air

Več kot 500 ljudi se je maja udeležilo nagrade Worldstar Awards 2018, najpomembnejšega globalnega tekmovanja za najboljšo embalažo na svetu, ki ga je organizirala Wpo (World packaging organization). med slovesnostjo v Gold Coastu, Avstraliji, je bilo na ceremoniji 65 zmagovalcev iz skupno 200 nagradnih paketov iz 22 držav.

Japonska je ta večer prejela večino nagrad (12), sledi ji kitajska (11). Zmagovalnih kategorij je bilo 16. izbrali smo štiri, ki predstavljajo kategorije za posebne dosežke. Vse zmagovalce lahko najdete na www.worldstar.org. Trajnostna komponenta postaja ključna sestavina za uspeh embalaže na svetovnem podiju.

WorLdsTAr nAGrAde 2018

embalaža mora porabiti čim manj

materiala in naj bo iz obnovljivih virov

maj 2018

Panji na strehi poslovne stavbe A1 v Ljubljani.

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

L A B E L S A N D F L E X PA C K

PAPIRNICA VEVCE

128 12 OKOL jE

na strehi urbano čebelarjenje v A1

V A1 Slovenija je okoljska odgovornost v po- slovanje vpeta že vrsto let. Zaposleni jo živi- mo vsak dan in jo udejanjamo v vseh svojih procesih in odločitvah. V lanskem letu smo se odločili, da bomo odnos do naravnega okolja še nadgradili. Na streho poslovne stavbe A1 v Ljubljani smo postavili štiri panje s štirimi čebeljimi družinami. Res je, malo smo stopili iz svojih okvirjev in naredili nekaj več, nekaj drugačnega in kar je najbolj pomembno nekaj koristnega. Pomagamo kranjskim čebelicam živeti v mestu, saj imajo v urbanem središču na voljo odlično biotsko raznovrstnost. Pridelan med v mestih je zelo kakovosten. V lanskem letu smo v A1 Slovenija pridelali 90 kg medu in zanj prejeli srebrno priznanje na medna- rodnem sejmu Agra. V letošnjem letu bomo dodali dva nova panja in še dvema čebeljima družinama omogočili, da se nam pridružita. Na zeleno streho in teraso bomo zasadili dodatne medovite rastline za še prijaznejše okolje do čebel in narave.

A1 Slovenija, d. d.

www.a1.si

Carboneutralife za izravnavo ogljičnega odtisa

Ogljični odtis je nekaj, kar vsi ustvarjamo z našimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Skladno s svetovnimi trendi se zmeraj več posamezni- kov odloča za njegovo zmanjšanje ter spremi- nja svoje okolju škodljive navade. Za popolno izničenje ogljičnega odtisa samo sprememba navad ni dovolj, zato nam je lahko v pomoč spletna stran Carboneutralife. Na omenjeni spletni strani lahko vsak z uničenjem kupo- nov iz verificiranih okoljevarstvenih projektov opravi ogljično izravnavo in postane ogljično nevtralen. Projekti, ki jih Carboneutralife ponuja za izravnavo odtisa, se odvijajo v drža- vah v razvoju (npr. Uganda, Tajska ali Indija) in tamkajšnjemu lokalnemu prebivalstvu omogočajo boljše socialno-ekonomske pogoje.

Uničenje emisijskih kuponov je potrjeno tudi preko uradnega potrdila, ki se prejme po izved- bi uničenja. Izračun je možen za celoten letni odtis ali za posamezen izbrani produkt, kot je potovanje z avtomobilom ali letalom, večji življenjski dogodek, povprečen letni odtis ali pa celo za emisije, ki jih ustvarimo skozi celotno življenje. Informacije o izničenju ogljičnega od- tisa so dostopne na www.carboneutralife.com.

Belektron d.o.o. / Carboneutralife http://belektron.eu,

www.carboneutralife.com

prihodnost sveč je solarna

Izkoriščanje naravnih virov energije je v porastu. Medtem ko vsi poznamo danes že uveljavljene načine njihove uporabe, pa se tovrstne okolju prijazne prakse zadnja leta prenašajo tudi na povsem druge segmente.

Uspešno družinsko podjetje EMMA iz Lesc je v svoji dolgi tradiciji inovacij razvilo že na desetine ekoloških elektronskih in solarnih sveč Vestina, med katerimi postajajo Vestina Solar čedalje bolj priljubljene. Gre za sveče, ki delujejo z izkoriščanjem sončne energije. Na ta način ob pravilni uporabi nemoteno gorijo kar do 1.000 dni oziroma 3 leta. Vestina Solar ima na vrhu veliko solarno površino, s katero sprejema sončne žarke, ki jih pretvori v energi- jo za napajanje polnilnih baterij v notranjosti.

Sveča je zelo varčna in ima najdaljšo življenjsko dobo, zato je prijazna tudi do okolja, saj nam ob obisku pokopališča ni potrebno kupovati vedno novih sveč. Vestina Solar je narejena iz stekla, ki svečo dodatno obteži. Prav tako je odporna na vse vremenske razmere. Gre za visoko kakovosten produkt, izdelan v Sloveniji.

EMMA d.o.o.

http://emma.si, www.vestina.eu

Novice Zelenega

omrežja

med člani zelenega omrežja:

Fotografije: arhiv članov

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Občina Bled

Občina Škofja Loka

Zeleno omreŽje

^{maj 2018}

CENTOV

5

OD VSAKE PRODANE VREČKE NAMENJAMO ČIŠČENJU VODA.

128 OKOL jE 13

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

enJo lahko preizkusite brezplačno

V vsakem okolju se čisti, tako doma kot v po- slovnih prostorih. Pri tem se porabi veliko de- narja, veliko čistil, plastične embalaže, gobic, krpic in veliko vode. V Mariboru v enem letu samo gospodinjstva porabijo toliko čistil, da bi s plastičnimi odpadki lahko zgradili še en hrib, kot je Piramida. Metoda ENJO čiščenja je več kot samo čisto in zdravo okolje. Predstavljajte si: čiščenje brez odpadkov, z malo vode, hitro in enostavno, da je samo krpa tista, ki vam omogoči, da je vaš dom čist, zdrav in naraven.

Učinkovitost potrjujejo številni uporabniki, certifikati in priznanja. Tudi proizvodnja v Avstriji poteka odgovorno do okolja in traj- nostno. ENJO je vključen tudi v zbornik CSR 2011 (Corporate Social Responsibility = zbor- nik družbene odgovornosti podjetij), kjer so predstavljena avstrijska podjetja, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju. Zbornik predstavlja in podrobno opisuje primere najboljših praks pod- jetij z 19 področij – od odgovornosti podjetij do vključevanja, od invalidov do trajnostnih izdel- kov za naravno čisto in zdravo okolje. Clean the World je naše vodilo. ENJO lahko vsak brezplačno in neobvezujoče tudi preizkusi.

ENJO Slovenija www.enjo.si

Za manjši ogljični odtis podjetja in nižje stroške

Eko sklad je v lanskem letu začel s spodbudami energetske učinkovitosti v podjetjih. Tako so na voljo spodbude za izdelavo energetskega pregleda v malih in srednjih podjetjih v višini 50 % stroška izdelave energetskega pregleda.

Pravne osebe, samostojni podjetniki in zaseb- niki lahko pri Eko skladu pridobijo tudi ugodne kredite za naložbe v zmanjšanje emisij toplo- grednih plinov; v tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka v tehnološkem procesu;

v gospodarjenje z odpadki; na področju varstva voda in učinkovite rabe vode; v spremembe proizvodnega procesa na način, da se prese- gajo okoljski standardi, v nove tehnologije, s katerimi bodo doseženi višji izkoristki, in za postavitev naprav za proizvodnjo biogoriv iz surovin, pridelanih sonaravno. Občanom pa Eko sklad ponuja nepovratna sredstva, ugodne kredite in brezplačno svetovanje za naložbe v energetsko učinkovitost stavb in trajnostno mobilnost.

Eko sklad, j.s.

www.ekosklad.si

HoFer ponuja trajnostno vrečko

Tudi naša nakupna dejanja vplivajo na boljše in lepše okolje, na lepšo prihodnost. Tega se zavedamo tudi v podjetju HOFER, kjer v okvi- ru iniciative »Danes za jutri« skrbimo za boljši jutri. Plastične vrečke dolgoročno močno obre- menjujejo okolje in onesnažujejo vode, saj je za razgradnjo plastične vrečke v naravi potrebnih od 400 do 1000 let. V Sloveniji porabimo med 300 in 600 milijonov plastičnih vrečk na leto, od tega jih 89 % uporabimo le enkrat, nato pa zavržemo. Tudi pri nakupovanju se lahko obna- šamo trajnostno in pomislimo na okolje. Naša nakupna dejanja vplivajo na boljše in lepše okolje, na lepšo prihodnost. Zato v podjetju HOFER kot prvi večji trgovec v Sloveniji od februarja 2018 ponujamo okolju prijaznejšo izbiro - trajnostno vrečko »Manj je v(r)eč«.

Vrečka je narejena iz 100 % Fairtrade bombaža in izpolnjuje standarde pravične trgovine. Z nakupom kupci prispevamo 5 centov društvu Ekologi brez meja in tako s podporo projektu

»Očistimo Slovenijo« prispevamo k čistejšim slovenskim vodam. Več o projektu na www.

manjvrec.si.

Hofer trgovina d.o.o.

www.hofer.si

komunalno

podjetje Vrhnika se predstavlja v filmu

V začetku aprila smo v Javnem podjetju Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., premi- erno predstavili predstavitveni film (dosto- pen na povezavi https://www.youtube.com/

watch?v=5DQuiDg8BzI). Osveščanje uporabni- kov je ena izmed pomembnejših nalog vrhniške komunale. Z dejavnostmi izvajanja različnih gospodarskih javnih služb varstva okolja se namreč sreča vsak občan. V podjetju se zaveda- mo, da današnje generacije zaznamuje prevlada uporabe informacijske tehnologije. S filmom želimo povezati in prenesti znanje, poudarjati nujnost odgovornega ravnanja do okolja vsem uporabnikom, zlasti mlajšim generacijam, ki so pogosti uporabniki tehnologij. Prepričani smo, da lahko le kontinuirano osveščanje in ustre- zen pristop vodijo v pozitiven in odgovoren po- gled na svet, okolje in s tem povezane vrednote.

Predstavitve filma sta se udeležili tudi Tanja Fajon, evropska poslanka, in mag. Andrejka Majhen, vodja kabineta Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Podprli sta akcijo zbiranja slovenskih knjig slovenskih avtorjev. Zbrane slovenske knjige bo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu podaril Slovencem, ki živijo onkraj meja Slovenije na njihovem letnem srečanju junija v Brežicah.

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.

www.kpv.si

podjetje medium podpornik čebelarstva

Podjetje Medium ima sedež v občini Žirovnica, kjer se je v vasi Breznica 20. maja 1734 rodil

maj 2018

V času MOS-a 2017 je v Celju brezplačno potnike vozil električni avtobus.

128 14 OKOL jE

Anton Janša, utemeljitelj sodobnega čebelar- stva. Letos bomo 20. maja obeleževali prvi svetovni dan čebel. V našem podjetju že vrsto let skrbimo tudi za te drobne prijateljice.

Leta 2011 smo bili čebelam najbolj prijazno podjetje. V letu 2014 smo bili med prvimi botri semena medovite ajde (projekt ČZS »od setve do žetve – kar sejemo, to žanjemo«). Pri projektu Kar sejemo, to žanjemo sodelujemo še danes. Sami ali skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije smo zasnovali več izdelkov oziroma didaktičnih pripomočkov na temo čebelar- stva (strip Čebelica Binca, miselna igra Kar seješ, to žanješ, pobarvanka, igralna hiška Čebelnjak). Že leta izdajamo tematski koledar Panjske končnice, s katerim predstavljamo našo kulturno dediščino – panjske končnice, ki so nekaj edinstvenega v svetu. V podporo projektu svetovni dan čebel smo izdali srebrnik 20 čebelic. Čebele so zelo občutljiv kazalnik stanja našega planeta. Prepričani smo, da bo 20. maj postal tudi opozorilni dan za ohranitev našega zelenega planeta oziroma pogojev za preživetje človeštva.

Medium d.o.o.

www.medium.si

Celje prispeva k zmanjšanju

toplogrednih plinov, kmalu avtobusi na plin

V skrbi za čisto okolje si lokalne skupnosti prizadevajo poiskati ukrepe za čim manjši ogljični odtis ter s tem povezane instrumente, ki izboljšujejo kvaliteto bivanja. Ne samo na področju prometa, tudi pri drugih oblikah je treba razmišljati trajnostno, zato smo v Mestni občini Celje v letu 2017 sprejeli Celostno pro- metno strategijo, ki nam narekuje spodbujanje trajnostnih načinov mobilnosti. Za potrebe javnega sistema izposoje koles bomo kupili 100 koles, od katerih bo 34 električnih. V Mestni občini Celje že izvajamo prehod na vozila z nizkoogljičnimi pogoni, kot so elektrika ali drugi viri. Želimo biti vzor drugim, zato smo svoj vozni park opremili z dvema električnima avtomobiloma in električnima kolesoma, letos pa smo naročili avtobuse na stisnjen zemeljski

plin. S sprejetjem novega Odloka o taksi služ- bah bomo k elektromobilnosti spodbujali tudi taksiste. Tisti, ki bodo upoštevali eko standar- de in bodo vozili električne avtomobile, bodo plačevali bistveno nižjo pristojbino. V Mestni občini Celje smo postavili tudi tri nove polnil- nice za električne avtomobile. V prihodnosti bomo energetsko prenovili nekatere javne stavbe in še naprej smotrno vlagali v izboljšanje trajnostnih ukrepov.

Mestna občina Celje https://moc.celje.si

k Bertu s povratno embalažo

V Centru ponovne uporabe na Povšetovi 4 v Ljubljani, ki deluje v upravljanju Javnega pod- jetja Snaga, kupce od začetka aprila pričakuje Bert, samopostrežni prodajni avtomat. Bert ponuja bio čistila, šampone, več vrst kisa in olje kupcem, ki po izdelke pridejo s svojo (povratno) embalažo. Je nekoliko poseben avtomat. Ne samo, da toči izdelke brez embalaže, ampak s svojo posebno obleko iz odpadnih plastenk sporoča, da lahko s premišljenim nakupova- njem preprečimo nastajanje novih odpadkov. V Bertu so kupcem na voljo izdelki, ki so narejeni lokalno in po trajnostnih merilih, so kakovo- stni ter na prodaj po konkurenčnih cenah.

Celotna oprema brez embalažne trgovine je narejena iz odpadne plastične embalaže, ki jo stopijo in predelajo v plastične plošče, iz kate- rih nastane pohištvo. Center ponovne uporabe je odprt od torka do sobote med 9. in 17. uro.

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

destinacija (občina) Bled prejemnica zlatega znaka slovenia green

Destinacija Bled je v certifikacijski shemi in nacionalnem programu Zelena shema sloven- skega turizma, ki deluje pod krovno znamko SLOVENIA GREEN, prejela zlati znak. Shema združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, ki je osrednji fokus tako

Občine Bled in njenih zavodov kot Turizma Bled, ki je na destinaciji nosilec omenjenega certifikata in vseh nalog, ki nas na tem po- dročju še čakajo. O blejski naravi in pokrajini ni potrebno izgubljati besed, ravno tako ne o kulturi in tradiciji - prav ti dve poglavji sta naši najmočnejši. Na Bledu kujemo in živimo številne trajnostne in zelene zgodbe, začenši z izgradnjo severne obvoznice, ki bo središče Bleda razbremenila prometa proti Pokljuki in bo prevozna še pred poletno sezono. Imamo av- tomatsko izposojo koles, smo del projekta zero waste, z velikimi plakati promoviramo vodo iz pipe in pozivamo k zavračanju plastičnih vrečk.

Bled ima urejeno kanalizacijo in plinifikacijo, ki je pomembno zmanjšala število individualnih kurišč, poteka energetska sanacija javnih stavb idr. V letošnji sezoni okoli jezera že postavlja- mo pitnike, poteka projekt Pohodniške poti na Bledu, poleti vozi avtobus hop on hop of, končno se pripravlja izgradnja kolesarske steze med Bledom in Bohinjem. S kolesarsko stezo pa bo opremljena tudi severna obvoznica.

Pripravila: Romana Purkart, Turizem Bled

Občina Bled www.e-bled.si

prva borza lokalnih živil osrednjeslovenske regije

V Ljubljani je na pobudo Oddelka za razvoj okolja Mestne občine Ljubljana, Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Turizma Ljubljana, Kmetijsko Gozdarskega Zavoda Ljubljana in v sodelova- nju z zavodom EKOmeter potekala prva borza lokalnih živil Osrednje Slovenije, ki je presegla vsa pričakovanja udeležencev. Na enem mestu so se zbrali pridelovalci živil iz Ljubljane in re- gije Osrednja Slovenija ter potencialni kupci iz

Zeleno omreŽje

^{maj 2018}

Allino peč (foto: Dobran Laznik)

E-podpis na tablici v Telekomovem centru.

128 OKOL jE 15

javnega in zasebnega sektorja. Osnovni vzgib za organizacijo prve tovrstne borze lokalnih živil je bila želja organizatorjev za spodbujanje lokalne samooskrbe z živili. Kratke nabavne verige imajo pozitivne učinke na več vidikov trajnostnega razvoje mesta in širše regije na področju gospodarstva, okolja in družbenih odnosov. Na borzi so predstavniki šol, vrtcev ter gostincev iskali priložnosti poslovnega sodelovanja s pridelovalci živil. Poslovnih pogovorov se je udeležilo kar 39 pridelovalcev lokalnih živil iz Osrednjeslovenske regije, 19 predstavnikov ljubljanskih šol in vrtcev ter 9 hotelirjev in gostincev. Prav vsi udeleženci so v borzi prepoznali poslovni potencial. Nekateri so že sklenili dogovore o sodelovanju, zato pozdravljajo izvedbo podobnih dogodkov tudi v prihodnje.

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

nov projekt izkoriščanja odvečne toplote v

siJ metalu ravne

SIJ Metal Ravne je skupaj z Institutom Jožef Stefan v sklopu programa Horizon 2020 in skupaj s partnerji iz tujine pridobil sredstva za inovativni projekt ponovne uporabe odveč- ne toplote, ki nastane med proizvodnjo jekla.

Namen štiriletnega projekta ETEKINA (heat pipE TECHnologies for INdustrial Applications) je v okviru demonstracijskega projekta potrditi učinkovitost izrabe odpadne toplote z inova- tivno tehnologijo toplotnega izmenjevalnika v obliki toplotnih cevi v energetsko intenzivni industriji z doseganjem najmanj 40-odstotnega izkoristka odvečne toplote. Enote toplotnega izmenjevalnika v obliki toplotnih cevi bodo razvili strokovnjaki z angleške univerze Brunel University London. Del odvečne toplote, ki nastane pri proizvodnji jekla, natančneje v dimnih plinih peči Allino, bo v prihodnje upo- rabljen za predgrevanje zraka v peči Allino in tudi za ogrevanje SIJ Metala Ravne. Projekt je vreden več kot 5 milijonov evrov. V njem tesno sodeluje deset podjetij in inštitutov iz vse Evrope. V okviru projekta ETEKINA bomo

izdelali tri prototipe in jih preizkusili v treh različnih proizvodnih obratih v sektorjih jekla (Slovenija), aluminija (Španija) in keramike (Italija).

SIJ d.d.

www.sij.si

podjetij s certificiranimi sistemi upravljanja z energijo je vse več

Učinkovita raba energije je danes ključna tema na področju trajnostnega razvoja in družbe- ne odgovornosti ter na področju stroškovne učinkovitosti. S certificiranjem sistema upra- vljanja z energijo po mednarodnem standardu ISO 50001 organizacije izboljšajo upravljanje porabe energije na način, da razvijejo ener- getsko politiko in oblikujejo akcijske načrte za njihovo doseganje. Ti lahko vključujejo tudi uvajanje novih energetsko učinkovitih tehno- logij, zmanjšujejo izgube energije in izboljšu- jejo obstoječe postopke. Velike organizacije s certifikatom izpolnjujejo svojo obveznost iz 354. člena Energetskega zakona oziroma Pravilnika o metodologiji za izdelavo in vsebi- ni energetskega pregleda. Čeprav ta standard organizacije uporabljajo šele od leta 2011, šte- vilo certificiranih organizacij skokovito raste.

Konec leta 2016 je bilo certificiranih 20.334 organizacij (ISO Survey 2016). 25 % vseh cer- tificiranih sistemov upravljanja z energijo je v primarni proizvodnji kovin, hrane in pijače, izdelkov iz gume in plastičnih mas, kemikalij in kemijskih izdelkov ter električne in optične opreme. V pripravi je nova izdaja standarda ISO 50001. Izšla naj bi avgusta 2018 (spletne strani ISO). Ker bo imela enako strukturo kot mednarodna standarda ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015, bo možna enostavna integracija sistema upravljanja z energijo v že obstoječe sisteme vodenja, v novi izdaji pa bodo vključeni tudi novi trendi v energetskem managementu.

Pripravila: Blanka Kaker SIQ Ljubljana

www.siq.si

Telekom slovenije nenehno uvaja

rešitve brezpapirnega poslovanja

Skladno s trendom uvajanja digitalnega poslo- vanja v Telekomu Slovenije že več let uvajamo rešitve brezpapirnega poslovanja za lastne potrebe in na področju poslovanja z uporabni- ki in dobavitelji. Tako za podpis naročniških dokumentov uporabljamo podpis z digitalnim kvalificiranim certifikatom, uporabnikom pa omogočamo podpis dokumentov z digitalno tablico, tako da vse večji delež dokumentov ne spreminja izvorne oblike in ostaja celoten življenjski cikel v elektronski obliki. Tudi do- kumenti na terenu se podpisujejo elektronsko.

Večino pogodb in drugih dokumentov uporab- nikom pošiljamo v e-obliki. Hkrati uporabnike spodbujamo k prejemanju elektronske oblike računa, ob prehodu na e-račun pa jim podarimo tudi 200 točk v Programu zvestobe. K uvajanju elektronskih računov in povečevanju deleža digitalne dokumentacije spodbujamo tudi svoje dobavitelje. V letu 2017 smo v elektron- ski obliki prejeli 36,6 % računov, kar je za 4,4 odstotne točke več kot v letu 2016. Skupno imamo digitaliziranih več kot 70 % vhodnih dokumentov, v letu 2018 pa načrtujemo na- daljnjo digitalizacijo na tem področju.

Telekom Slovenije, d.d.

www.telekom.si

Trajnostna proizvodnja in BAT tehnologije v Ursa slovenija

V podjetju URSA Slovenija, d.o.o., proizvajalcu izolacijskih izdelkov iz steklene volne za grad- beništvo in industrijo, že vrsto let težimo k trajnostno naravnani proizvodnji in uporabi BAT tehnik. V ta namen smo v zadnjih desetih letih naredili precej izboljšav, kot je zapiranje snovnih zank znotraj proizvodnje, tako da praktično 100 % materiala vrnemo nazaj v proces; zmanjšujemo količine deponiranih odpadkov zaradi večjega in boljšega ločevanja na frakcije za več kot 95 % v zadnjih desetih