interno
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, sept. – okt. 2014 | številka 03Irena Pajnik Beguš, ki je v večjem trgovskem centru rešila življenje gospodu: »Imam najlepši poklic na svetu«
TeleKap: informacijska rešitev za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi
Na športnem prvenstvu Eurospital ekipi UKC Ljubljana 4. mesto
Priprava UKC Ljubljana na ISO standard
VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO
Tudi v letu 2014 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najka- sneje do 17. marca 2014. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fo- tografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.
Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov soj@
kclj.si
Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s pre- sledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v bese- dilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.
25 18
26
KAZALO
03 UVODNIK:
prof. dr. Sergej Hojker, dr.med., strokovni direktor UKCLKDO SMO MI
04
V UKCL iz dneva v dan delamo čudeže, a zanje nihče ne ve; pogovarjali smo se z Ireno Pajnik Beguš, medicinsko sestro, ki je trgovskem centru rešila življenje Janezu Štalcu iz Ljubljane05
Avtoritete si danes posameznik ne ustvarja več s strogostjo in vlivanjem strahospoštovanja, temveč z vestnim delom - Katarina Pirnat, glavna medicinska sestra operacijskega bloka Kirurške klinike UKCL07
Priznanje Katarini Zajc08
Cilj je ohraniti visoko raven delovanja klinike, pogovor z prof. dr. Ireno Hočevar - Boltežar, dr. med., svetnico, predstojnico Klinike orL in CFK
AKTUALNO
10
Administratorji so ogledalo sistema: so prvi in zadnji, h katerim pride bolnik12
TeleKap14
Poslovanje UKC ljubljana v prvi polovici leta 201416
Pediatrična klinika bo klinika brez vode iz plastenk18
Prva obletnica učne delavnice »Aspiracija skozi umetno dihalno pot pri pacientu na mehanskem predihavanju«19
Sistem vodenja kakovosti v UKC Ljubljana20
Čim prej si želimo nabave robota Da Vinci, Pogovor z asist. Bojanom Štrusom, dr. med., v. d. predstojnikom Ko za urologijo Kirurške klinikeUTRIP UKCL
22
Izšla je knjiga o črevesnem mikrobiotu, probiotikih in prebiotikih22
Monografija zgodovina radiologije in inštituta za radiologijo ukcl (1923–2013)23
V UKC Ljubljana prvič v Sloveniji opravili stereotaktično operacijo bolnika z možgansko boleznijo distonijo24
Tek za dober namen25
Po tednu anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C26
Smeh je resna stvar! - o izvajanju joge smeha v Centru za dializo Ko za nefrologijo Interne klinike:28
Tinkara Morec, Hedvika Verbajs in Igor Šabič prejemniki priznanja Znanilci upanja 201429
Problemska naloga za sodelavce: Če želimo ostati zdravi …30
Domišljijska potovanja z mini avtodomom na igrišču Pediatrične klinike30
Zahvala donatorjem UKC LjubljanaPREBERITE
31
Čili za delo – zdravi na delovnem mestu32
Eurospital 201433 ANKETA:
Kako doživljate Eurospital in kaj vam pomeni?34 RAZMIŠLJANJE:
Saj sem samo bolnik34 ZA SMEH
35 KAJ MENIJO O NAS
36 nagradna križanka
Dragi sodelavci,
letos sta bila poplačana trud in motivacija, ki ste ju vlagali v pridobitev certifikata za poslovno odličnost in v priprave na mednarodno akreditacijo. Danes lahko s ponosom povemo, da smo v teh letih izboljšali številne procese ter zagotovili visoko kakovost in varnost zdravstvenih storitev. Kot edina slovenska zdravstvena ustanova smo januarja 2014 pridobili priznanje za poslovno odličnost (4 zvezdice), marca 2014 pa mednarodno akreditacijo po standardu DNV-GL – ta zahteva celovit sistem vodenja kakovosti in obvladovanja procesov ter tveganj. Gre za novo kvaliteto vodenja, ki nas zavezuje, da vse sprejete standarde upoštevamo pri vsakodnevnem delu. Potrditev, da smo sprejete odločitve uvedli v prakso, pa pomeni pridobitev standarda ISO 9001:2008 za celoten UKC Ljubljana.
Prve klinike, ki so certificirale svoje procese po standardu 9001:2008, so bile Klinika za nuklearno medicino, Ginekološka klinika in Ortopedska klinika. Res je, na začetku procesu nisem bil naklonjen;
prepričan sem bil, da bo to pomenilo zgolj goro papirjev več, na koncu pa pravega učinka ne bo. A danes, ko pogledam nazaj, lahko povem, da smo samo tako lahko videli, kje so pomanjkljivosti pri delu.
In samo tako, da smo se spoprijeli z njimi, smo lahko svoje delovanje dodatno izboljšali in omogočili dokumentiranje vseh procesov in medsebojnih povezav. Gre za nenehno izboljševanje nas samih, pri čemer zajemamo tudi vse od zunaj: standard ISO namreč specifično opredeljuje tri zahteve: obvlado- vanje kliničnih procesov in tveganj; zajemanje vseh deležnikov, ki sodelujejo pri zdravstveni oskrbi; kot osnovni cilj delovanja opredeljuje pacienta.
Vsi vemo, da je naš edini in prvi cilj pacient. Vsekakor pa si želimo, da bi se vsak od zaposlenih na delovnem mestu počutil kot del celote – pomemben del, brez katerega ustanova ne more delovati.
Ravno s tem namenom bomo tudi letos izvedli raziskavo organizacijske klime SIOK. V prejšnjih letih smo pozorno prebrali vse odgovore in pobude, ki so prišle od vas, žal pa smo se srečali s težavo: odziv zaposlenih je bil procentualno premajhen, da bi lahko iz tega sklepali o dejanskem stanju celotnega UKC Ljubljana in na podlagi tega tudi ukrepali. Zato si želimo, da bi letos k raziskavi vsi pristopili bolj zavzeto in tako omogočili, da konkretno izboljšamo tudi delovno okolje za vse vas, ki iz dneva v dan skrbite za ugled UKC Ljubljana, slovenske največje in najpomembnejše zdravstvene ustanove.
Ali bomo to tudi ostali, tako v slovenskem kot mednarodnem merilu, je odvisno od vseh nas. Pred nami je občutljivo obdobje, ko si bo UKC Ljubljana moral ponovno pridobiti sloves sodobne, racionalno organizirane univerzitetne bolnišnice in utrditi svoje mesto v širšem prostoru. Dokaz racionalne orga- niziranosti pa je prav pridobitev certifikata ISO 9001:2008.
UVODNIK
prof. dr. Sergej Hojker, dr.med., strokovni direktor UKCL
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana september – oktober 2014, številka 03
Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec
Odgovorna urednica: Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.
Uredniški odbor:
• prof. dr. Sergej Hojker, dr.med.,
• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.
• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.
• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica
• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.
• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.
• Blanka Šetinc
• Lucija Mak Uhan
• Mirjana Jarc
Lektoriranje : Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.
Fotografije: Jolanda Kofol in drugi; Istock, 123RF, Photl, Dreamstime, Shutterstock, Deposit photos
Fotografija na naslovnici: Shutterstock Oblikovanje: Ana Vedlin
Tisk: Grafex d.o.o., naklada: 3.000
Glasilo v elektronski obliki na: http://www3.kclj.si
V UKCL IZ DNEVA V DAN deLamo čUdeže , a zanje nihče ne ve
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak
Irena Pajnik Beguš je medicinska sestra na Oddelku za očesne bole- zni Očesne klinike UkC Ljubljana.
Nedavno je med svojim dopustom s pomočjo defibrilatorja rešila ži- vljenje Janezu Štalcu iz Ljubljane, a sama o tem dogodku ni govorila.
»Mimogrede sem povedala dve- ma prijateljicama, potem pa na to pozabila. ko sem prišla z dopusta, me je presenetil klic z Radia 1 – gospod janez, ki sem ga oživljala, je prek omenjene radijske postaje želel izvedeti, kdo sem …« skro- mno pripoveduje sogovornica. kot pravi sama, se ji ne zdi primerno, da je kot rešiteljica izpostavljena zgolj ona, saj je za tem cela veriga ljudi, ki je v tistem trenutku znala hitro in pravilno ukrepati. vedno bi ravnala, kot je.
Opišite nam, kako ste se počutili v situaciji, ko ste gospodu rešili življenje.
»Že pod komentarji pod prispevkom na spletni stra- ni Radia 1 sem zapisala, da je najpomembnejše, da je gospod živ in skoraj zdrav in da je bilo takrat ob njem mnogo dobrih ljudi, ki so mu pomagali. Spo- mnim se gospe, ki mu je držala glavo, mu odpela srajco, varnostnika, ki je bil zelo učinkovit, študen- ta medicine, ki je bil pripravljen dajati umetno di- hanje, še mnogih, ki so želeli pomagati in so – vsak na svoj način. Zato hvala vsem, da smo skupaj po- magali gospodu Janezu. To, da sem izpostavljena le jaz, je naključje – na mojem mestu bi lahko bil kdor koli drug. Pomembno je, da dobri ljudje obstajajo in taki primeri kažejo, da jih/nas ni malo.«
Ste že kdaj prej pomagali komu na javnem mestu?
»Na tak način ne, oživljala na javnem mestu še ni- sem. Pomagala sem pri padcih, krvavitvah …«
Pogovarjali smo se z Ireno Pajnik Beguš, medicinsko sestro iz očesne klinike UKC Ljubljana, ki je nedavno v velikem trgovskem centru rešila življenje Janezu Štalcu iz Ljubljane
na ireno Pajnik Beguš smo zelo ponosni, je res medicinska sestra s srcem in visokimi etičnimi načeli. Tudi sicer je ena tistih medicinskih sester, ki znajo pacientom nuditi oporo in jih spodbujati, zna se nasmejati, zna sočustvovati – in je odlična sodelavka. Tako jo vidimo že vrsto let. dogodek, ki se je zgodil, je samo potrditev, da znajo medicinske sestre ukrepati, ko jih kdo potrebuje, pa naj bo to v službi ali v prostem času,« o dejanju sodelavke pove Tatjana Nendl, glavna medicinska sestra Očesne klinike UkC Ljubljana.Sicer pa delo opravljate na oddelku a Očesne klinike. je to vaša prva služba?
»Ne, najprej sem bila deset let in- strumentarka v nekdanji Vojaški bol- nišnici, potem pa sem delala na On- kološkem inštitutu v intenzivni negi.
Na oddelku za očesne bolezni sem trinajst let. Vsako delovno mesto mi je ogromno dalo, dejstvo pa je, da nisem že od rane mladosti želela postati me- dicinska sestra, kar je morda nekoliko nenavadno.«
kaj pa ste želeli postati?
»Želela sem biti učiteljica. A saj veste, človek obrača, nekdo drug ali nekaj drugega pa na koncu obrne. Danes vem, da je bila pot prava. Ravno ta ko- nec tedna sem rekla možu, da imam najlepši poklic na svetu: z nobenim drugim ne bi mogla biti tako blizu človeku in toliko dati – kot medicin- ska sestra lahko imaš s človekom tisti pravi, pristni stik. Ali mislite, da sem to pri petnajstih letih, ko sem se odločala za poklic, vedela? Nisem.
Prepričana sem, da moraš za zave- danje o lastnem poklicu osebnostno dozoreti.«
Zagotovo imate iz vsakodnevnega dela ogromno zgodb, ki ne dosežejo medijske pozornosti, a so za vas vsaj tako ali še bolj pomembne, kot je bila zgodba reševanja gospoda.
»Zdravstveni delavci pri svojem vsakodnevnem delu naredimo veli- ko dobrega, pa se o tem ne govori.
Koliko je rešenih življenj, koliko ljudi
foto: Ana Zajelšnik
KDO SMO MI
aVtorItete SI
DANES POSAMEZNIK ne UstVarJa več
s strogostJo IN VLIVANJEM STRAHO-
SPOšTOvanja, Temveč z VestnIm deLom
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak spregleda, shodi – to so čudeži, ki se dogajajo
znotraj UKC Ljubljana – pa zanje nihče ne izve.
Pred leti je denimo na našem oddelku ležal starejši gospod s hudim vnetjem oči; nihče ni mislil, da bo še kdaj videl. Ko je po več mese- cih intenzivne očesne terapije naenkrat rekel 'Joj, jaz pa vidim svojo roko!', smo bile tako ganjene, da tega preprosto ne morem opisati.
Dneve in noči smo mu na pol ure dajale kaplji- ce v oči, ves naš trud je bil poplačan z enim samim njegovim stavkom. Takih zgodb je še več in to so zgodbe, zaradi katerih si srečen in izpolnjen.«
irena Pajnik Beguš je v zadnjih letih, ko njeni štirje otroci niso več majhni otroci, čas namenila tudi svoji ljubezni – pesništvu. je aktivna članica društva literatov mežiške doline, za glasilo pa je bila z nami pripravljena deliti spodnjo pesem, ki je nastala po dogodku, zaradi katerega je ta članek nastal.
nadaljevanje na naslednji strani
Katarina Pirnat, glavna medicinska sestra operacijskega bloka Kirurške klinike UKC Ljubljana usklajuje delo 151 zaposlenih v zdravstveni negi
PredenJe Uhajal si natrgal nitko
s katero visimo v telesa odtrgan konec sem dala pod dlani
ga vtiskala vate pripenjala s sunki (na srce) vdihnil si pritegnjeno prilepil nase moji roki sta bili le podaljšek tkalcev neba
»Vedno sem zagovarjala to, da se moramo ogromno pogovarjati, in vesela sem, da mi ljudje zaupajo,« pravi Katarina Pirnat, vodja Operacijskega bloka Kirurške klinike UKC Ljubljana.
KDO SMO MI
Prepričana sem, da vertikalno vodenje zamira: avtoritete si danes posameznik ne ustvarja več s strogostjo in vlivanjem strahospoštovanja, temveč z vestnim delom in držanjem obljub. S tem, da sodelavci vidijo, da delaš dobro, pridobiš spoštovanje pa tudi odgovornost do dela.
vesela sem, ker čutim, da imamo s sodelavci sproščeno vzdušje in da gojimo človeški čut.
Katarina Pirnat, dipl. m. s., delo v Operacijskem bloku UkC Lju- bljana opravlja vse od leta 1988, aprila letos pa je postala glavna medicinska sestra. kot operacijska, in pozneje tudi pedagoška medi- cinska sestra, ima od nekdaj čut za izvajanje varne in kakovostne zdravstvene nege ter za spodbu- janje izobraževanja. z vodenjem svoj zagon prenaša tudi na sode- lavce – nenazadnje je ena redkih, ki so ob delu že junija opravili vse izpite prvega letnika magistrskega študija zdravstvene nege.
vodenje Operacijskega bloka, ki ga sestavlja osem operativnih enot, ste prevzeli, ko se je po dolgoletnem vodenju upokojila vaša predhodnica alenka Slak.
katere so ključne stvari, ki ste se jih lotili?
»Glede na to, da je projektov mnogo, je to precej za- pleteno vprašanje (nasmeh). Ena od stvari, ki sem se je lotila najprej, je uvedba letnih razgovorov z za- poslenimi. Zanimivo je, kako zelo se ljudje na tovr- stnih razgovorih odprejo; spregovorijo o težavah, ki jih potem skušamo rešiti, in o načrtih na delovnem področju, ki jih želijo uresničiti. Veseli me, da sem s svojo predhodnico vedno dobro sodelovala in jo tudi v času njenega vodenja občasno nadomeščala.
Hvaležna sem najožjim kolegicam in kolegom, ki mi že od prevzema mesta glavne medicinske sestre stojijo ob strani, kajti od vsakega človeka se kaj na- učiš. Vesela sem, ker čutim, da imamo s sodelavci sproščeno vzdušje in da gojimo človeški čut.«
Med drugim uvajate tudi
»elektronski obrazec« za vodenje operacij na področju zdravstvene nege.
»Res je; to bo olajšalo vnos operativnih posegov v operacijski sobi, ki smo jih do zdaj medicinske sestre vnašale ročno, administratorji pa potem v računalnik, kar se mi zdi podvajanje dela. Z elek- tronskim vpisom bodo podatki tudi neposredno dostopni posameznemu kliničnemu oddelku, a to je še v dogovarjanju; za zdaj smo še v začetni fazi.
Predvidevamo, da bomo oktobra začeli elektronski vpis na področju nevrokirurgije, potem postopoma še drugje.«
razmere v Operacijskem bloku bi se bistveno izboljšale z dokončanjem nove urgence. kje smo po vaši oceni zdaj?
»Operacijski blok je primerljiv z vsemi vrhunskimi operacijskimi bloki v tujini, dejavnost poteka v 26 operacijskih dvoranah. Delo v njem je lahko stre- sno, a sama sem ga imela vedno rada. To, da sem prevzela njegovo vodenje, mi daje zgolj še večji občutek odgovornosti: zdaj sem namreč odgovor- na ne samo za svoje delo, temveč za delo vseh 151 zaposlenih v zdravstveni negi. Eno od področij, na katerem veliko delamo, je izobraževanje: uvedeni so enoletni uvajalni programi za novozaposlene operacijske medicinske sestre s končnim prever- janjem znanja.
V sodelovanju z Zdravstveno fakulteto smo pripra- vili klinično usposabljanje pri izbirnem predmetu osnove operacijske zdravstvene nege, ki ga že drugo leto uspešno izvajamo. Odzivi študentov so izjemno dobri.«
najbrž se kdaj srečujete tudi s prostorsko stisko.
»Seveda, z dokončanjem urgence bi bilo popolnoma drugače. Načrtovanje operacij je včasih logistično precej zapleteno – saj veste, trenutno so v prenovi še tri operacijske dvorane v prostorih stare trav- matologije, kar pa niti ne bi bilo potrebno, če bi bila nova urgenca dokončana. Zagotovo bi nam nova stavba omogočila boljše delovne pogoje in še boljšo obravnavo pacienta, saj bi bilo vse centralizirano.«
V preteklosti ste se v
Operacijskem bloku srečali tudi z nekaterimi neželenimi dogodki;
kako je poskrbljeno za varnostno kulturo?
»Varnostna kultura v Operacijskem bloku je izjemno visoka; točno vemo, kje so meje. V dobro pacientov smo že večkrat razočarali kakšnega sodelavca, a kadar gre za varnostno kulturo, ni debate. Samo z beleženjem in spremljanjem neželenih dogodkov lahko ohranjamo visoko raven kulture. Ocenjujem pa, da v pretežno ženskem kolektivu zelo dobro funkcioniramo. Kot protiutež pretežno ženskemu kolektivu v službi imam doma tri moške – moža in dva sina, ki so mi v veliko veselje in oporo.«
Kaj se vam zdi kot vodji najpomembneje?
»Prepričana sem, da vertikalno vodenje zamira:
avtoritete si danes posameznik ne ustvarja več s strogostjo in vlivanjem strahospoštovanja, temveč z vestnim delom in držanjem obljub. S tem, da so- delavci vidijo, da delaš dobro, pridobiš spoštovanje
pa tudi odgovornost do dela. Sama sem vedno zagovarjala, da se moramo čim več pogovarjati, in vesela sem, da mi ljudje zaupajo. Stvari nikoli ni- sem želela pometati pod preprogo. Tako je v odno- su navzgor in navzdol: cenim, da z Zdenko Mrak, glavno medicinsko sestro Kirurške klinike, vedno najdeva rešitve in da tisto, kar reče, tudi naredi.
Seveda prevzeti vodenje oddelka pomeni drugačen pristop; dnevnega zadovoljstva ni več toliko. Ko sem v operacijskem bloku delala kot operacijska medicinska sestra, sem lahko imela vsako opera- cijo za uspeh – pri vodenju pa je vse bolj orientirano na projekte in na zadovoljstvo po njihovem dokon- čanju. A v tem uživam.«
KDO SMO MI
PRIZNANJE KatarInI zaJC
Asja Jaklič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Oddelek za intenzivno terapijo
Na slavnostnem odprtju dru- gega simpozija v organizaciji zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokov- nih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije -- Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni tera- piji in transfuziologiji, je srednja medicinska sestra Katarina Zajc prejela priznanje strokovne sekcije za dosežke na ožjem strokovnem področju.
ODDELKU INTENZIVNE TeraPije je zveSTa že več KOT 30 LET
Katarina Zajc, rojena Hozjan, se je rodila 3. septem- bra 1963 v Odrancih. Leta 1982 je uspešno zaključila Srednjo zdravstveno šolo Rakičani ter pridobila naziv srednja medicinska sestra. Kot mlado dekle, polno samozavesti in vedoželjnosti, se je odpravila v belo Ljubljano, kjer se je še istega leta zaposlila na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Leta 1983 so jo premestili na Oddelek intenzivne terapije, ta- krat bolj znan kot »Respiracijski center«.
Katarina Zajc ostaja zvesta oddelku intenzivne te- rapije že več kot 30 let. Ves čas se je zavedala po- membnosti stalnega izobraževanja, zato se je izobraževala tako doma kot v tujini. Leta 2009 je uspešno opravila interni preizkus znanja za delo v enotah intenzivnega zdravljenja življenjsko ogroženega pacienta, kar je uradno pomenilo, da ima dovolj kompetenc in znanja ter da lahko opravlja na delovišču določene dejavnosti v delokrogu diplomirane medicinske sestre.
JE STROKOVNA, VESTNA
in naTančna
Katarina Zajc je pri svojem delu stro- kovna, vestna in natančna. Svoje bogato znanje prenaša na mlajše ko- legice, je odlična mentorica novoza- poslenim, pripravnikom in dijakom Srednje zdravstvene šole Ljubljana kot tudi študentom Zdravstvene fa- kultete Ljubljana na kliničnem uspo- sabljanju. Njeno največje poslanstvo je nedvomno delo z mlajšimi kole- gicami in razdajanje ter podajanje dragocenih izkušenj sodelavcem.
Je »nenapisana« in »nepodpisana«
soavtorica strokovnih člankov, kajti neprecenljive iz- kušnje in znanje rada deli s kolegicami, ki potrebujejo podporo in predvsem klinične izkušnje pri pisanju in oblikovanju strokovnih prispevkov.
srednja medicinska sestra je priznanje prejela iz rok strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji zbornice-zveze
Katarina Zajc je nepogrešljiva članica negovalnega in tudi celotnega zdravstvenega tima oddelka. Vedno je dobre volje in vedrega duha, pacienti jo imajo zelo radi, saj vsakega obravnava kar najbolj profe- sionalno – z vsemi težavami, ki jih ima posamezen pacient. Njena obravnava pacienta je individualna in za vsakega si vzame čas.
Kot medicinska sestra z daljšo delovno dobo nima nikakršnih težav pri delu z mladimi kolegicami, saj se neverjetno hitro vklopi v njihov krog, zna jim pri- sluhniti, svetovati in tudi – kot sama prizna: »Tudi sama se še vedno učim.«
KATARINA ZAJC O DOBLJENEM PRIZNANJU
»Zelo sem vesela in presenečena, da sem priznanje dobila prav jaz. Ob tem se zahvaljujem kolektivu od- delka KIBVS – oddelek intenzivne terapije – RC za
vso podporo v vseh teh letih službovanja, za dobro družbo, za vse preživete praznike in noči, ki sem jih oddelala na oddelku, za vse pridobljeno strokovno znanje, ki sem ga bila in sem ga še deležna. Že več kot 30 let sem zaposlena v RC in lahko rečem, da vztrajam tako dolgo izključno zaradi odličnih med- sebojnih odnosov in kolegialnosti ter prijateljskih vezi, ki so se razvile v vseh teh letih službovanja.
Vsa bremena in težke stvari so lažje, če imaš ob sebi sodelavce, ki te razumejo in spoštujejo in s katerimi deliš vse dobro in tudi manj dobro. Še naprej se ve- selim sodelovanja z vsemi RC-jevci in vsem HVALA.«
Vaša Katarina
»Že več kot 30 let sem zaposlena v RC in lahko rečem, da vztra- jam tako dolgo izključno zaradi odličnih medsebojnih odnosov in kolegialnosti ter prijateljskih vezi, ki so se razvile v vseh teh letih službovanja,« pravi Katarina Zajc, dobitnica priznanja Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.
za dobljeno priznanje ji sodelavci z Oddelka za intenzivno terapijo – Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UkC Ljubljana iskreno čestitamo!
KDO SMO MI
CILJ JE OHRANITI VIsoKo raVen DELOVANJA KLINIKE
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak
ob prevzemu funkcije smo se pogovarjali s prof. dr. Ireno Hočevar - Boltežar, dr. med., svetnico, predstojnico Klinike orL in CFK
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (kli- nika ORL in CFK) opravlja vse diagnostične postopke, terapijo, rehabilitacijo bolezni ušes, nosu in obnosnih votlin, žrela, grla ter vratu. Poleg dela na petih oddel- kih, v štirih operacijskih dvoranah in osmih ambulantah sta posebej organizirani obravnava motenj sluha in ravnotežja v avdiovestibu- lološkem centru ter foniatrična, lo- gopedska in psihološka dejavnost v Centru za motnje glasu, govora in požiranja. je ena večjih klinik OrL v evropi in ob vse večjem številu pacientov na mnogih področjih opravlja edinstveno dejavnost v Sloveniji. Prof. dr. Irena Hočevar - Boltežar, dr. med., svetnica, predstojnica, je vodenje klinike prevzela maja letos. na kliniki je sicer že vse od leta 1987, ob pred- stojniški funkciji pa delo še vedno opravlja tudi v Centru za motnje glasu, govora in požiranja.
»Vsi, ki delamo na kliniki, se zavedamo, da je naš cilj dobro počutje pacientov, pri tem pa se želimo dobro počutiti tudi sami. Zadovoljen zdravnik ali sestra ali administratorka lahko več nudi tudi bolnikom tako v strokovnem kot človeškem smislu,« pravi prof. dr. Irena Hočevar - Boltežar, dr. med., svetnica, predstojnica Klinike ORL in CFK.
Seveda bi si želela, da bi bile razmere za delo še boljše, a v danih težkih finančnih pogojih smo pač vsi v istih težavah. Torej, kar lahko naredimo, je, da veliko delamo na medčloveških odnosih in dobri organizaciji dela; če smo že v isti godlji, se vsaj držimo za roke.
KDO SMO MI
Spregovoriva najprej o ciljih, ki ste si jih naložili ob prevzemu funkcije.
»Cilj je, da bi klinika ostala na enaki strokovni ravni:
strokovno smo na zelo visoki ravni in dosegamo vse evropske standarde. Klinika je od preselitve v novodograjene in prenovljene prostore tudi zelo dobro opremljena, pri čemer ima moj predhodnik, prof. dr. Miha Žargi, dr. med., višji svetnik, velike zasluge.«
v danih finančnih okoliščinah je najbrž skrb za strokovni razvoj težka; katera je prednostna naloga?
»Prednostna naloga je vlagati v mlade. Na kliniki se srečujemo z menjavo generacij, pri čemer izje- mni strokovnjaki zaradi starosti odhajajo v pokoj, čez deset let bo na vrsti že moja generacija. Zato moramo vlagati v mlade specialiste; imamo kar nekaj zelo sposobnih specializantov, ki jih želimo obdržati. Pomembno je, da jih spodbujamo k stro- kovnemu razvoju, pa ne samo zdravnike, ampak tudi medicinske sestre. Na kliniki opravljamo edin- stveno dejavnost v Sloveniji na številnih področjih.
Ena od njih je denimo t. i. metoda NBI (Narrow Band Imaging), najnovejša preiskavna metoda v skupini bioloških endoskopij, ki pomembno izboljša odkri- vanje malignih sluzničnih sprememb. Novosti na različnih področjih bi lahko naštevala še in še: na področju zdravljenja bolnikov z rakom glave in vratu omenimo še elektrokemoterapijo izbranih karcino- mov glave in vratu ter lasersko kirurgijo zgodnjih karcinomov grla in spodnjega žrela; v avdiologiji in otokirurgiji meritve z moduliranimi toni izzvanih akustičnih potencialov, genetsko obravnavo nesin- dromskih okvar sluha, srednjekotanjski pristop do patoloških sprememb v pontocerebelarnem kotu in piramidi; v rinokirurgiji imunološko diagnosti- ko nosne polipoze, v foniatriji analizo požiranja.
Ledino orjemo tudi pri raziskovalnem delu, saj to odkriva nove horizonte in pokaže, kje smo. Poleg raziskovalnega dela pri zdravnikih spodbujamo tudi raziskovalno delo drugih zdravstvenih sodelavcev, denimo logopedov, psihologov in diplomiranih medicinskih sester. Naše strokovno in raziskoval- no delo je velikokrat večdisciplinarno, pri tem pa zgledno sodelujemo s številnimi drugimi klinikami in kliničnimi oddelki v UKCL.«
ali na prvem mestu med vašimi cilji vseeno ostaja pacient?
»Prizadevamo si, da bi lahko čim bolje poskrbeli za vsakega bolnika. Žal pa pomanjkanje sredstev vpliva tudi na obravnavo: če bi pregledala deset pacientov na uro, to pomeni, da bi imela za vsake- ga na voljo samo šest minut. Tega ne želim. Vsi, ki delamo na kliniki, se zavedamo, da je naš cilj dobro počutje pacientov, pri tem pa se želimo dobro po- čutiti tudi sami. Zadovoljen zdravnik ali sestra ali administratorka lahko več nudi tudi bolnikom tako v strokovnem kot človeškem smislu.«
kako konkretno skušate izboljšati počutje pacienta?
»Ko je bolnik pri nas, skušamo organizirati, da čim več potrebnih preiskav opravi hkrati; da se mu ni treba več dni vračati v hišo. Glede na to, da paci- ente pogosto obravnavamo večdisciplinarno, mu skušamo na dan prihoda omogočiti čim več. Bol- niki, sprejeti za načrtovane operacije, so operirani v najkrajšem času, včasih že isti ali naslednji dan, odvisno od zahtevnosti posega in zdravstvenega stanja bolnika.«
zagotovo je pomembno tudi zadovoljstvo zaposlenih.
»Ko smo se leta 2009 preselili v novo stavbo, smo delovanje precej razširili. Dejstvo je, da število bol- nikov iz leta v leto raste: leta 2008 smo imeli 3854 hospitalno obravnavanih bolnikov, leta 2013 pa že 4277. Podobno je pri specialistično-ambulantni obravnavi: leta 2008 je bilo 38.697 pregledanih bol- nikov, leta 2013 že 45.517. Bolnikov je torej dvajset odstotkov več; medtem ko je število zaposlenih ostalo približno enako. Seveda bi si želela, da bi bile razmere za delo še boljše, a v danih težkih finanč- nih pogojih smo pač vsi v isti godlji. Torej, kar lahko naredimo, je, da veliko delamo na medčloveških odnosih in dobri organizaciji dela; če smo že v isti godlji, se vsaj držimo za roke. Saj veste, poleti smo imeli težke razmere, ker smo se zaradi velikega števila rakavih bolnikov odločili odpovedati redne operacije; več kot delati s polno paro ni šlo, včasih smo morali operacije potegniti tudi do večera. Za- vedam se, da razmere za zaposlene velikokrat niso najlažje, a si vedno govorim, da lahko z odnosom do sočloveka vsaj ublažimo stisko. Znanje in zavedanje o tem, kako komunicirati, je v težkih razmerah še toliko pomembnejše.«
Kje ste glede poslovanja?
»Poslovanje je žal že nekaj let raka rana. Veliko je posegov, za katere nam Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne priznava polnega plačila.
Glede na to, da si zelo prizadevamo uvajati novosti, nas žalosti, da temu ne sledi plačilo: aparatura za analizo glasu je denimo eden od pripomočkov, ki ga uporabljamo že več kot 20 let brez plačila.«
Povejte nam še svojo osebno zgodbo, zakaj ste se odločili za specializacijo iz otorinolaringologije?
»Vedno me je veselilo ročno delo, s čimer mislim na kirurgijo. Otorinolaringologija se mi je od nekdaj zdela veja, ki to omogoča; področje glasu, govora in požiranja je področje, ki združuje različne veje in daje širino. Seveda pa sem imela tudi srečo, da sem se oglasila na kliniki ravno takrat, ko so bile potre- be po mladih zdravnikih. Vedno bom hvaležna prof.
dr. Zori Radšelj, dr. med., ki mi je bila kot druga mati in me je znala spraviti na pravo pot: dobese- dno zastrupila me je z navdušenjem za foniatrično dejavnost. Druga oseba, ki mi je ogromno dala za strokovni razvoj, je prof. dr. Miha Žargi. Prof. Žargi je bil predstojnik 27 let in da je klinika danes to, kar je, je zagotovo njegova zasluga.«
Na kliniki se srečujemo z menjavo generacij, pri čemer izjemni strokovnjaki zaradi starosti odhajajo v pokoj, čez deset let bo na vrsti že moja generacija.
Zato moramo vlagati v mlade specialiste; imamo kar nekaj zelo sposobnih specializantov, ki jih želimo obdržati.
KDO SMO MI
skupna koordinacija administrativnih delavcev in standardizacija procesov dela na Inter- ni kliniki je ključnega pomena: skupno delajo na okoli petdesetih deloviščih oz. na sedmih lokacijah
Interna klinika je s 1200 zaposlenimi ena od največjih klinik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Obsega trinajst kliničnih oddelkov in ima skupno 1200 zaposlenih – med njimi 114 tistih, ki so zaposleni na mestu administrativnih delavcev.
»Smo tisti, ki imamo prvi stik s pacienti, svojci in zdravniki. razumljivo je, da se vsem s svojimi željami v odnosu do nas mudi, a verjemite, osem ur na mestu administratorja je lahko občudovanja vredno,« po vrtanju, kako si naj sploh predstavljamo delovnik administratorja, pove nuša Selan, vodja administracije na kliničnem oddelku (kO) za gastroenterologijo, kO za nefrologijo in kO za hematologijo interne klinike. administratorji na interni kliniki opravljajo širok spekter nalog – od naročanja laboratorijev, izvidov, receptov, napotnic pa vse do komunikacije s tistimi, ki potrebujejo pomoč. z namenom standardizacije dela na kliniki so se na pobudo poslovnega direktorja interne klinike, zlatka Lazareviča, odločili za
centralizacijo administracije. Ustanovili so Službo za administracijo, imenovali vodje, s tem pa omogočili, da bodo posamezni klinični oddelki delovali enotno in da bo na področju administracije možno tudi kroženje med njimi. administrativno osebje interne klinike trenutno dela na sedmih različnih lokacijah in na okoli petdesetih deloviščih: koordinacija dela med njimi je zato ključnega pomena.
S SiSTemaTičnim izOBraževanjem NALETELI NA POZITIVEN ODZIV
Zdravstvena administracija je pomemben del zdravstvenega tima, ob povečanju bolnikov pa se srečujejo z vse več dela. »Ves čas smo se zavedali, da je izjemno pomembno imeti kakovostno in zadovoljno osebje. Tudi zato smo uvedli siste- matično izobraževanje za administrativne delavce in naleteli na izvrsten odziv,«
pove Zlatko Lazarevič. Izobraževanja zanje znotraj hiše doslej ni bilo, zato so se leta 2012 odločili, da je dokončno čas, da uvedejo izobraževanje vsaj enkrat letno. Na voljo so raznovrstne teme – od komunikacije do novosti na podro- čju »Rdeče knjige«, varnostne politike … –, velik plus pa udeleženci vidijo tudi v spoznavanju sodelavcev. »Veste, skupaj delamo že dvajset ali več let, pa se zaradi večne gneče poznamo predvsem po telefonu,« pove Biljana Marić, vodja administracije na KO za kardiologijo, KO za žilne bolezni in KO za intenzivno
admInIstratorJI so ogLedaLo sIstema : SO PRVI IN ZADNJI,
H KATERIM PRIDE BOLNIK
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak
Skrbi me, da drugi zdravstveni
delavci ne vidijo, kaj vse počne administrator: od tiska izvida do obračuna, vnašanja pacienta in poznavanja predpisov zzzS – pri čemer mora biti vse narejeno brezhibno – za vsakega pacienta posebej,« pove nuša Selan.AK TU ALNO
interno medicino Interne klinike in doda, da je po udeležbi opazila, da je razumevanje med njimi veli- ko boljše: kadar koli kaj potrebuje, ji prijazen osebni stik pomaga odpreti vrata do človeka. Izobraževa- nje organizirajo enkrat letno, traja pa dva dni; s tem so, pravi Tatjana Česen, strokovna sodelavka vodstva Interne klinike, uvedli sistematičen pristop do poklica administratorja, ki je del zdravstvenega tima. Po koncu izobraževanja so vedno pregledali tudi ankete in dobili veliko zelo koristnih predlogov za izboljšanje dela.
CILJ JE STANDARDIZACIJA PROCESOV NA VSEH ODDELKIH, S TEM PA OmOgOčenO krOženje
Biljana Marić v zdravstveni administraciji dela že trinajst let, kot vodja administracije pa tri leta.
»Zagotovo je po centralizaciji administracije opa- ziti velik napredek. Počasi uvajamo spremembe za vse klinične oddelke, s čimer želimo doseči standardizacijo procesov,« pove Biljana. Poenotiti si želijo vse od osnov naprej: od tega, da bodo na vseh oddelkih na točno določenem mestu 'škarje in spenjač', pa do tega, da bodo enotno organizirani sprejemi in odpusti, slikovito pripoveduje Biljana. S tem bi dolgoročno lahko poleg kroženja znotraj od- delkov omogočili tudi kroženje med njimi. Trenutno je organizacija vodenja administraci-
je otežena: vse vodje namreč delajo tudi na deloviščih, tako da lahko vodenju in organizaciji namenijo le okoli 30 odstotkov svojega delovne- ga časa. »Cilj je, da bi bilo obratno; 70 odstotkov časa, namenjenega vode- nju, in 30 delu na deloviščih. Osebje si danes predstavlja, da smo popol- noma nadomestljive in da lahko, če je ena administratorka z določenega oddelka odstotna, pač pride druga. A žal ni tako – načini dela so popolno- ma različni, zato je nujno, da najprej pristopimo k poenotenju,« razloži Nuša Selan.
NUJNO BI BILO IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV
Delovni pogoji zdravstvene administracije so danes precej kruti: pogosto delajo v prostorih, kjer ni na- ravne svetlobe, klim, sedišča/stoli so slabi. »Želimo si, da bi lahko delovne pogoje dolgoročno zelo iz- boljšali. Poleg naštetega so denimo problematični stari računalniki, ki ne sledijo potrebi po hitrem delu,« pove Zlatko Lazarevič in doda, da se moramo vsi zavedati, da so administratorji ogledalo siste- ma – saj so prvi in zadnji, h katerim pride bolnik.
Na področju enotnosti dela so sicer skupaj s sin- dikatom Pergam že dosegli velik napredek, saj so opis del in nalog zajeli v t. i. »J-razredu«. Na Interni kliniki si želijo, da bi bile kompetence med admini- stratorji in drugimi zdravstvenimi delavci natančno razmejene, saj opažajo, da morajo administratorji v gneči zdravstvene obravnave velikokrat prevzeti tudi naloge, ki ne sodijo v njihov delokrog. »Vse so- delavke so vredne izjemne pohvale, saj opravljajo izjemno delo. Veseli me, da smo na Interni kliniki skupaj s strokovnim vodstvom dosegli soglasje, da moramo k administrativnemu delu pristopiti bolj sistematično in da sistematiziramo delovno mesto vodij. Želimo si, da bi administracijo vsi sodelavci dokončno priznali kot enakopraven del zdravstve- nega tima,« še doda Zlatko Lazarevič.
Administratorji morajo v gneči zdravstvene obravnave velikokrat sprejeti tudi dela, ki ne sodijo v njihov delokrog.
Tam so za komunikacijo s svojci, bolniki, za naročanje laboratorijev, tiskanje izvidov, obračunov in še in še. »Veste, skupaj delamo že dvajset ali več let, pa se zaradi večne gneče poznamo predvsem po telefonu,« pove Biljana Marić, vodja administracije na KO za kardiologijo, KO za žilne bolezni in KO za intenzivno interno medicino Interne klinike.
Veseli me, da smo na Interni kliniki skupaj s strokovnim vodstvom dosegli soglasje, da je nujno treba k administrativnemu delu pristopiti bolj sistematično in da sistematiziramo delovno mesto vodij,« pove zlatko Lazarevič.
AK TU ALNO
teleKap
Služba za odnose z javnostmi, Mirjana Jarc in prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica
Trenutno so v Slovenji samo tri enote za možgansko kap, in sicer v UkC Ljubljana, UkC maribor in SB Celje. To so specializirani bol- niški oddelki, ki nudijo večdisci- plinarno obravnavo samo bolni- kom z možgansko kapjo. S takšno obravnavo dosežemo pomembno manjšo smrtnost, in kar je še po- membnejše, manjšo invalidnost.
informacijska rešitev Telekap je bila razvita zaradi pomanjkanja nevrologov, zlasti nevrologov, usmerjenih v žilno nevrologijo.
POmOč deSeTim
BOLNIŠNICAM PO SLOVENIJI S pomočjo TeleKapi bodo vaskularni nevrologi s centralne lokacije Republiškega centra za TeleKap (RCTK) v ljubljanskem UKC kmalu nudili pomoč pri diagnostiki in zdravljenju bolnikov z akutno mo- žgansko kapjo prek konzultacij urgentnim zdrav- nikom v desetih bolnišnicah po Sloveniji. V vsaki bolnišnici je do leta 2020 predviden razvoj enote za možgansko kap z ustrezno kadrovsko večdiscipli- narno zasedbo, ki jo sestavljajo vaskularni nevro- log, specializirana diplomirana medicinska sestra,
lokomotorni in respiratorni fizioterapevt, delovni terapevt, logoped in klinični psiholog.
»Pilotno obdobje informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo TeleKap, ki se je začelo aprila letos z izo- braževanjem strokovnjakov, bo kmalu zaključeno,«
pravi prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica, predstojnica Kliničnega oddelka za vasku- larno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki je predsedova- la strokovnemu svetu projekta.
enake mOžnOSTi
zdravLjenja mOžganSke KAPI ZA VSE
Da bi vsem prebivalcem zagotovili enake možnosti zdravljenja možganske kapi, predvsem na podro- čjih, kjer stalna prisotnost strokovnjakov ne obsta- ja in ne more biti upravičena z obsegom bolnikov v skupnosti, so v svetu kmalu po letu 2000 začeli oblikovati in izvajati projekte vzpostavitve omrežij TeleKap (ang. Telestroke). Tako so leta 2003 na južnem Bavarskem implementirali telemedicinski projekt za integrativno oskrbo bolnikov z mož- gansko kapjo (TEMPiS). Z njim so želeli zagotoviti 24-urno/7-dnevno teleposvetovanje z vaskularnimi
Informacijska rešitev za podporo diagnosticiranju in obravnavi možganske kapi na daljavo nevrologi in hkrati omogočiti intenzivno izobraževa- nje na področju medicine ter zagotovili kakovostno oskrbo bolnikov v vseh regionalnih bolnišnicah, po- vezanih v mrežo. Trenutno je v mrežo povezanih 17 bolnišnic z dvema konzultacijskima bolnišnicama, ki pokrivajo, podobno v Sloveniji, približno dvomi- lijonsko populacijo. Od začetka projekta do leta 2013 so povečali zdravljenje s trombolizo s 3 % na 21 %. V zadnjih letih so v vseh bolnišnicah, ki so povezane v mrežo, ustanovili tudi posebne enote, ki so specializirane za zdravljenje možganske kapi.
S tem so pomembno izboljšali obravnavo bolnikov z možgansko kapjo. S projektom TEMPiS so dosegli, da se 93 % bolnikov zdravi v matičnih regionalnih bolnišnicah.
šTeviLne kLinične in EKONOMSKE PREDNOSTI Leta 2006 je organizacija The European Stroke Or- ganization – ESO v svojih smernicah izdala priporo- čila za razvoj mrež s telekomunikacijskimi centri.
Podobno priporoča tudi Ameriško združenje za srce in možgansko kap (American Heart Association/
American Stroke Association – AHA/ASA).
Priporočilom evropskega združenja smo sledili tudi v Sloveniji in februarja 2013 je Ministrstvo za zdrav- je objavilo javno naročilo Izdelava in implementacija informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo – TeleKap.
Po mnenju prof. dr. Bojane Žvan, dr. med., prim., višje svetnice, lahko »pričakujemo te klinične in ekonomske prednosti:
• večjo stopnjo zdravljenja s trombolizo do cca.
18 % že prvo leto. Letošnji podatki namreč kažejo, da smo v Sloveniji trenutno že povečali zdravljenje s trombolizo s prejšnjih 3 % na cca.
10 % (ocena za Slovenijo že v prvem letu: 18 % pri cca. 4000 bolnikih z možgansko kapjo = 720 bolnikov, to pomeni povečanje števila bolnikov,
Da bi vsem prebivalcem zagotovili enake možnosti zdravljenja možganske kapi, predvsem na področjih, kjer stalna prisotnost strokovnjakov ne obstaja in ne more biti upravičena z obsegom bolnikov v skupnosti, so v svetu kmalu po letu 2000 začeli oblikovati in izvajati projekte vzpostavitve omrežij TeleKap.
AK TU ALNO
zdravljenih s t-PA, s trenutnih 400 za dodatnih 320). Pričakujemo porast števila bolnikov, ki jih bomo zdravili s trombolizo, za več kot 20 %;
• ustanovitev specializiranih oddelkov, »enot za možgansko kap«, v vseh partnerskih bolnišni- cah, ki so povezane v mrežo TeleKap, kjer za bol- nike skrbijo vaskularni nevrolog, specializirane medicinske sestre, usmerjene v obravnavo bolnikov z možgansko kapjo, in večdisciplinarni rehabilitacijski tim;
• zmanjšanje stroškov prevoza,
• zmanjšanje stroškov zaradi dolge hospitaliza- cije,
• zmanjšanje stroškov rehabilitacije,
• zmanjšanje stroškov zaradi zdravljenja v dragih terciarnih centrih,
• zmanjšanje stroškov zaradi institucionalizacije.«
KAJ JE TELEKAP? KRATEK Tehnični OPiS aPLikaTivne REŠITVE TELEKAP:
»Tehnična rešitev TeleKap je plod slovenskega znanja.
Razvoj rešitve je sledil zahtevam razpisa v sklopu projekta eZdravje ter zahtevam strokovnega sveta TeleKap,« pravi Tomaž Furlan, direktor podjetja Lucis, d. o. o., ki je pripravilo rešitev, in doda: »Program je zasnovan tako, da čim bolj poenostavi postopek
obravnave akutnega pacienta in posledič- no prispeva h krajše- mu času obravnave.
Nevrolog svetovalec iz centra TeleKap zdaj lahko vodi postopek obravnave pacienta na osnovi prejetega slikovnega gradiva.
Sproti izpolni stro- kovne ocenjevalne lestvice nevrološke prizadetosti (NIHSS), motnje zavesti (Gla- sgowska lestvica) in funkcionalne priza- detosti (mRS) ter v skladu s smernicami
in indikacijami predpiše trombolitično zdravljenje.
Aplikativna rešitev, glede na zajete ocene, pripravi osnutek besedila izvida. Nevrolog svetovalec bese- dilo izvida preveri, po potrebi dopolni in ga zaključi.
Celoten postopek obravnave pacienta je lahko zaklju- čen v manj kot desetih minutah.«
Pilotno obdobje informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo TeleKap, ki se je začelo aprila letos z izobraževanjem strokovnjakov, bo kmalu zaključeno,« pravi prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica, predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
AK TU ALNO
POSLOVANJE UKC LJUBLJANA V PRVI POLOVICI LETA 2014
UKC LJUBLJana V sVoJo ŠKodo osKrBI Vse PaCIente
Služba za odnose z javnostmi
Univerzitetni klinični center Lju- bljana je v prvi polovici leta 2014 v skladu s svojim poslanstvom oskrbel 4620 pacientov več kot določa pogodba z zavodom za zdravstveno zavarovanje republi- ke Slovenije (zzzS). zagotavljanje največje mogoče dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse, ki to potrebujejo, na drugi strani pomeni slabši poslovni izid.
UKC Ljubljana je v prvi polovici leta 2014 izve- del delovni program v večjem obsegu, kot je bil načrtovan. Tako je v prvem polletju 2014 obravnaval 4620 hospitalnih pacientov več, kot jih ZZZS plača po pogodbi, prekoračeni pa so bili tudi specialistično ambulantni program in programi najdražje funkcionalne diagno- stike (storitve MR, CT, storitve ultrazvočne diagnostike). V tem obdobju je UKC Ljubljana ustvaril 213.216.862 evrov prihodkov (kar je 0,4 % več od načrtovanega in 0,2 % več kot v prvem polletju leta 2013) in 222.117.316 evrov odhodkov (za 1 % več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013). UKC Ljubljana je v pr- vem polletju 2014 posloval s primanjkljajem v višini 8.900.454 evrov (kar predstavlja 52,2
% več kot v enakem obdobju leta 2013). Izka- zani primanjkljaj je posledica nepokritih stroškov dela, neustrezno ovrednotenih storitev in predvsem obsega izvedenega neplačanega programa. Posebej izposta- vljamo tudi strošek pokrivanja odprave tretje četrtine nesorazmerja plač s pripadajočimi obrestmi (3.452.624 evrov), za katerega ni predvideno finančno pokritje. Če bi bilo za- gotovljeno pokrivanje stroškov odprave tretje četrtine nesorazmerja plač, stroškov materi- ala in storitev iz prekoračenega programa, bi se finančni rezultat približal načrtovanemu izravnanemu rezultatu.
OBSEG PROGRAMOV NI USKLAJEN S POTREBAMI PREBIVALSTVA
V UKC Ljubljana že dolgo poudarjamo premajhno ovrednotenje nekaterih programov, kar se nam zdi še posebej pereče ob vse pogostejših javnih polemikah odločevalcev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V nasprotju z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga zavarovanci pla- čujemo ZZZS in bi s tega naslova morali poravnati storitve, ki jih za zavarovance izvedemo v UKC Lju-
bljana, zavarovalnice dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v celoti poravnajo svoj strošek. Obseg programov, ki jih plača ZZZS, ni usklajen z zdravstvenimi potrebami prebivalstva, zato si UKC Ljubljana nenehno prizadeva za odobritev plačila vseh nujnih neodložljivih hospitalnih prime-
rov, predvsem za izvedene urgentne zdravstvene storitve nevrološke dejavnosti (možganska kap) in urgentnih operacij zaradi poškodb (ope- racije kolkov, ramenskih sklepov in hrbtenice). To so storitve, katerih programa ne moremo uravnavati. Prav tako presegamo program na specialistični ambulantno urgentni dejavno- sti nevrologije, kirurgije in infektologije. Tudi tu na obseg programa ne moremo vplivati, plačilo izvedenih storitev pa je izvedeno samo do načrtova- nega obsega, ki ga potrdi ZZZS.
AK TU ALNO
šTeviLna POdrOčja SO PODCENJENA
Vložili smo tudi zahtevke za plačilo povečanih programov, pri katerih čakalne dobe presegajo predpisano dopustno dolžino. Najbolj kritično je premajhno financiranje programa ortopedskih operacij, pri katerih je preseganje programa največje (endoproteze kolka, endoproteze kolena, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice). Program funkcionalne diagnosti- ke – nuklearna magnetna resonanca (NMR), računalniška tomografija (CT) in ultrazvok (UZ) – je glede na potrebe bolnikov premajhen.
Preseganje programa beležimo tudi v specia- listično ambulantni dejavnosti v kardiologiji, revmatologiji, diabetesu in endokrinologiji, or- topediji, pedopsihiatriji, otorinolaringologiji in
cervikofacialni kirurgiji ter dermatologiji. V vseh teh dejavnostih je čakalna doba že zdaj velika, marsikje daljša od dopustne, z omejevanjem programa pa bi se še podaljšala.
Presežena je tudi predvidena višina stroškov ma- teriala in storitev, kar je posledica večjega števila zdravljenih bolnikov ob nespremenjenem standardu njihove oskrbe.
Ugotavljamo tudi, da še vedno ostajajo premalo ovrednotene in plačane določene zdravstvene storitve (transplantacije srca, vaskularna ne- vrologija, specialistično ambulantne storitve bolnikov z virusom HIV – oziroma, ki imajo aids, specialistično ambulantne storitve pe- diatrične dejavnosti). V preteklosti sprejeti ukre-
Pri spremljanju vseh parametrov uspešnosti poslovanja povzemamo, da je:
• UKC Ljubljana v prvi polovici leta obravnaval vse paciente, ki so potrebovali pomoč, kar je 4620 več bolnikov, kot je opredeljeno v pogodbi z ZZZS. Toliko pacientov s statusom »zavarovane osebe« smo obravnavali, ki pa jih ZZZS ne plača. Znatno prekoračen je bil tudi plan najdražjih storitev funkcionalne diagnostike (storitve MR, CT, storitve ultrazvočne diagnostike). Če bi ZZZS plačal vse obravnava- ne paciente v celoti in če bi imeli zagotovljena finančna sredstva za pokrivanje odprave tretje četrtine nesorazmerja plač, bi UKC Ljubljana posloval pozitivno;
• presežena je bila načrtovana višina stroškov materiala in storitev v največji meri kot posledica ve- čjega števila zdravljenih bolnikov ob nespremenjenem standardu njihove oskrbe. Povečani stroški nemedicinskih storitev so posledica zahteve akreditacije;
• še vedno ostajajo premalo ovrednotene in plačane določene zdravstvene storitve (transplantacije srca, specialistično ambulantne storitve bolnikov z virusom HIV, specialistično ambulantnih storitev pediatrične dejavnosti);
• strošek dela je obvladovan in izveden v okviru priporočil Ministrstva za zdravje kljub finančno nepo- kritem strošku odprave tretje četrtine nesorazmerja plač;
• nadaljevanje v preteklosti sprejetih ukrepov ZZZS za finančno vzdržnost poslovanja, ki so povzročali stalno zniževanje cen zdravstvenih storitev;
• na izgradnjo ljubljanske urgence čakamo že šest let.
pi ZZZS za finančno vzdržnost poslovanja povzročajo stalno zniževanje cen zdravstvenih storitev.
UKC LJUBLJANA BO
NADALJEVAL PRIZADEVANJA S ciljem izboljšanja stanja na prihodkovni strani si bomo v UKC Ljubljana do konca leta 2014 prizadevali za nadaljnje obvladovanje odstopanja (preseganja) izvedbe programa od programa, dogovorjenega z ZZZS ter predstavili pobude za priznanje celotnega plačila izvedenega programa urgentne hospitalne in specialistično ambulantne dejavnosti. Na ZZZS bomo dali pobude za ustrezno financiranje podcenjenih zdravstvenih programov, predvsem tistih, pri kate- rih je razlika med priznano ceno in stroški največja
(podcenjenost transplantacij srca in priprave na transplantacije pljuč, obravnava bolnikov z virusom HIV, vaskularna nevrologija, podcenjenost pedia- tričnih specialističnih ambulantnih storitev, razde- litve sredstev na prehospitalni enoti (PHE) med ZD Ljubljana in UKC Ljubljana – Reševalna postaja). Na ZZZS smo podali predloge za boljše vrednotenje pro- grama HIV in specialistične ambulantne dejavnosti pediatrije, z ZD Ljubljana se dogovarjamo o predlogu financiranja za PHE. Doseči želimo tudi uvrstitev dragih bolnišničnih zdravil na B-listo (octagam, butulin). Za Splošni dogovor 2015 bomo septembra prek Združenja ponovno podali predloge za širitve in pravično financiranje zdravstvenih programov, ki jih izvajamo kot terciarna bolnišnica.
ŠE VNAPREJ STROKOVNA OSKRBA VSEH NAPOTENIH BOLNIKOV
V drugi polovici leta pričakujemo, da bo glede na izkušnje preteklih let obseg opravljenega programa manjši, kar bo vplivalo na višino stroškov in s tem na izboljševanje finančnega rezultata. Nadaljevali se bodo vsi sprejeti ukrepi varčevanja pri porabi ma- terialov in naročanju storitev ter obvladovanju stro- škov dela. Zaradi poslanstva, ki ga ima UKC Ljubljana kot terciarna ustanova, bomo še nadalje skrbeli za strokovno oskrbo vseh napotenih bolnikov, četudi to za UKC Ljubljana pomeni težave pri poslovanju zaradi nezadostnih finančnih sredstev.
AK TU ALNO
Voda je osnovna sestavina telesa, idealna za od- žejanje. Zagotavlja obnovo tekočin, ki se porabijo pri presnovi, dihanju, potenju in odstranjevanju odpadnih snovi. Voda je strateška surovina, saj njeno pomanjkanje danes občuti 38 % prebivalcev (2,7 milijarde ljudi), po napovedih pa naj bi se do leta 2025 ta delež povzpel na 66 % prebivalcev, kar bo prineslo socialne težave in varnostno tveganje.
Strokovni direktor Pediatrične klinike, prof. dr. Raj- ko Kenda, meni, da mora klinika čim bolj skrbeti za trajnostno in gospodarno rabo virov, zaradi česar želi, da bi klinika v prihodnje ukinila nakup vode iz plastenk za zaposlene in bolnike. Kot strokov- njakinja za prehrano tak ukrep zelo podpiram, saj sledi »pobudi za zmanjšanje pitja pijač z dodanim sladkorjem« izpred dveh let in je v skladu s skle- pom Mestne občine Ljubljana, da Ljubljana postane prva evropska prestolnica, ki ravna z viri gospo- darno in trajnostno (prestolnica »Zero Waste«) ter sledi zgledu najbolj vzornih praks v svetu. V nadaljevanju bom razdelala več vidikov pitja pijač brez sladkorja in dejstva, zakaj uporaba plastenk ni primerna.
»POBUda za zmanjšanje PiTja Pijač z dOdanim SLadkOrjem«
V okviru projekta Zmanjšanje pi- tja pijač z dodanim sladkorjem pri otrocih, mladostnikih in ogroženih odraslih – kraj- še Voda zmaga (http://
vodazmaga.si/o-projek- tu/), ki sta ga financira- la Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in Univerzitetni klinični center Ljubljana, sva s prof. dr. Zlatkom Fra- som, predstojnikom Interne klinike, intenzivno spodbujala pitje vode namesto sladkih pijač.
Septembra 2012 sva na strokovni svet UKC Ljubljana podala pobudo za zmanjša- nje pitja pijač z dodanim sladkorjem, pri čemer sva med drugim predlagala spodbujanje uporabe vode neposredno iz vodnega omrežja. Pri tem sva predlagala, da povsod namestimo pitnike oz. vo- dne bare, ki so vezani neposredno na vodovodno omrežje in imajo svoj filtrirni sistem in/ali individu- alno uporabo stekleničk za večkratno uporabo, kar bi omogočilo postopno opustitev kupovanja vode iz balonov in plastenk. Med drugim sva navedla prednosti pitja vode neposredno iz vodovo- dnega omrežja, te so:
• Zdravstveni vidik
Slovenska zakonodaja predpisuje enako kakovost za vodo iz pipe in steklenice. Voda, ki priteče iz pipe, je bolj sveža in bogatejša s kisikom kot voda iz plastenke, ki je pogosto postana (zlasti voda iz balonov).
• Ekonomski vidik
Voda iz pipe je 250- do 1000-krat cenejša od uste- kleničene.
• ekološki vidik
Ko izpraznite eno litrsko plastenko, zanjo porabite četrt litra nafte. Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci med proizvodnjo porabili tri litre vode, ki je končala kot odpadna voda.
PediaTrična kLinika BO kLinika Brez Vode Iz PLastenK
Prof. dr. Nataša Fidler Mis, KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike na kliniki želijo zmanjšati porabo pijač z dodanim
sladkorjem ter ravnati gospodarno in trajnostno
Pijem samo vodo neposredno iz vodnega omrežja tako doma kot v službi, s čimer vsak dan privarčujem 3 pollitrske plastenke, kar znese skoraj 1100 pollitrskih plastenk letno. večina ustekleničene vode je v plastenkah iz polietilen tereftalata (PeT), ki se malo reciklira, kar pomeni, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo okolje.Voda v plastenkah PET vsebuje antimon, ki prehajajo iz plastenke v vodo, vsebuje tudi potencialne hormonske motilce, kar lahko ima neugodne zdravstvene učinke. voda je bogastvo, ki se ga včasih še ne zavedamo.
AK TU ALNO
Odpade:
- proizvodnja plastenk, zamaškov, nalepk, kar pomeni prihranek energije in surovin;
- polnjenje v plastenke;
- prevoz vode, plastenk, balonov, steklenic (voda je zelo težka za prevoz);
- komunalni odvoz plastenk;
- poraba energije za recikliranje plastenk.
Zmanjša se:
- promet, emisija izpušnih plinov,
- obremenitev okolja s plastenkami (le majhen delež plastične embalaže se reciklira).
• Socialni vidik
- Večja neodvisnost od transporta;
- ni treba tovoriti in skladiščiti plastenk;
- prihranek časa.
LJUBLJANA BI LAHKO POSTALA PRVA EVROPSKA PreSTOLniCa »zerO WaSTe«
Na Pediatrični kliniki nas spodbuja tudi dejstvo, da je mestni svet Občine Ljubljana potrdil strate- gijo ravnanja z odpadki oz. načrt »Zero Waste« za obdobje 2014–2035 z vizijo, da Ljubljana postane občina, ki ravna z viri gospodarno in trajnostno, pri čemer nastajajo zelena delovna mesta in dragoceni viri ne končajo na odlagališču ter hrana ne med od- padki. Sprejem načrta je eden od korakov pri vsto- panju v nacionalno in evropsko mrežo skupnosti na poti do družbe brez odpadkov. V Mestni občini Ljubljana nastane do 300 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, kar naj bi do leta 2025 zmanj- šali na 60 kg na prebivalca na leto ter presegli 75 % ločenega zbiranja odpadkov.
Primerov ukinjanja ustekleničene vode je več. Me- stni svet v Torontu je leta 2008 sprejel sklep, da se na vseh zemljiščih v mestni lasti, v objektih in parkih prepove prodaja in distribucija ustekleni- čene vode, hkrati pa se spodbuja uporaba vode iz pipe. Prepoved ustekleničene vode je v skladu s cilji za zmanjševanje odpadkov v mestu, parkih ter nižanjem stroškov za odvoz smeti in odstranjevanje odpadkov. Hkrati so vse udeležence športnih pro- gramov, zlasti trenerje, spodbudili, da si športniki na športnih igriščih in v objektih napolnijo svoje od doma prinesene steklenice z vodo iz pipe ali vodnih virov, ki so na voljo. Svet Kanadčanov je denimo pozval mestne svete, da sledijo njihovemu zgledu, kar je bilo nadvse uspešno, saj so prepoved proda- je ustekleničene vode uzakonili tudi v 89 drugih mestnih občinah/mestih v Kanadi. Poleg tega ima Svet Kanadčanov več tisoč podpornikov v državi in po svetu. Po desetletju truda je letos mestna obči- na v San Franciscu kot prvo mesto v ZDA sprejela sklep o prepovedi prodaje ustekleničene vode na
Svet Kanadčanov (angl. »The Concil of Canadians«) navaja 5 raZLOgOV Za PrEPOVEd USTEKLEnIČEnE VOdE:
1. Ustekleničena voda vodi do pomanjkanja vode
Za 1 liter ustekleničene vode se porabi 3 do 5 litrov pitne vode. Povpraševanje po ustekleničeni vodi po- veča globalno krizo oskrbe z vodo. Črpanje pitne vode zmanjšuje naravne vire vode in prikrajša okoliško prebivalstvo.
2. Ustekleničena voda prispeva k podnebnim spremembam
Industrija ustekleničenja vode je velik porabnik fosilnih goriv za črpanje, transport in polnjenje vode.
Transport ustekleničene vode proizvaja ogromno emisij plinov. Stane pa tudi zbiranje in predelava pla- stenk, čeprav je recikliranja premalo.
3. na odlagališčih ni prostora za embalažo od ustekleničene vode
V Torontu se spoprijemajo z viški odpadkov. Še posebej so težava odpadki, ki jih proizvaja industrija ustekleničenja vode. V Torontu se reciklira 50 % plastenk z vodo, kar pomeni, da 65 milijonov praznih plastenk vode na leto konča kot odpadek na odlagališčih odpadkov.
4. Ustekleničena voda ni bolj varna
Da bi ljudi prepričali, da zapravijo 200- do 3000-krat več za ustekleničeno vodo kot za vodo iz pipe, pro- izvajalci ustekleničene vode to oglašujejo kot »bolj varno in zdravo«. V resnici pa za ustekleničeno vodo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe.
5. Voda je človekova pravica
Leta 2010 so Združeni narodi sprejeli resolucijo, da je pravica do vode in izboljšanja zdravstvenih razmer osnovna človekova pravica, ki naj jo zagotovijo vlade v posameznih državah. Ta resolucija je postala zakonsko obvezujoča in jo morajo vse države spoštovati. Voda je človekova pravica in naj bi bila na voljo vsem ljudem, ne glede na njihovo plačilno sposobnost.
Po pobudi Sveta Kanadčanov je nastal Googlov zemljevid z mesti in občinami, kjer velja prepoved prodaje ustekleničene vode (https://maps.google.com/maps/ms?msa=0&msid=201779708348569789455.000488e4321fc0d8b4ddf&dg=feature).
Poleg Kanadskih mest so na omenjenem zemljevidu številna mesta v ZDA in Avstraliji.
vseh javnih površinah. Hkrati pa so namestili tudi veliko število pitnikov na javnih mestih in vložili veliko truda v ozaveščanje prebivalstva. Želim si, da bi tudi v Sloveniji kmalu omogočili pitje vode, ki je za telo in za okolje najprimernejša – tekoče pitne vode.
AK TU ALNO
inTerna Učna deLavniCa:
Prva OBLeTniCa Učne deLavniCe
»asPIraCIJa sKozI Umetno dIHaLno Pot PrI PaCIentU na meHansKem PredIHaVanJU«
Alenka Škerjanec Hodak in Služba za odnose z javnostmi Aprila 2013 so v Simulacijskem centru UKC Ljubljana začeli izvajati interno učno delavnico »Aspiracija sko- zi umetno dihalno pot pri pacientu na mehanskem predihavanju«. Učno delavnico vodijo alenka Šker- janec Hodak, dipl. m. s., Mija Vahčič, dipl. m. s., in Iza repe, dipl. m. s., z Oddelka za intenzivno terapi- jo – CIT. Tovrstno učno delavnico so prvotno izvajali na Oddelku intenzivne terapije – CIT in jo nadgradili s pomočjo Medicinskega simulacijskega centra. Na- menjena je medicinskim sestram enot intenzivne terapije III, novozaposlenim, ki se usposabljajo na Oddelku za intenzivno terapijo – CIT, in drugim di- plomiranim medicinskim sestram oddelkov Kirurške klinike ter respiratornim fizioterapevtom.
namen deLavniCe je Učenje ASPIRACIJE SKOZI UMETNO DIHALNO POT
Namen delavnice je učenje aspiracije skozi umetno dihalno pot in ukrepov ob pojavu zapletov. Učenje veščine se izvaja na simulatorju/lutki in pripomore k izpopolnjevanju znanja medicinskih sester in respira- tornih fizioterapevtov, ki v praksi izvajajo aspiracijo pri mehansko predihavanih pacientih.
Delavnice se izvajajo po programu, poudarek je na oceni stanja z opazovanjem sprememb v paciento- vem dihanju in spremenljivk na mehanskem ventila- torju ter ugotavljanju potrebe po aspiraciji, poznava- nju pripomočkov in tehnik aspiracije. Udeleženci se naučijo izvajati aspiracijo po standardnem poteku in tudi predvideti zaplete ter pravilnega ukrepanja, če do njih pride. Velik poudarek je tudi na učenju sodelovanja v zdravstvenem timu ter ustreznem konstruktivnem komuniciranju. Delavnice potekajo v mirnem okolju za učenje, udeleženci delavnice pa imajo možnost ponovitve in odpravljanja napak ter se srečujejo s simulacijo zapletov, ki se pojavljajo tudi v praksi pri delu s pacienti.
PRVO LETO 13 DELAVNIC V uvodnem delu so predstavljeni delo Medicin- skega simulacijskega centra, uporaba lutke/
simulatorja, teoretične vsebine in tehnike aspi- racije. Predvidena sta dva odmora. V drugem sklopu so predstavljeni ukrepi »preventive VAP«, uporaba »odstranjevalca oblog«, odvzem vzorca aspirata traheje z zaprtim sistemom, namestitev in izvajanje subglotične aspiracije. V tretjem delu delavnice se izvede standardni postopek aspira- cije na simulatorju/lutki in ukrepe ob simuliranih zapletih. Na koncu delavnice potekajo razprava, ocena delavnice in preizkus znanja. Prvo leto je bilo opravljenih 13 delavnic, na katerih je sode- lovalo 55 udeležencev – 45 medicinskih sester (od tega 15 novozaposlenih) in 10 respiratornih fizioterapevtov. Delavnica poteka enkrat do dva- krat na mesec in traja štiri ure in pol.
Z delavnico se prebija led na področju simula- cijskega poučevanja medicinskih sester v UKC Ljubljana. Izvajalke učne delavnice se zavedajo, da se bo treba še marsičesa naučiti in izboljšati pristope poučevanja, zato so aprila začele razisko- vati tovrstno poučevanje in pridobljeno znanje pri udeležencih.
Na obletnici prve učne delavnice »Aspiracija skozi umetno dihalno pot pri pacientu na mehanskem predihavanju« so prisostvovali predstojnica KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo OP strok izr.
prof. dr. Vesna novak-Jankovič, dr. med., vod- ja Medicinskega simulacijskega centra izr. prof.
Vesna Paver Eržen, dr. med., višja svetnica, strokovni vodja zdravstvene nege Oddelka za in- tenzivno terapijo – CIT goran Svilenkovič, viš.
med. teh., strokovna vodja respiratornih fiziote- rapevtov Maja Potočnik, dipl. fiziot., sodelavka MSC Bojana Cosić, VMS – višja pedagoginja, in andrej Brlan, projektni sodelavec, izrazili pa so podporo tovrstnemu izobraževanju.
Simon Žele, dipl. zn., udeleženec delavnice:
»Delavnica je super, predvsem možnost aktivne- ga sodelovanja in sprotnega razreševanja more- bitnih nejasnosti in težav.«
Tanja redja, dipl. fiziot.: »Delavnica temelji na sistematičnem pristopu, dobrem teoretičnem uvodu in praktičnem prikazu ter možnosti preiz- kusa v »realnosti«. Še več takšnih delavnic.«
Mnenje udeležencev je zelo pozitivno, všeč so jim način izvedbe, poglobljeno obravnavanje vsebine, možnost praktičnega preizkusa veščine na modelu in simulacija reševanja zapletov pri pacientu v zdravstvenem timu.
