Nošnja zaščitne maskeRedno umivanje in razkuževanje rok 2 m

(1)

Razdalja 2 m

Nošnja zaščitne maske

Redno umivanje in razkuževanje rok

Vključena aplikacija

#OstaniZdrav

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE REPUBLIKA SLOVENIJA

ISSN 1318-3818

9 77 1 3 1 8 38 1 808

ekonomsko ogledalo št. 9 /2021, letnik XXVII

(2)

(3)

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna.

©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: Urška Brodar

Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; dr. Tina Golob Šušteršič; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; Nataša Todorović Jemec, MSc; mag. Ana Vidrih

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič Tisk: Collegium Graphicum d.o.o.

Naklada: 130 izvodov Prvi natis

Ljubljana, december 2021

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ... 7

Mednarodno okolje ...9

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 10

Trg dela ... 17

Cene ... 19

Finančni trgi ... 20

Plačilna bilanca... 21

Javne finance ... 22

Statistična priloga ...25

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 10. decembra 2021.

(5)

Aktualno Rast gospodarske aktivnosti evrskega območja se je po izrazitem zvišanju v predhodnih dveh četrtletjih glede na razpoložljive kazalnike v zadnjem četrtletju upočasnila. Na to kaže tudi povprečna vrednost sestavljenega kazalnika PMI za oktober in november, ki se je v primerjavi s tretjim četrtletjem znižala. Ob poslabšanih epidemičnih razmerah se upočasnjuje rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa vse bolj zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo. Ovire v gospodarstvu povzročajo še pomanjkanje usposobljene delovne sile ter visoke cene surovin in energentov. Te pomembno vplivajo tudi na zviševanje inflacije v evrskem območju, ki je bila novembra 4,9-odstotna. Po zadnji napovedi OECD iz začetka decembra se bo BDP evrskega območja letos zvišal za 5,2 %, leta 2022 pa za 4,3 %.

Podobno, nekoliko nižjo rast, v prihodnjem letu napoveduje tudi za naše pomembnejše trgovinske partnerice. Zadnje napovedi mednarodnih institucij ostajajo zelo podobne predpostavkam v naši jesenski napovedi gospodarskih gibanj.

Gospodarska aktivnost slovenskega gospodarstva je v letošnjem tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo, predvsem zaradi višje rasti zasebne potrošnje pa bo gospodarska rast v letu 2021 višja od pričakovane v naši jesenski napovedi. V tretjem četrtletju se je realni BDP četrtletno povečal za 1,3 %, medletno za 5 %, in s tem presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019. Gibanja so odražala nadaljevanje sproščanja zajezitvenih ukrepov ter prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. Okrevanje oziroma povečevanje zasebne potrošnje in prihodka v trgovini, razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu je bilo hitrejše od pričakovanega v jesenski napovedi. Poleg prilagajanja potrošnikov in dejavnosti, vezanih na trošenje gospodinjstev, spremenjenim razmeram, zasebno potrošnjo podpirajo tudi ugodnejše razmere na trgu dela. Na dejavnosti, vezane na mednarodno menjavo, zlasti predelovalne dejavnosti, so v tretjem četrtletju že vplivale motnje v dobavnih verigah, upočasnitev rasti pa je bila skladna z našimi pričakovanji. Težave zaradi motenj v dobavnih verigah, predvsem pomanjkanje polprevodnikov, vplivajo zlasti na zmanjševanje proizvodnje, povezane z avtomobilsko industrijo. Podobno se je v okviru pričakovanj jesenske napovedi gibala tudi rast investicij v osnovna sredstva, kjer zadnji podatki o gradbeni aktivnosti kažejo, da bi v zadnjem četrtletju lahko prišlo do že jeseni pričakovane nekoliko hitrejše rasti. Za zadnje četrtletje razpoložljivi podatki kažejo na možnost upočasnitve gospodarske rasti, kar povezujemo predvsem s poslabšanjem epidemičnih razmer in ostrejšimi zaščitnimi ukrepi ter nadaljnjimi težavami in omejitvami v proizvodnji. Povprečna vrednost kazalnika gospodarske klime se je v zadnjem četrtletju v primerjavi s predhodnim znižala, so pa kazalniki zaupanja v vseh dejavnostih in med potrošniki ostali precej višji kot pred letom. Ob nizki lanski osnovi sta bila poraba elektrike in promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah v povprečju oktobra in novembra medletno le nekoliko višja, rast prodaje pa je bila po podatkih o davčnem potrjevanju računov medletno višja za 27 %, k čemur je sicer precej prispeval tudi učinek osnove (nekatere dejavnosti so bile lani v tem času v celoti zaprte, druge so delovale v omejenem obsegu). V primerjavi z enakim obdobjem 2019 je bila rast prodaje v povprečju oktobra in novembra 3-odstotna. Gospodarska gibanja, zlasti rast zasebne potrošnje in povezanih dejavnosti, za leto 2021 kažejo na višjo gospodarsko rast od jeseni napovedane 6,1-odstotne, in sicer za pol do ene odstotne točke. Pričakovanja za naslednje leto, ki jih še naprej spremlja velika negotovost, ostajajo v okvirih Jesenske napovedi, ko smo napovedali 4,7-odstotno rast BDP. Glede na to, da bi do sprememb v napovedi BDP lahko prišlo predvsem za leto, ki se izteka, bo UMAR novo napoved gospodarskih gibanj pripravil marca 2022.

Tveganja za uresničitev Jesenske napovedi za leto 2022 so z vidika zdravstvenih

razmer in ozkih grl pretežno negativna, nekaj pa je tudi možnosti za višjo rast od

napovedane jeseni. Še naprej bodo za gospodarska gibanja ključne epidemične oziroma

zdravstvene razmere ter prilagajanje ukrepov za zajezitev epidemije in blaženje njenih

posledic ter na splošno nadaljnje prilagajanje prebivalstva in gospodarstva spremenjenim

razmeram. Epidemična situacija in z njo povezana negotovost bo vplivala na hitrost

sproščanja obsežnih prihrankov. Morebitno daljše vztrajanje omejitev na ponudbeni

strani, zlasti pomanjkanje nekaterih surovin in polizdelkov, bi vplivalo predvsem na

predelovalne dejavnosti in posledično izvoz, povečala pa bi se tudi tveganja za večje

(6)

stroškovne pritiske. Velika negotovost je povezana tudi s cenami energentov, ki bi se lahko še povišale in na teh ravneh ostale dlje časa od trenutnih predvidevanj (po ocenah mednarodnih institucij naj bi se ti cenovni pritiski umirili do sredine leta 2022). Vztrajanje višje inflacije bi se lahko prelilo v zahteve po povišanju plač, na katere bo že sicer vplivalo pomanjkanje usposobljene delovne sile. Na pozitivni strani je možnost hitrejše odprave težav z ozkimi grli v dobavi, kar bi ugodno vplivalo na globalno gospodarsko aktivnost, ublažilo pa bi tudi s tem povezane cenovne pritiske. Na okrevanje bo pomembno vplivalo tudi učinkovito črpanje celotnega paketa EU sredstev, tako v Sloveniji kot v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar prinaša priložnost za krepitev razvojnih vsebin in dvig dolgoročnega potenciala regije; v tem kontekstu bo imela pomemben vpliv realizacija načrtovanih javnih investicijskih projektov. Sprejetje davčne razbremenitve bi kratkoročno lahko povišalo zasebno potrošnjo, na srednji in dolgi rok pa bi lahko povečalo pritiske na omejevanje drugih izdatkov zaradi potrebe po zagotavljanju vzdržnih javnih financ.

Inflacija se je novembra ob visokih cenah surovin in energentov ter težavah v dobavnih verigah medletno znova precej okrepila (na 4,6 %). Okoli polovico rasti so k medletni inflaciji prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije, ob rasti uvoznih cen in cen pri proizvajalcih pa so se precej zvišale tudi cene blaga. Cene poltrajnega blaga so se novembra precej zvišale zaradi višjih cen obleke in obutve, rast cen trajnega blaga pa se je še naprej krepila predvsem zaradi dražjih avtomobilov. Inflacija bo, v največji meri zaradi visokih rasti cen energentov v zadnjih mesecih in vztrajanja motenj v dobavnih verigah, letos in naslednje leto višja, kot smo pričakovali v jesenski napovedi. Decembra letos bo na medletni ravni zelo verjetno presegla 4 % (v Jesenski napovedi 2,5 %) in se v povprečju leta približala 2 % (v Jesenski napovedi 1,4 %). Višja inflacija naj bi vztrajala vsaj še nekaj mesecev, zato bi tudi povprečna inflacija v letu 2022 lahko presegla 3 % (v Jesenski napovedi 2 %).

Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne. Število delovno aktivnih se je septembra znova občutno povečalo. Najvišja medletna rast je ostala v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Visoka je bila tudi v gostinstvu, kot odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem močnem upadu, je pa število zaposlenih v tej dejavnosti še vedno pod ravnjo izpred dveh let. Nižje je bilo tudi v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi prav tako močno prizadeli. Brezposelnih je bilo novembra v primerjavi z mesecem prej manj za 1,9 %, medletno za okoli petino in za skoraj desetino manj kot novembra 2019. Medletna rast plač se je v preteklih mesecih upočasnila (4,1 % septembra, v devetih mesecih 7,2 %), na kar je vplivala predvsem nižja rast plač v javnem sektorju zaradi zmanjšanih izplačil dodatkov, povezanih z epidemijo.

V zasebnem sektorju pa je bila povprečna plača v prvih devetih mesecih medletno višja za 5,7 %, kar pripisujemo predvsem vplivu dviga minimalne plače na začetku leta, pa tudi vračanju oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev ter tudi pomanjkanju delovne sile v nekaterih dejavnostih.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v desetih mesecih leta nižji kot v enakem obdobju

lani; do konca leta pa zaradi običajno okrepljenih investicijskih izdatkov ob

koncu leta in ponovno nekoliko povečanih izplačil za blaženje posledic epidemije

pričakujemo njegovo povišanje. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

je v desetih mesecih znašal 1,9 mrd EUR in je bil za 0,4 mrd nižji kot v enakem obdobju

lani, kar je odraz visoke rasti prihodkov in nižje rasti odhodkov od lanske. Gospodarsko

okrevanje je letos okrepilo zlasti davčne prihodke in prihodke iz socialnih prispevkov,

skromna pa ostaja predvsem rast prihodkov iz sredstev EU. Poleg nižje rasti odhodkov

je letos drugačna tudi struktura te rasti, z višjim prispevkom za plače javnih uslužbencev

(dodatki za delo v rizičnih razmerah in naraščanje zaposlenosti) in investicije, močno pa so

se znižali odhodki za subvencije, ki so lani naraščali. Celotni odhodki za blaženje posledic

covida-19 so v desetih mesecih letos znašali 2,4 mrd EUR, kar je, zlasti zaradi visokih

izplačil v začetku leta, za 0,8 mrd več kot v enakem obdobju lani. Zaradi izteka veljavnosti

številnih ukrepov se je obseg teh izplačil od julija 2021 precej zmanjšal. Položaj državnega

proračuna do proračuna EU je v prvih desetih mesecih ostal pozitiven, je pa bil presežek

nekoliko manjši kot pred letom.

(7)

1014 1822 2630 3438 4246 5054 5862 66

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vrednost PMI za evrsko območje

PMI PMI-predelovalne dejavnosti PMI-storitve

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI (kazalnik vodij nabave) nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

Vrednosti sestavljenega kazalnika vodij nabave, PMI, kažejo na upočasnitev rasti gospodarske aktivnosti evrskega območja v letošnjem zadnjem četrtletju

-35-30 -25-20 -15-1010152025303540-505

Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Prispevki k medletni rasti BDP po četrtletjih, v odstotnih točkah

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v o. s. Spremembe zalog in v. p.

Izvoz proizvodov in storitev Uvoz proizvodov in storitev BDP, realna rast

Aktivnost slovenskega gospodarstva je v letošnjem tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo in tudi pričakovanja iz jesenske napovedi, njena rast pa se je nekoliko upočasnila

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Desezonirana vrednost kazalnika

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Kazalniki zaupanja v slovenskem gospodarstvu kažejo na nadaljevanje umirjanja gospodarske rasti v letošnjem zadnjem četrtletju

-3.542 -2.366 -1.953 -4.000

-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 I-X 2020 I-X 2021

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih desetih mesecih letos nižji kot v enakem obdobju lani

Brezposelnih je bilo novembra medletno manj za okoli petino, glede na enako obdobje 2019 pa za skoraj desetino

0 20 40 60 80 100 120 140

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18 jul. 18 jan. 19 jul. 19 jan. 20 jul. 20 jan. 21 jul. 21

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Vir: ZRSZ.

15-25 let 26-49 let 50+ let

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je novembra ob visokih cenah energentov še zvišala

-3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

-4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

jan. 19 mar. 19 maj. 19 jul. 19 sep. 19 nov. 19 jan. 20 mar. 20 maj. 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj. 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti v o.t.

Hrana Goriva in energija

Storitve Ostalo

SKUPAJ

(8)

(9)

tek oč a gospodarsk a gibanja

(10)

(11)

Mednarodno okolje

Slika 1: Napovedi gospodarske rasti v letu 2022 za naše pomembnejše gospodarske partnerice

Slika 2: Cene energentov

Po izrazitem zvišanju v predhodnih dveh četrtletjih se je rast gospodarske aktivnosti evrskega območja po razpoložljivih kazalnikih v zadnjem četrtletju upočasnila. Na to kaže tudi povprečna vrednost sestavljenega kazalnika PMI za oktober in november, ki se je v primerjavi s tretjim četrtletjem znižala. Ob poslabšanih epidemičnih razmerah se upočasnjuje rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa vse bolj zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo. Ovire v gospodarstvu povzročajo še visoke cene surovin in energentov ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. Te pomembno vplivajo tudi na zviševanje inflacije v evrskem območju, ki je bila novembra 4,9-odstotna. Mednarodne institucije pričakujejo, da bo inflacija na višjih ravneh vztrajala še nekaj mesecev, dokler se motnje v svetovnih dobavnih verigah in cenovni pritiski s strani energentov ne umirijo (predvidoma nekje do sredine 2022). Po zadnji napovedi OECD, objavljeni v začetku decembra, se bo BDP evrskega območja letos zvišal za 5,2 %, leta 2022 pa za 4,3 %. Podobno, nekoliko nižjo rast, v prihodnjem letu napoveduje tudi za naše pomembnejše trgovinske partnerice. Zadnje napovedi mednarodnih institucij ostajajo zelo podobne predpostavkam v naši jesenski napovedi gospodarskih gibanj.

Po povišanju v predhodnih dveh mesecih se je povprečna cena energentov na mednarodnih trgih novembra v primerjavi z mesecem prej nekoliko znižala. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je znižala za 3 % na 81 USD za sod, medletno pa je bila višja za 91 %.

Na večje znižanje konec novembra sta vplivala predvsem pojav novega seva koronavirusa, omikron, ter dogovor največjih porabnic nafte o sprostitvi strateških rezerv. Po podatkih Svetovne banke so se novembra v primerjavi z mesecem prej znižale tudi cene večine ostalih energentov, najbolj premoga (okoli 30 %). Cene zemeljskega plina so se na evropskem trgu znižale za 11 %, (medletno višje za 471 %), rast cen električne energije pa se je upočasnila.

V začetku decembra so se cene zemeljskega plina zopet precej zvišale, rast cen elektrike se je nadaljevala, cene nafte pa so se še znižale. Cene neenergetskih surovin so novembra ostale podobne kot mesec prej (medletno višje za 14 %).

0 100 200 300 400 500 600 700

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Indeks 2019 = 100

Vir: Svetovna banka; Southpool; Yahoo Finance. *December vključuje podatke za obdobje 1.-8. december.

Energenti Premog

Zemeljski plin Nafta Električna energija

0 1 2 3 4 5

evrsko

območje DE IT AT FR

Realne stopnje rasti, v %

Vir: EC Autumn Forecast, november 2021; IMF WEO, oktober 2021; OECD Economic Outlook, december 2021; UMAR Jesenska napoved gospodarskih gibanj, september 2021.

UMAR (16. 9. 21) IMF (12. 10. 21) EK (11. 11. 21) OECD (1. 12. 21)

Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2020 X 21 XI 21 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20

Brent USD, na sod 41,83 83,54 81,05 -3,0 89,8 71,5

Brent EUR, na sod 36,57 72,01 71,00 -1,4 96,9 63,7

USD/EUR 1,142 1,160 1,141 -1,6 -3,6 4,8

3-mesečni EURIBOR, v % -0,427 -0,550 -0,567 -0,02 -0,05 -0,13

Cene neenergetskih surovin,

indeks 2010=100 84,11 115,62 115,43 -0,2 13,6 33,6

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, Svetovna banka, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(12)

Slika 3: BDP, 3. četrtletje 2021

Rast gospodarske aktivnosti se je v tretjem četrtletju nadaljevala. BDP se je povečal za 1,3 % glede na drugo četrtletje, medletno pa za 5 %. S tem je presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019. Gibanja so odražala nadaljevanje sproščanja zajezitvenih ukrepov ter prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. To je vodilo v nadaljnjo visoko rast zasebne potrošnje in z njo povezanih dejavnosti (trgovina na drobno, razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo). Zasebna potrošnja je s tem presegla raven iz enakega obdobja 2019, omenjene storitvene dejavnosti pa so z izjemo trgovine za ravnjo pred epidemijo še nekoliko zaostajale. Na dejavnosti, vezane na mednarodno menjavo (zlasti izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), pa so že vplivale motnje v dobavnih verigah, zato se je rast tu upočasnila.

Sicer so predelovalne dejavnosti ter uvoz in izvoz blaga, na katere so imeli zajezitveni ukrepi na splošno manjši vpliv, predkrizno raven dosegli že konec lanskega leta.

Menjava storitev se je četrtletno še povečala, izvoz storitev predvsem zaradi nižjega obsega potovanj sicer še vedno zaostaja za predkrizno ravnjo. Medletna rast investicij v osnovna sredstva je ostala visoka, medletno višja je ob nadaljnji rasti zaposlenosti, izdatkov za blago in storitve ter izdatkov za zdravila in zdravstvene storitve ostala tudi končna državna potrošnja.

-35-30 -25-20 -15-1010152025303540-505

Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Prispevki k medletni rasti BDP po četrtletjih, v odstotnih točkah

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v o. s. Spremembe zalog in v. p.

Izvoz proizvodov in storitev Uvoz proizvodov in storitev BDP, realna rast

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Slika 4: Poraba elektrike

Poraba elektrike je bila novembra medletno višja za 3 %, glede na enako obdobje iz leta 2019 pa nižja za 1 %. Medletna rast je bila povezana z manjšo porabo ob začetku drugega vala epidemije lani, ko so bili omejitveni ukrepi za zajezitev epidemije obsežnejši kot letos. V primerjavi z lanskim novembrom je bila poraba višja v večini pomembnejših partneric, v Avstriji in na Hrvaškem za 2 %, v Franciji za 4 %, v Italiji za 6 %, v Nemčiji pa je bila enaka lanski. V primerjavi z novembrom 2019 pa je med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami največji, 7-odstotni, padec porabe beležila Avstrija (posledica zaprtja države). Nižja poraba kot novembra 2019 je bila tudi v Franciji in Nemčiji (za 3 oz. 1 %), na Hrvaškem in v Italiji pa je bila višja (za 1 %).

-30-25 -20-15 -1010152025303540-505

jan. 20 feb 20 mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška

Italija Nemčija Slovenija

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike.

(13)

Slika 5: Poraba elektrike po odjemnih skupinah

Porabi elektrike industrijskih in malih poslovnih odjemalcev sta bili novembra medletno višji, glede na enako obdobje iz leta 2019 pa je bila industrijska poraba približno enaka, poraba malega poslovnega odjema pa nižja. Glede na lanski november je bila industrijska poraba višja za 3,4 %, poraba malega poslovnega odjema

¹

pa za 18,7 %. Ključni razlog za visoko medletno rast porabe pri malih poslovnih odjemalcih je bila nizka lanska osnova, saj so bili novembra lani ob drugem valu epidemije v veljavi zajezitveni ukrepi, ki so omejevali zlasti delovanje trgovine in storitvenih dejavnosti. Gospodinjska poraba je bila novembra podobno visoka kot v enakem obdobju lani (zaostajala je za 0,5 %), saj so bili člani gospodinjstev podobno kot lani zaradi različnih razlogov, povezanih z epidemijo (bolezen, delo od doma ipd.), več časa doma. V primerjavi z novembrom 2019 je bila industrijska poraba približno enaka, poraba malega poslovnega odjema, ki sicer za primerljivimi obdobji iz leta 2019 zaostaja že od začetka epidemije, pa nižja (za 2,6 %). Gospodinjska poraba je bila glede na november 2019 višja za 6,2 %.

-30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj. 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21

Vir: SODO.

Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik.

Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja

Slika 6: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil novembra medletno večji za 8 %. Visoka medletna rast je bila povezana z zmanjšanim obsegom prometa v drugem valu epidemije lani. Glede na november 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil zaradi delovnega dneva več prav tako precej večji, po prilagoditvi za različno število delovnih dni pa je bil večji le za odstotek. Delež prometa tujih vozil na slovenskih avtocestah, ki se je v lanskem novembru medletno malenkost znižal, se je letos vrnil na raven iz novembra pred epidemijo, na 61 %.

-60 -40 -20 0 20 40 60 80 100

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21

Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR.

Elektronsko cestninjena vozila Domača Tuja

1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči.

(14)

Slika 8: Blagovna menjava

Povečana negotovost v mednarodnem okolju je v zadnjih mesecih vplivala na izvozno in uvozno aktivnost v Sloveniji. Negotovost, povezana z visokimi cenami surovin in motnjami v dobavnih verigah, je v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah vplivala zlasti na avtomobilsko in z njo povezano industrijo. Ob tem je v zadnjih mesecih prihajalo do vidnejših mesečnih nihanj blagovne menjave z državami EU

²

, ob katerih se je izvoz nekoliko povečal, uvoz pa zmanjšal. Nihanja izvoza so bila po naši oceni povezana predvsem s skupino vozil, ki med glavnimi skupinami proizvodov pri izvozu tudi edina opazneje zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja leta 2019. Večja mesečna nihanja pri uvozu so bila povezana zlasti z uvozom proizvodov za investicije ter nekaterih proizvodov za široko porabo (osebni avtomobili, netrajni proizvodi brez medicinskih in farmacevtskih proizvodov).

V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bila blagovna menjava, še posebno z državami EU, oktobra nekoliko višja (izvoz višji, uvoz nižji). Izvozna pričakovanja in naročila so se novembra zvišala in so bila opazno višja od dolgoletnega povprečja, njihova nihanja v zadnjih mesecih pa kažejo na povečano negotovost.

80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180

Desezoniran realni indeks 2010=100

Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU

Slika 7: Davčno potrjevanje računov

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja novembra medletno večja za 42 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 5 %. Medletna rast se je glede na oktobrsko še okrepila v vseh dejavnostih, predvsem zaradi lanske nizke prodaje ob celomesečni omejitvi pri ponudbi ter prodaji blaga in storitev. Rast prodaje je bila ob enem letošnjem delovnem dnevu več višja tudi glede na november 2019. To je bila posledica za 6 % večje prodaje v trgovini (večja je bila v trgovini na drobno in na debelo, prodaja v trgovini z motornimi vozili pa je bila manjša). Prodaja v gostinstvu je bila po rasti v poletnih mesecih manjša kot v novembru 2019, zaradi poslabšanih epidemičnih razmer in uvedbe strožjih pogojev poslovanja, še poglobil pa se je upad prodaje kulturnih in razvedrilnih storitev, v potovalnih agencijah in pri igrah na srečo.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj. 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21

Medletno, v %

Vir: FURS, preračuni UMAR.

2 Po zunanjetrgovinski statistiki. Menjava z državami izven EU je bila oktobra še naprej velika predvsem v trgovinski in distribucijski dejavnosti z medicinskimi in farmacevtskimi izdelki.

(15)

Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Na predelovalne dejavnosti so že v tretjem četrtletju vplivale motnje v dobavnih verigah, rast se je medletno tu nekoliko upočasnila tudi oktobra.

Razmeroma visoko medletno rast, čeprav manj kakor pretekli mesec, so zabeležile srednje nizko in nizko tehnološko zahtevne panoge. Skromna medletna rast je bila dosežena v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, visoko tehnološko zahtevne panoge pa so upadle. Upad je bil še nekoliko večji v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. V srednje tehnološko zahtevnih panogah so motnje v dobavi omejevale proizvodnjo predvsem v avtomobilski industriji, pa tudi gumarsko- plastični industriji in proizvodnji električnih naprav. V visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je medletni upad blažila proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov.

80 100 120 140 160 180 200 220

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezonirani realni indeks 2010=100

Visoko teh. zahtevne Sr. visoko teh. zahtevne Sr. nizko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne Pred. dejavnosti

Slika 9: Storitvena menjava

Storitvena menjava se je v tretjem četrtletju močno povečala v primerjavi s predhodnim četrtletjem (desez.). Ugodna gibanja so se nadaljevala v menjavi večine pomembnejših storitev, k povečanju pa je največ prispevalo okrevanje menjave s turizmom povezanih storitev, ki so bile najbolj prizadete zaradi zajezitvenih ukrepov. Skupna storitvena menjava se je v tretjem četrtletju približala ravnem izpred začetka epidemije, uvoz storitev je okreval hitreje kot izvoz. To izhaja zlasti iz področja turizma, kjer ocenjujemo, da je bil upad trošenja tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji globlji kot upad trošenja slovenskih gostov v tujini.

Za predkrizno ravnjo zaostaja tudi menjava osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev, ki se je v času trajanja epidemije močno zmanjšala. Druge pomembnejše skupine storitev (transport, gradbeništvo, IKT, ostale poslovne storitve) pa so v tretjem četrtletju večinoma opazneje presegale primerljive predkrizne ravni.

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2020 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20

Izvoz blaga, realno¹ -0,7 1,6³ 4,9 14,4

- v EU -7,5 4,4³ 8,3 14,2

Uvoz blaga, realno¹ -2,4 -2,4³ 10,7 18,6

- iz EU -8,2 -1,5³ -1,7 12,8

Industrijska proizvodnja, realno -5,2 0,5³ 6,1 11,3

- v predelovalnih dejavnostih -5,0 0,2³ 6,9 12,7

v % 2020 IX 21/VIII 21 IX 21/IX 20 I-IX 21/I-IX 20

Izvoz storitev, nominalno² -20,3 5,7³ 32,8⁴ 14,4⁴

Uvoz storitev, nominalno² -14,7 6,6³ 46,6⁴ 16,6⁴

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 1,3³ -6,8 -4,2

Trgovina – realni prihodek -7,4 4,1³ 5,5⁴ 8,8⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek -11,0 -0,2³ 11,6⁴ 9,9⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(16)

Slika 12: Prihodek v trgovini

Prodaja v trgovini se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim nekoliko zmanjšala, medletno in glede na 2019 pa je bila večja. Izmed glavnih treh panog se je prihodek četrtletno zmanjšal le v trgovini na debelo, zaradi slabšega julijskega poslovanja. Prihodek v trgovini na drobno se je okrepil predvsem zaradi večje prodaje v trgovini z motornimi gorivi, na kar je poleg večje prodaje gospodinjstvom in pravnim osebam vplival tudi povečan tranzit čez Slovenijo. Četrtletno se je okrepila tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, medletno pa je bila manjša in poleg prodaje motornih goriv tudi edina izmed večjih panog, ki je bila manjša kot v tretjem četrtletju 2019.

V primerjavi s tem obdobjem pa je bila precej večja prodaja neživil (15 %) in živil (7 %). Med neživili se je povečala predvsem prodaja po pošti ali internetu, ki se je več kot podvojila, za okoli desetino pa je bila večja tudi prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov, pohištva ter računalniških in telekomunikacijskih naprav. Po predhodnih podatkih se je oktobra prodaja v trgovini na drobno močno okrepila, z motornimi vozili pa zmanjšala.

80 100 120 140 160 180 200 220 240

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno

Slika 11: Aktivnost v gradbeništvu

Gradbena aktivnost se je septembra povišala, v povprečju tretjega četrtletja pa ostala podobna kot v predhodnem in nižja kot pred letom. Vrednost opravljenih del se je na mesečni ravni povišala za 8,5 %.

V povprečju tretjega četrtletja je ostala na podobni ravni kot v drugem in bila medletno nižja za 4,8 %. Ob izrazitih mesečnih nihanjih aktivnost v specializiranih gradbenih delih zadnja tri leta stagnira na najvišji ravni po letu 2011, v gradnji inženirskih objektov pa se po stagnaciji v 2019 in 2020 letos nekoliko krepi. Podobno je v gradnji stanovanjskih stavb, kjer je krepitev aktivnosti letos še močnejša. V gradnji nestanovanjskih stavb pa se je letos okrepilo lani začeto zniževanje aktivnosti. Močno nihajo tudi zaloge pogodb, ki so v prvi polovici leta naraščale in presegale ravni izpred leta, avgusta pa so se močno znižale in so od tedaj nižje kot pred letom.

Rast cen v gradbeništvu, ki se zvišujejo zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile, se je septembra nekoliko umirila, a ostala visoka. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je bil septembra na ravni 7 %, kar je eno odstotno točko manj kot avgusta.

40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

(17)

Slika 14: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

Trošenje gospodinjstev se je v tretjem četrtletju močno okrepilo in bilo medletno višje za 9,3 %.

V poletnih mesecih se je precej povečalo trošenje za gostinske storitve (nastanitve, strežba jedi in pijač) doma

³

, na kar je vplivalo tudi unovčevanje bonov, in v tujini

⁴

, kjer je poleti letovalo precej več domačega prebivalstva kot lani. Gospodinjstva so v tretjem četrtletju medletno znatno več trošila tudi za kulturne, razvedrilne, športne in osebne storitve (8,0 %) ter za živila, pijače in tobačne izdelke (8,8 %). Medletno večji so bili tudi izdatki za neživila (6,3 %), med katerimi pa se je rast prodaje trajnih dobrin precej upočasnila. Medletno nižja pa je bila prodaja osebnih avtomobilov, na kar je po naši oceni vplival tudi podaljšan rok dobave.

20 40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Desezoniran indeks 2010=100

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili in pijačami Real. prih. v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

Slika 13: Prihodek v tržnih storitvah

Realni prihodek se je v tretjem četrtletju v večini storitev še povečal. Glede na predhodno četrtletje se je zvišal za 11,7 %, medletno pa za 13,3 %. Medčetrtletno se je najbolj zvišal v gostinstvu (za 77 %), na kar je vplivala rast prenočitev tujih ter domačih turistov in izletnikov, spodbujena tudi z unovčevanjem lanskih in letošnjih bonov. Prihodek, ki je bil medletno višji za 15 %, je tako za enakim obdobjem 2019 zaostajal le še za odstotek.

Visoka medčetrtletna rast je bila tudi v drugih poslovnih dejavnostih (19 %), kjer se je v potovalnih agencijah prihodek skoraj potrojil, v zaposlovalnih pa se je še zmanjšal. Prihodek v prometu se je nadalje zmerno povišal, zlasti zaradi rasti v dejavnosti skladiščenja. Tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek ponovno okrepil, kot posledica večje prodaje na domačem in tujih trgih v telekomunikacijskih ter računalniških storitvah. Prihodek se je znižal le v strokovno-tehničnih dejavnostih, kar je bila predvsem posledica zmanjševanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah.

Medletna rast prihodka je bila v tretjem četrtletju v vseh tržnih storitvah pozitivna, za ravnjo iz enakega obdobja v letu 2019 pa je prihodek močno zaostajal še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah (za 47 % oz. 20 %).

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Desezoniran realni indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

3 V tretjem četrtletju so domači turisti opravili za več kot 3,5 mio prenočitev, kar je sicer za 15 % manj kot leta 2020, a za 130 % več kot leta 2019, ko so opravili za 1,5 mio prenočitev (na kar je vplivala tudi možnost unovčenja lanskih in letošnjih bonov). Na skupno 15-odstotno medletno rast gostinskega prihodka je vplivala tudi visoka medletna rast prenočitev tujih turistov (82 %).

4 Prenočitve Slovencev na Hrvaškem so bile medletno večje za 29 %. V tem obdobju so bili skupni izdatki za zasebna potovanja izven Slovenije medletno višji za 46 %, vendar pa so za vrednostmi iz leta 2019 še zaostajali za 16 %.

(18)

Slika 15: Gospodarska klima

Kazalnik gospodarske klime se je novembra zvišal, vendar njegova povprečna vrednost zadnjih dveh mesecev nakazuje na upočasnitev rasti gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju. K mesečnemu zvišanju kazalnika je največ prispevalo višje zaupanje v predelovalnih dejavnostih, pa tudi v trgovini na drobno.

Pri obeh se je izboljšala večina kazalnikov. V storitvenih dejavnostih, gradbeništvu in med potrošniki se je zaupanje nekoliko znižalo. Zaupanje je novembra v vseh dejavnostih in med potrošniki ostalo precej višje kot v enakem obdobju lani. V večini dejavnosti je bilo višje tudi v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, razen pri storitvah in potrošnikih, kar je verjetno odraz negotovosti v zvezi z epidemičnimi razmerami in povezanimi ukrepi.

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost kazalnika

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

(19)

Trg dela

Slika 16: Število delovno aktivnih oseb

Slika 17: Število registriranih brezposelnih oseb

Zgodovinsko visoka raven zaposlenosti se je septembra še zvišala. V prvih devetih mesecih je bilo število delovno aktivnih za 0,9 % višje kot v enakem obdobju lani. Rast števila samozaposlenih (1,4 %) je bila višja kot rast zaposlenih (0,7 %), pri čemer je bil lanski upad števila samozaposlenih bistveno manjši kot zaposlenih.

Septembra je najvišja medletna rast ostala v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Visoka je bila tudi v gostinstvu, kot odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem močnem upadu, število zaposlenih pa je ostalo pod ravnjo iz septembra 2019. Zajezitveni ukrepi so močno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih septembra letos prav tako ostalo nižje kot v enakem obdobju leta 2019.

Upad registriranih brezposelnih je bil novembra po sezonsko prilagojenih podatkih večji kot v predhodnih mesecih, in sicer 2,4-odstoten. Po originalnih podatkih je bilo konec novembra brezposelnih 65.379 oseb, kar je 1,9 % manj kot konec oktobra in 22,3 % manj kot pred letom. Brezposelnih je bilo manj tudi v primerjavi s koncem novembra 2019 (za 9,7 %). V prvih enajstih mesecih letos je bil priliv v brezposelnost manjši kot v enakem obdobju leta 2019. Odliv iz brezposelnosti se v zadnjih mesecih sicer zmanjšuje, a ostaja večji od priliva, s čimer se nadaljuje upad števila brezposelnih. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, med brezposelnimi letos narašča delež starejših od 50 let, ki so težje zaposljivi.

Novembra je bil njihov delež 38,8-odstoten.

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

0 20 40 60 80 100 120 140

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18 jul. 18 jan. 19 jul. 19 jan. 20 jul. 20 jan. 21 jul. 21

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Vir: ZRSZ.

15-25 let 26-49 let 50+ let

Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Medletna rast plač je bila septembra v javnem sektorju 1-odstotna, v zasebnem pa je ostala razmeroma visoka (6,2 %). V javnem sektorju so bile plače v prvih devetih mesecih za 10,1 % višje kot v enakem obdobju lani, se je pa medletna rast zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov

⁵

od junija upočasnjevala.

V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih devetih mesecih medletno višja za 5,7 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne plače na začetku leta, pa tudi vračanja oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev. Ocenjujemo, da na rast plač v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja (druge raznovrstne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) lahko že vpliva tudi pomanjkanje delovne sile.

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

5 Večina dodatkov se je prenehala izplačevati sredi junija 2021.

(20)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2020 IX 21/VIII 21 IX 21/IX 20 I-IX 21/I-IX 20

Delovno aktivni² -0,6 0,2¹ 2,2 0,8

Povprečna nominalna bruto plača 5,8 0,3¹ 4,1 7,2

zasebni sektor 4,4 0,8¹ 6,2 5,7

javni sektor 7,8 -0,7¹ 1,0 10,1

v tem sektor država 9,9 -1,1¹ 0,4 11,7

v tem javne družbe 1,9 -0,2¹ 2,7 4,9

2020 IX 20 VIII 21 IX 21

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 9,1 7,3 7,3

v % 2020 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20

Registrirani brezposelni 14,6 -1,9 -22,3 -11,5

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(21)

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 20/XII 19 XII 20-XI 21/XII 19-XI 20 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20

Skupaj -1,1 1,4 0,7 4,6 1,6

Hrana 1,1 -0,5 -0,6 1,1 -0,7

Goriva in energija -9,9 8,5 2,5 22,1 10,3

Storitve 0,2 0,3 0,2 1,5 0,3

Ostalo¹ -0,5 1,2 1,1 3,9 1,3

Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 0,8 0,7 2,9 0,9

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² -0,4 1,0 0,5 2,9 1,2

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. ²Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu.

Slika 19: Cene življenjskih potrebščin

Slika 20: Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je novembra ponovno izrazito okrepila, na 4,6 %.

Okoli polovico medletne rasti so prispevale višje cene energentov, predvsem naftnih derivatov in toplotne energije, ki so bile višje za več kot 40 % oziroma 55 %. K višji medletni rasti so pomembno prispevale tudi cene poltrajnega blaga. Te zaradi drugačnih sezonskih gibanj cen obleke in obutve zelo nihajo, po znižanju v zadnjih dveh mesecih pa so bile novembra medletno višje za 4,3 %. Ob dražjih surovinah in ozkih grlih v dobavnih verigah se je še naprej krepila medletna rast cen trajnega blaga (5,8 %), med katerim so bile cene avtomobilov višje za 6,7 %. Ponovno se je nekoliko zvišala medletna rast cen storitev (1,5 %). Nadalje so se okrepile tudi cene v skupini restavracije in hoteli (6,2 %) ter v skupini rekreacija in kultura, kjer so se na mesečni ravni nekoliko izraziteje povišale cene počitniških paketov. Nekoliko se je zvišala tudi medletna rast cen hrane (okoli 1 %).

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (9,2 %) se je oktobra okrepila nekoliko manj izrazito kot v preteklih mesecih. Cene na domačem trgu naraščajo podobno kot na tujih trgih. K skupni rasti še naprej največ prispevajo cene surovin in proizvodov za investicije, ki so bile oktobra medletno višje za 14,2 % oziroma 8,8 %. Rast cen energentov se je zaradi nižje medletne rasti cen na tujih trgih (38,4 %) glede na september upočasnila za približno četrtino, na 6,2 %. Rast cen blaga za široko porabo je ostala razmeroma nizka (1,9 %), a se postopoma krepi. Nekoliko izraziteje so se zvišale cene trajnega blaga (3 %), predvsem zaradi višje rasti na domačem trgu, kjer so bile medletno višje za več kot 5 % (najvišja rast v zadnjih desetih letih).

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12

Medletna rast, v %,

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

(22)

Finančni trgi

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. X 20 31. XII 20 31. X 21 31. X 21/30. IX 21 31. X 21/31. X 20

Krediti skupaj 23.085,7 22.860,9 23.865,7 2,2 3,4

Krediti podjetjem in NFI 10.516,0 10.307,0 11.004,7 4,1 4,6

Krediti državi 1.544,9 1.556,8 1.411,6 0,1 -8,6

Krediti gospodinjstvom 11.024,7 10.997,0 11.449,5 0,7 3,9

Potrošniški 2.768,5 2.706,5 2.609,7 -0,3 -5,7

Stanovanjski 6.807,2 6.862,1 7.361,6 0,8 8,1

Ostalo 1.448,9 1.428,4 1.478,2 2,1 2,0

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 22.225,0 22.915,7 24.203,4 -0,3 8,9

Čez noč 18.198,7 18.975,7 20.844,9 0,0 14,5

Vezane 4.026,3 3.939,9 3.358,6 -1,9 -16,6

Bančne vloge centralne države skupaj 566,0 595,3 488,9 1,1 -13,6

Vloge nefinančnih družb skupaj 7.723,9 8.053,5 8.418,5 -1,0 9,0

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 21: Medletna rast kreditov domačim nebančnim sektorjem

Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je oktobra precej okrepila, na 3,4 % (septembra je bila še 1,4 %), predvsem zaradi večjega kreditiranja podjetij. K višji rasti je največ prispevalo zadolževanje podjetij in NFI. Njihov obseg kreditov se je na mesečni ravni povečal za 430 mio EUR, kar je največji prirast po letu 2008. Rast kreditov podjetjem in NFI se je tako na medletni ravni okrepila na 4,6 % in s tem nekoliko presegla rast kreditov gospodinjstvom. Ta se še naprej pretežno zadolžujejo v obliki stanovanjskih posojil, katerih medletna rast se je v zadnjih dveh mesecih ustalila nekoliko nad 8 %. Še naprej se zmanjšuje obseg potrošniških kreditov, kar je v veliki meri povezano tudi z neugodnimi pogoji zadolževanja, ostala posojila (predvsem negativna stanja na bančnih računih) pa se ob večjem trošenju gospodinjstev v drugi polovici leta povečujejo. Obenem se je oktobra že tretji mesec zapored zmanjšal obseg vlog gospodinjstev v bankah, ki je sicer znašal 24,2 mrd EUR. Njihova medletna rast se je nekoliko upočasnila, a bila še naprej razmeroma visoka (8,9 %). Delež nedonosnih terjatev

⁶

je septembra ostal nizek, 1,3-odstoten.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

Medletna rast, v %

Vir: BS.

Potrošniški Stanovanjski

Podjetja in NFI Skupaj

6 Definicija EBA, ki poleg terjatev z zamudo nad 90 dni upošteva tudi terjatve z majhno verjetnostjo plačila.

(23)

Plačilna bilanca

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-IX 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-IX 2020

Tekoči račun 33.537,6 31.979,7 1.557,9 2.499,1

Blago 25.499,9 24.902,0 598,0 1.836,4

Storitve 5.764,7 4.158,6 1.606,0 1.473,5

Primarni dohodki 1.290,6 1.742,5 -451,9 -433,3

Sekundarni dohodki 982,3 1.176,5 -194,2 -377,5

Kapitalski račun 2.409,8 2.184,3 225,5 -96,3

Finančni račun 4.030,4 5.390,8 1.360,4 2.082,1

Neposredne naložbe 1.620,3 634,6 -985,7 -276,7

Naložbe v vrednostne papirje -1.018,8 449,3 1.468,1 -2.566,9

Ostale naložbe 3.435,5 3.586,5 150,9 4.796,0

Statistična napaka -423,0 0,0 -423,0 -320,6

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Slika 22: Tekoči račun plačilne bilance

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju znova medletno nižji. K temu je ob poslabšanih pogojih menjave

⁷

in višji realni rasti uvoza od izvoza znova največ prispeval nižji blagovni presežek.

Storitveni presežek je bil medletno višji, predvsem zaradi rasti presežka pri ostalih poslovnih storitvah in potovanjih. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili v tretjem četrtletju medletno nižji, večinoma zaradi manjših neto izplačil dividend in dobička tujih vlagateljev ter manjših neto plačil obresti na zunanji dolg. Medletno nižji so bili tudi neto odlivi sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi več prejetih transferjev zasebnega sektorja (neto premije neživljenjskega zavarovanja in drugi transferji).

Dvanajstmesečni presežek tekočega računa plačilne bilance je septembra znašal 2,5 mrd EUR (5 % ocenjenega BDP).

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

7 Zaradi dviga cen nafte in neenergetskih surovin so bile v tretjem četrtletju uvozne cene medletno višje za 14,9 %, izvozne cene pa za 6,9 %. Pogoji menjave so se zato poslabšali za 7 %, kar je največ po letu 2010. Ocenjujemo, da so poslabšani pogoji menjave v tretjem četrtletju k znižanju blagovnega presežka medletno prispevali v višini 480 mio EUR.

(24)

Javne finance

Slika 23: Rast prihodkov in odhodkov konsolidirane bilance javnega financiranja

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

⁸

je v desetih mesecih znašal 1,9 mrd EUR in je bil za 0,4 mrd nižji kot v enakem obdobju lani. To je odraz visoke rasti prihodkov (13,8 %), ki so lani v tem času upadli, in nižje rasti odhodkov (9,6 %). Gospodarsko okrevanje, zlasti okrevanje domačega povpraševanja in izboljšanje razmer na trgu dela, je letos okrepilo predvsem davčne prihodke

⁹

in prihodke iz socialnih prispevkov, skromna pa ostaja zlasti rast prihodkov iz sredstev EU. Poleg nižje rasti odhodkov je letos drugačna tudi struktura te rasti, z višjim prispevkom za plače javnih uslužbencev (dodatki za delo v rizičnih razmerah in naraščanje zaposlenosti) in investicije, močno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so lani naraščali.

Celotni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v desetih mesecih letos znašali 2,4 mrd EUR, kar je zlasti zaradi visokih izplačil v začetku leta za 0,8 mrd več kot v enakem obdobju lani. Zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov se je obseg teh izplačil od julija 2021 precej zmanjšal. Pričakujemo, da se bo novembra in decembra primanjkljaj konsolidirane bilance zaradi običajno okrepljenih investicijskih izdatkov ob koncu leta in ponovno nekoliko povečanih izplačil za blaženje posledic epidemije povišal, kar že nakazuje predhodna realizacija državnega proračuna za november 2021

¹⁰

.

-8 -4 0 4 8 12 16

2011 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 I-X 2020 I-X

2021

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Davčni prihodki Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU

Ostalo SKUPAJ PRIHODKI (rast v %)

8 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

9 Visoka letošnja rast davčnih prihodkov odraža tudi lansko nizko osnovo zaradi oproščenih plačil davčnih akontacij davka od dohodka pravnih oseb ter obročnega in odloženega plačevanja drugih davkov (zlasti DDV in trošarin).

10 Mesečna informacija, december 2021, Fiskalni svet. Pridobljeno na:

https://www.fs-rs.si/wp-content/uploads/2021/12/MI_2021_12.pdf

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-X 2020 I-X 2021

Kategorija

I-X 2020 I-X 2021 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 15.281,1 -3,3 17.397,1 13,8 SKUPAJ ODHODKI 17.647,2 14,3 19.349,8 9,6

Davčni prihodki¹ 7.609,0 -9,3 8.892,3 16,9 Plače in drugi stroški dela² 4.118,3 10,6 4.839,9 17,5

Dohodnina 1.986,1 -3,3 2.307,0 16,2 Izdatki za blago in storitve 2.316,2 5,9 2.518,6 8,7

Davek od dohod. pravnih oseb 631,0 -25,9 946,9 50,1 Plačila obresti 697,9 -1,9 652,8 -6,5

Davki na nepremičnine 194,8 -1,7 211,3 8,5 Rezerve 183,5 20,4 166,7 -9,1

Davek na dodano vrednost 2.929,8 -8,5 3.427,8 17,0 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 6.876,0 12,4 7.747,5 12,7

Trošarine 1.126,6 -12,3 1.213,9 7,7 Ostali tekoči transferi 2.084,2 91,5 1.689,3 -18,9

Prispevki za soc. varnost 5.982,8 3,7 6.516,8 8,9 Izdatki za investicije 955,6 -3,5 1.241,3 29,9

Nedavčni prihodki 954,6 0,2 1.129,0 18,3 Plačila v proračun EU 415,7 -11,1 493,6 18,7

Prejeta sredstva iz EU 564,9 9,0 609,2 7,8 JAVNOFINANČNI SALDO -2.366,1 -1.952,6

Ostalo 169,9 -2,3 250,0 47,1 PRIMARNI SALDO -1.680,7 -1.303,1

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

-8 -4 0 4 8 12 16

2011 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 I-X 2020 I-X

2021

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. Izdatki za blago in storitve

Plačila obresti Rezerve

Tekoči transferi Investicijski odhodki in transferi Plačila v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (rast v %)

(25)

Slika 24: Prejeta sredstva iz proračuna EU

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih letos pozitiven (112,0 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 605,6 mio EUR (37,4 % v proračunu načrtovanih prihodkov za 2021), vplačala pa 493,6 mio EUR (87,4 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih so imela sredstva iz strukturnih skladov

¹¹

(40,8 % vseh povračil v državni proračun) in sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (37,5 %), občutno nižjega pa sredstva iz Kohezijskega sklada (9,9 %) ter sredstva, namenjena izvajanju centraliziranih in drugih programov (6,7 %)

¹²

. Po podatkih SVRK je bilo do konca oktobra iz finančne perspektive 2014–2020 za operacije potrjenih 98 % razpoložljivih sredstev, upravičencem pa jih je bilo izplačanih le 62 %.

0 100 200 300 400 500 600 700 800

Ostala prejeta sredstva Prejeta sred. iz centraliz. skladov in

ostalo Kohezijski

sklad Strukturni

skladi Skupna kmetijska

politika

V mio EUR

Skupaj prejeta sredstva (januar-oktober 2020) Pričakovana povračila v proračun 2021 Skupaj prejeta sredstva (januar-oktober 2021)

Vir: MF.

11 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS).

12 Najvišji odstotek povračil glede na napovedi proračuna RS predstavljajo sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (74,9 %), sredstva za izvajanje centraliziranih in drugih programov (61,1 %), sredstva strukturnih skladov 39,4 % in sredstva Kohezijskega sklada 24,3 %.

(26)

(27)

sta tistična priloga

(28)

(29)

Pomembnejši kazalci 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Jesenska napoved 2021

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,2 3,2 4,8 4,4 3,3 -4,2 6,1 4,7 3,3

BDP v mio EUR (tekoče cene) 38.853 40.443 43.011 45.864 48.397 46.918 50.364 53.352 56.136

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 18.830 19.589 20.820 22.136 23.167 22.312 23.897 25.259 26.496

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)¹ 83 84 86 87 89 89

Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 7,7 6,9 6,6

Stopnja brezposelnosti, anketna 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,3 4,2

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,9 1,3 1,8 1,2 0,8 -3,7 5,3 3,1 2,1

Inflacija², povprečje leta -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,4 2,0 1,9

Inflacija², konec leta -0,4 0,5 1,7 1,4 1,8 -1,1 2,5 1,9 2,0

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,7 6,2 11,1 6,2 4,5 -8,7 10,9 8,2 5,6

Izvoz proizvodov 5,3 5,7 11,0 5,7 4,5 -5,5 11,4 6,6 4,8

Izvoz storitev 2,4 8,0 11,2 7,7 4,6 -20,5 8,8 15,2 9,0

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,3 6,3 10,7 7,1 4,7 -9,6 12,6 8,8 5,8

Uvoz proizvodov 5,1 6,6 10,7 7,4 5,0 -8,6 13,4 8,2 5,6

Uvoz storitev 0,1 4,7 10,5 5,4 3,0 -14,9 8,4 12,3 7,3

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1,483 1,932 2,674 2,731 2,898 3,462 2,337 2,138 2,116

- delež v primerjavi z BDP, v % 3,8 4,8 6,2 6,0 6,0 7,4 4,6 4,0 3,8

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46.171 44.325 43.231 42.148 43.796 48.252 51.725*

- delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5 102,8

Razmerje USD za 1 EUR 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,141 1,193 1,180 1,180

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,0 4,4 1,9 3,6 4,8 -6,6 5,6 6,0 3,1

- delež v BDP, v % 54,0 54,0 52,5 52,0 52,4 50,2 50,1 51,1 51,0

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 2,4 0,4 3,0 2,0 4,2 1,8 1,5 1,0

- delež v BDP, v % 18,8 19,0 18,5 18,3 18,3 20,6 20,5 19,4 19,1

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -1,2 -3,6 10,2 9,7 5,5 -8,2 10,0 8,0 6,0

- delež v BDP, v % 18,7 17,4 18,3 19,3 19,6 18,9 20,0 20,8 21,4

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2021).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izračunom realnih stopenj rasti je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. * konec septembra 2021.

(30)

Proizvodnja 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 5,1 3,1 -5,2 4,1 1,6 -1,6 -17,5 -2,9 1,4 3,8 26,7 8,1 2,3 -1,1 4,1 -2,9 4,2 -5,6 -27,3 -19,0 -5,4 -5,9 -2,6 0,0 -1,4 2,1 4,0 -2,0 -2,0 15,1 35,5 26,5 19,7 5,8 11,9 7,3 - -

B Rudarstvo -0,9 -3,4 -2,1 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 7,6 0,1 -2,7 -31,5 -10,2 -2,2 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -4,6 26,3 4,5 -14,7 4,8 7,4 -20,7 -3,4 15,9 -19,1 -29,9 -43,1 - -

C Predelovalne dejavnosti 5,7 3,5 -5,0 4,9 2,3 -0,3 -17,9 -2,7 1,6 4,3 29,4 9,7 3,3 -0,4 4,5 -1,2 6,2 -5,3 -28,7 -19,3 -4,9 -5,7 -2,3 -0,1 -1,4 2,1 4,7 -1,4 -2,2 16,3 39,5 29,3 21,3 7,2 13,6 9,0 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro -0,3 -0,8 -9,1 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 -2,1 -2,4 1,6 -3,0 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 -1,0 -3,9 -7,5 -0,4 1,2 4,4 1,0 -0,6 -6,5 0,9 -3,5 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj 20,0 3,4 -0,7 -5,9 -2,2 1,9 -13,4 2,7 6,1 -8,2 1,9 -4,8 -3,4 -6,0 4,9 5,2 1,7 -0,5 -9,1 -14,8 -15,9 -0,2 1,1 7,1 0,3 17,3 -0,8 -8,7 -14,0 -2,8 1,9 -3,9 7,8 -8,2 -7,5 0,7 - -

Stavbe 17,2 -0,1 -0,6 0,1 -7,2 -26,3 -0,9 2,8 23,9 35,3 35,9 16,7 -14,6 -8,9 4,8 11,9 -55,3 -15,5 3,7 5,6 -10,6 3,1 -7,8 13,4 14,7 41,1 18,6 10,1 52,1 50,4 40,8 27,2 40,3 27,3 2,4 19,3 - -

Gradbeni inženirski objekti 17,6 4,4 2,7 -1,6 -2,6 5,8 -9,1 4,8 9,6 4,2 12,6 6,5 2,8 -10,5 2,5 12,0 17,9 -7,2 -1,0 -9,2 -15,7 -6,5 11,5 10,2 0,0 26,7 -1,0 0,8 -10,0 20,4 1,7 3,3 33,4 7,6 -5,2 16,0 - -

TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v %

Storitve skupaj 7,4 2,2 -11,0 3,2 -0,9 -5,4 -22,5 -6,7 -9,2 -3,5 22,5 13,3 -1,1 -2,2 0,5 -0,8 2,0 -16,0 -30,1 -24,6 -13,2 -7,8 -8,6 -3,8 -10,5 -8,0 -9,0 -15,8 -7,1 13,5 28,2 22,8 17,9 10,9 16,6 12,6 - -

Promet in skladiščenje 7,0 3,2 -8,0 4,3 -2,8 -5,3 -21,2 -6,7 1,7 5,7 28,5 11,9 -2,0 -4,6 -1,9 -2,7 0,3 -12,7 -27,2 -23,6 -13,0 -11,3 -10,6 1,6 -6,6 4,0 8,8 -8,9 0,9 25,3 40,3 26,9 20,4 10,7 16,0 9,8 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 6,0 1,0 -0,2 -0,8 0,5 3,3 -7,1 2,4 0,6 2,1 11,7 6,6 -3,1 -1,0 4,7 3,1 8,2 -0,6 -8,8 -10,6 -2,0 0,8 -1,7 7,8 3,7 0,3 -1,5 -4,4 5,4 5,6 11,5 13,6 10,0 3,5 11,5 5,4 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 13,0 5,8 -3,0 11,3 3,2 -0,2 -11,4 -0,2 -0,5 8,1 22,9 2,5 4,7 2,6 2,6 1,0 8,7 -8,5 -22,1 -11,3 -0,8 4,2 -2,5 -2,4 -4,3 0,4 1,9 -0,3 1,4 22,5 31,7 24,7 14,6 -2,8 2,0 8,4 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 9,1 -5,9 -24,1 -6,9 -8,8 -17,1 -33,7 -23,2 -21,7 -7,9 14,8 23,8 -9,2 -10,6 -6,5 -9,8 -11,1 -29,1 -38,2 -37,0 -25,8 -24,3 -21,2 -23,9 -25,5 -17,5 -21,9 -16,1 -14,8 9,1 15,2 15,0 14,2 22,8 22,3 26,1 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 8,1 2,5 -7,4 2,2 -3,6 -5,1 -13,9 -2,7 -7,6 3,5 18,1 5,4 -3,4 -4,9 -2,4 -1,3 1,3 -14,2 -28,0 -13,0 -0,2 -1,4 -5,0 -1,9 -6,6 -9,2 -7,0 -12,5 -3,8 27,7 33,3 15,5 9,1 -0,8 9,1 8,6 - -

Trgovina na drobno 4,6 3,4 -8,9 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 -12,0 3,5 17,2 13,6 -5,0 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 -15,2 -10,4 -14,1 -1,2 27,9 22,9 15,3 14,3 8,2 14,2 18,9 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 11,6 3,8 -13,9 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 -16,6 8,9 24,3 -9,0 3,9 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 -19,7 -23,2 -19,2 -10,0 74,9 113,7 16,1 -5,1 -18,9 -2,7 -2,7 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 9,3 1,3 -3,6 1,6 -5,2 -1,4 -10,2 -2,1 -0,7 1,6 16,5 4,6 -4,6 -7,9 -3,0 -2,6 2,1 -3,5 -18,6 -10,9 -0,8 -3,6 -4,4 1,4 -3,2 -0,5 1,8 -8,4 -3,3 15,1 23,7 15,4 11,4 0,0 9,0 5,4 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 10,5 0,5 -41,7 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 -72,8 -86,3 118,6 14,9 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -87,9 -91,1 -91,9 -89,4 -58,2 787,2 706,9 66,6 10,0 18,7 15,4 119,2 - Domači gostje, prenočitve -0,1 -2,5 32,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 -42,8 -82,4 126,7 -15,0 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -81,1 -86,1 -86,9 -87,7 -54,3 6626,2 762,7 71,1 -11,9 -14,6 -19,7 88,2 - Tuji gostje, prenočitve 15,4 1,7 -70,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 -88,4 -89,0 103,3 81,8 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -92,0 -93,9 -94,7 -90,9 -61,6 262,1 611,2 57,6 55,7 87,6 117,2 217,3 - Nominalni prihodek v gostinstvu 7,1 7,6 -37,1 6,8 6,7 -15,4 -59,4 -12,9 -62,5 -60,0 49,2 19,5 9,7 5,7 4,5 7,9 6,7 -55,4 -85,4 -60,8 -36,6 -13,6 -12,7 -12,4 -43,8 -70,6 -74,8 -71,8 -66,2 -21,6 171,4 49,5 25,7 18,2 21,0 19,2 - KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 524,8 553,7 537,7 145,6 162,6 120,2 123,6 143,4 148,3 119,9 134,7 154,1 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 47,7 44,4 38,0 37,2 44,8 42,6 46,7 45,5 56,2 44,6 53,3 - -

POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 11,0 6,0 -11,8 5,4 3,3 1,8 -30,7 -8,8 -9,4 -3,6 4,3 5,6 4,1 2,5 3,2 4,5 4,8 -3,9 -37,5 -31,2 -23,3 -16,8 -5,9 -3,8 -6 -12,8 -9,3 -6,6 -3,3 -0,9 -0,6 5,7 7,8 5,7 6,5 4,7 2,4 3,2

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 8 0 -9 0 -2 -3 -29 -3 0 7 10 9 -1 -3 -2 -1 1 -9 -39 -27 -20 -11 -1 2 1 -1 1 5 5 10 9 12 10 10 11 7 3 5

v gradbeništvu 22 11 -5 9 7 7 -23 -4 -1 9 18 19 5 8 7 9 7 5 -28 -28 -13 -7 -4 -2 0 -4 2 4 9 14 16 20 18 17 18 22 23 22

v storitvenih dejavnostih 24 21 -10 20 20 15 -34 -9 -11 -3 8 14 20 20 19 19 18 8 -38 -37 -28 -23 -5 0 -3 -17 -12 -7 -2 -1 -1 9 16 12 14 15 17 16

v trgovini na drobno 14 19 1 20 14 17 -19 12 -6 -17 17 14 19 6 17 17 30 5 -30 -22 -5 8 13 14 2 -10 -10 -22 -17 -11 5 18 27 15 20 7 0 7

potrošnikov -7 -10 -26 -10 -14 -14 -35 -25 -30 -24 -20 -20 -13 -14 -14 -11 -13 -17 -39 -35 -30 -28 -22 -24 -29 -33 -29 -29 -21 -23 -25 -18 -17 -18 -20 -21 -25 -27

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS.