Ekonomsko ogledalo

(1)

št. 7 / 20 1 6, let . X

(2)

(3)

št. 7, letnik XXII, 2016

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Tina Nenadič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Jure Brložnik; Janez Dodič; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; Katarina Ivas, MSc; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar;

mag. Ana T. Selan; Branka Tavčar; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Izbrane teme so pripravili:

mag. Matevž Hribernik (Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2016-2017; Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja (Doing Business 2017), mag. Mateja Kovač (Gozdarstvo v letu 2015), dr. Ana Murn (Subvencije 2010-2015), Janja Pečar (Gospodarska slika regij na osnovi nekaterih izbranih gospodarskih kazalnikov), dr. Valerija Korošec (Zadovoljstvo z življenjem, pomlad 2016)

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Demat d.o.o.

Naklada: 120 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 8

Trg dela ... 13

Cene ... 15

Plačilna bilanca ...18

Finančni trgi ... 19

Javne finance ... 21

Izbrane teme Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2016–2017... 25

Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja (Doing Business 2017) ... 26

Gozdarstvo v letu 2015 ... 27

Subvencije 2010–2015 ... 28

Gospodarska slika regij na osnovi nekaterih izbranih gospodarskih kazalnikov ... 30

Zadovoljstvo z življenjem, pomlad 2016 ... 32

Statistična priloga ...35

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 9. novembra 2016.

(5)

Aktualno

Gospodarska rast v evrskem območju se je v tretjem četrtletju nadaljevala; zmerna gospodarska rast se pričakuje tudi v zadnjem četrtletju. Po oceni Eurostata se je BDP evrskega območja v tretjem četrtletju povečal za 0,3 % (desez.) in bil medletno večji za 1,6 %. Vrednosti kazalnika gospodarske klime ESI in sestavljenega indeksa vodij nabave (PMI) nakazujeta krepitev gospodarske aktivnosti tudi v zadnjem četrtletju. Evropska komisija v jesenski napovedi pričakuje 1,7-odstotno gospodarsko rast v evrskem območju v letošnjem letu. Napovedi za prihodnje leto je zaradi pričakovanih posledic brexita nekoliko znižala (na 1,5 %).

Tudi v Sloveniji so se v poletnih mesecih nadaljevala ugodna gibanja; obeti so ugodni tudi za zadnje četrtletje.

Realni izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta ostala na visoki ravni. Po rasti v drugem četrtletju je skoraj nespremenjena tudi aktivnost v gradbeništvu, ki pa precej zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja lani. Prihodek v večini tržnih storitev se postopoma krepi. Ob izboljševanju razmer na trgu dela raste predvsem prihodek v nekaterih segmentih trgovine ter v storitvah, povezanih s turizmom, slednjemu je prispevalo tudi večje trošenje tujih turistov.

Razmere na trgu dela so se nadalje izboljšale; pričakuje se nadaljnja rast zaposlovanja. Število delovno aktivnih se je avgusta še povečalo. V prvih osmih mesecih je bila medletna rast v večini dejavnosti, z izjemo gradbeništva, višja kot pred letom. Število registriranih brezposelnih se je nadalje zmanjšalo, konec oktobra je bilo v evidenci prijavljenih 97.263 oseb oz. 9,5 % manj kot pred letom. Povprečna bruto plača se letos postopoma krepi. V prvih osmih mesecih je bila medletna rast v zasebnem in javnem sektorju precej višja kot v enakem obdobju lani.

Po skoraj dveletni deflaciji zadnja dva meseca beležimo rast cen življenjskih potrebščin. Medletna inflacija je oktobra znašala 0,6 %. Višja medletna rast je predvsem odraz vedno manjšega padca cen energentov in krepitve rasti cen hrane. Znova so medletno višje tudi cene poltrajnega blaga. Višje kot pred letom ostajajo cene storitev, nižje pa cene trajnega blaga.

Cenovna in stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva ostajata blizu lanskih ugodnih ravni.

Apreciacija evra je imela na Slovenijo zaradi geografske strukture menjave manjši vpliv kot na večino preostalih članic evrskega območja. Poslabševanje cenovne konkurenčnosti je ublažilo še zniževanje relativnih cen življenjskih potrebščin.

Zniževanje stroškov dela na enoto proizvoda je bilo podobno kot v trgovinskih partnericah, a nekoliko nižje kot v povprečju evrskega območja. Tržni delež blaga na svetovnem in trgu EU se je nadalje povečal.

Slovenija je na lestvicah mednarodne konkurenčnosti letos napredovala. V najnovejši raziskavi WEF se je uvrstitev Slovenije izboljšala, kar je posledica ugodnejših makroekonomskih kazalcev in ugodnejše percepcije gospodarstvenikov glede možnosti poslovanja. Uvrstitev se je izboljšala tudi pri drugih mednarodnih raziskavah konkurenčnosti (npr. IMD, WB Governance Indicators), kljub temu pa Slovenija ostaja ena izmed držav, ki so uvrščene nižje kot pred začetkom krize.

Po najnovejši raziskavi Svetovne banke glede enostavnosti poslovanja Slovenija ostaja uvrščena relativno visoko.

Tudi razmere v bančnem sektorju se še naprej izboljšujejo; v poletnih mesecih je prišlo do izrazitejšega izboljšanja bančne aktive. Izboljševanje kakovosti bančne aktive se je v tretjem četrtletju pospešilo ob prodaji dela nedonosnih terjatev in večjih odpisih. Primerjava z državami EU, ki so se ob začetku krize soočale s podobnimi težavami kot Slovenija kaže, da je bilo od začetka sanacije bančnega sistema znižanje deleža nedonosnih terjatev v Sloveniji najizrazitejše. Spreminja se tudi struktura virov financiranja bank: odvisnost bank od tujih bančnih virov se še naprej postopoma zmanjšuje, naraščajo pa vloge nebančnih sektorjev. Te predstavljajo že dve tretjini bilančne vsote bančnega sistema, kar je za približno polovico več kot leta 2008. Prevladujejo vloge čez noč, ki so medletno večje za skoraj petino.

Kljub temu se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem nadalje skrčil. Zniževanje obsega kreditov, ki je v zadnjem letu znašalo 6,3 %, je posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI, gospodinjstva pa se zadolžujejo, tako v obliki stanovanjskih kot potrošniških posojil. Ocenjujemo, da šibko kreditiranje podjetniškega sektorja posledica prepletanja več dejavnikov: deloma je povezano s ponudbo, kjer previdnost bank ob še vedno visokem deležu slabih posojil ostaja visoka, deloma pa odraža dejavnike na strani povpraševanja: še vedno prisotnem pomanjkanju kakovostnih projektov, pa tudi preusmeritve nekaterih podjetij k nebančnim virom financiranja.

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani

za 248,8 mio EUR. Na povečanje javnofinančnih prihodkov so medletno najbolj vplivali višji prihodki povezani z

izboljševanjem razmer na trgu dela. Javnofinančni odhodki so bili nižji kot pred letom predvsem zaradi nižjih investicij

(ob prehodu na novo finančno perspektivo EU). Večina ostalih izdatkov je višja, največ pa k temu prispevajo izdatki,

povezani z delnim sproščanjem varčevalnih ukrepov.

(6)

Ugodna gospodarska gibanja so se v poletnih mesecih v Sloveniji

in evrskem območju nadaljevala. Število delovno aktivnih v Sloveniji se je v prvih osmih mesecih v večini dejavnosti povečalo bolj kot pred letom, višje so tudi plače.

-2 -1 0 1 2 3 4

Predelovalne

dejavnosti Gradbeništvo Tržne storitve

(G-N) Javne storitve (OPQ)

Medletna rast jan.-avg., v %

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Plače 2016 Delovno aktivni 2016

Plače 2015 Delovno aktivni 2015

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16

Desezoniran indeks 2008=100, 3-m. drseče sredine

Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Slovenija - Obseg proiz. predelovalnih dej.

Slovenija - Vred. opr. del v gradbeništvu Slovenija - Prih. v trgovini na drobno Evrsko območje - Obseg proiz. predelovalnih dej.

Evrsko območje - Vred. opr. del v gradbeništvu Evrsko območje - Prih. v trgovini na drobno

Cenovna in stroškovna konkurenčnost slovenskega

gospodarstva ostajata blizu lanskih ugodnih ravni. Tržni delež blaga v EU in na svetovnem trgu se je povečal.

94 97 100 103 106 109 112

Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Indeks 2007=100

Vir: ECB, preračuni UMAR. *Rast vrednosti REER (defl. s HICP oz.

ULC) pomeni poslabšanje (cenovne oz. stroškovne) konkurenčnosti in obratno.

NEER REER, HICP rel. HICP

REER, ULC rel. ULC

-15 -10 -5 0 5 10 15

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 jan.-jun. 2016

Medletna rast, v %

Vir: SURS, Eurostat, UN; preračuni UMAR.

SVET EU28

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000

0 2 4 6 8 10 12 14 16

2011 2012 2013 2014 2015 jun.16 jul.16 avg.16

Medletna sprememba, v mio EUR

V %

Vir: BS.

Obseg nedonosnih terjatev (desna os) Delež nedonosnih terjatev (leva os)

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500

2011 2012 2013 2014 2015 jan.-avg.

2015 jan.-avg.

2016

V mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo

Kakovost bančne aktive se je v poletnih mesecih ob prodaji

nedonosnih terjatev in večjih odpisih precej izboljšala. Javnofinančni primanjkljaj se nadalje znižuje.

(7)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(8)

(9)

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se povečuje;

tudi do konca leta se pričakuje zmerna gospodarska rast.

Po prvi predhodni oceni Eurostata se je BDP evrskega območja tudi v tretjem četrtletju povečal za 0,3 % (desez.), medletno je bil večji za 1,6 %. EK v svoji jesenski napovedi pričakuje nadaljevanje zmerne gospodarske rasti do konca leta, kar nakazujeta tudi vrednosti kazalnika gospodarska klime ESI (oktobra je dosegel najvišjo vrednost letos) in sestavljenega indeksa vodij nabave (PMI). EK sicer evrskemu območju napoveduje 1,7-odstotno rast v letošnjem letu (spomladi 1,6 %), v 2017 pa bo BDP predvsem zaradi predvidenih učinkov brexita nižji od napovedanega spomladi (1,5 %; spomladi 1,8 %). Rast bo še naprej temeljila na zasebni potrošnji in investicijah.

Posojilni pogoji za podjetja evrskega območja se v tretjem četrtletju niso nadalje izboljšali, banke v prihodnje pričakujejo njihovo zaostrovanje. Anketni kazalniki ECB kažejo, da so posojilni pogoji za podjetja po dveletnem izboljševanju ostali nespremenjeni. Za gospodinjstva se nadalje izboljšujejo, pri čemer je glavni dejavnik večja konkurenca med bankami. Povpraševanje po vseh vrstah posojil se ob nizkih obrestnih merah še povečuje.

Slika 1: Prispevki h gospodarski rasti v evrskem območju

-3 -2 -1 0 1 2 3

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 napoved

Realna rast, v %

Prispevek k rasti BDP, v o.t.

Vir: EK.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja

Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vred. pred.

Neto izvoz BDP (desna os)

Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih podjetjem v evrskem območju

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Razlika med št. bank, ki pričakujejo povečanje in zmanjšanje povpr. podjetij, v %

Razlika med št. bank, ki so izboljšale in poslabšale posojilne pogoje, v %

Vir: ECB. Opomba: Pozitivna vrednost pomeni izboljšanje.

Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os)

Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os)

Mednarodno okolje

Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2015 IX 16 X 16 X 16/IX 16 X 16/X 15 I-X 16/I-X 15

Brent USD, na sod 52,35 46,57 49,52 6,3 2,3 -22,2

Brent EUR, na sod 48,25 42,69 47,36 10,9 7,9 -20,6

USD/EUR 1,110 1,121 1,103 -1,7 -1,9 -0,1

3-mesečni EURIBOR, v % -0,020 -0,302 -0,309 -0,7 -25,5 -25,2

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(10)

V večini dejavnosti se nadaljujejo ugodna gibanja. Realni izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta v poletnih mesecih ostala na visoki ravni. Po rasti v drugem četrtletju je nespremenjena tudi aktivnost v gradbeništvu, ki pa precej zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja lani. Prihodek tržnih storitev se postopoma krepi. Z izboljševanjem razmer na trgu dela se povečuje prihodek v nekaterih segmentih trgovine in gostinstvu, k čemur je prispevalo tudi večje trošenje tujih turistov.

Razpoloženje v gospodarstvu in med potrošniki nakazuje nadaljevanje ugodnih gibanj v zadnjem četrtletju.

Po občutni rasti v začetku leta realni izvoz in uvoz blaga ostajata na visoki ravni.

¹

V prvih osmih mesecih je bil realni izvoz blaga medletno večji za 6,2 %. Ob večjem izvozu večine panog predelovalnih dejavnosti k rasti največ prispeva izvoz proizvodnje motornih vozil. Medletna rast uvoza v enakem obdobju je znašala 4,2 %. V podobni meri je bila posledica večjega uvoza proizvodov za investicije in za široko porabo v povezavi z okrepljeno investicijsko aktivnostjo zasebnega sektorja in potrošnje gospodinjstev.

1 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Podrobni podatki o strukturi blagovne menjave za avgust 2016 še niso razpoložljivi.

Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno

Slika 4: Blagovna menjava – realno

80 85 90 95 100 105 110 115 120

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz Uvoz

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2015 VIII 16/VIII 16 VIII 16/VIII 15 I-VIII 16/I-VIII 15

Izvoz blaga, realno¹ 4,3 0,2³ 10,8 6,2

Uvoz blaga, realno¹ 3,9 -1,7³ 7,2 4,2

Izvoz storitev, nominalno² 8,4 3,5³ 10,3 6,1

Uvoz storitev, nominalno² 3,7 -0,1³ 7,4 3,6

Industrijska proizvodnja, realno 5,6 -0,6³ 5,9⁴ 5,9⁴

v predelovalnih dejavnostih 6,0 -0,5³ 7,8⁴ 7,5⁴

Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -8,2 -2,8³ -14,5 -22,5

Trgovina na drobno – realni prihodek 1,0 0,1³ 3,5⁴ 1,5⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 5,4 1,2³ 4,2⁴ 3,7⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(11)

Rast nominalnega izvoza in uvoza storitev se nadaljuje .

²

Medletna rast izvoza v prvih osmih mesecih (6,1 %) je bila predvsem posledica večjega izvoza transportnih in gradbenih storitev. Medletna rast uvoza (3,6 %) pa je izhajala predvsem iz večjega uvoza tehničnih, s trgovino povezanih poslovnih storitev, in večjega trošenja prebivalcev na potovanjih v tujini (uvoz potovanj).

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ostaja visok. V prvih osmih mesecih je bil v večini panog večji kot v enakem obdobju lani. Večina podjetij (po podatkih poslovnih tendenc) pričakuje nadaljnjo rast povpraševanja in proizvodnje tudi v zadnjem četrtletju.

Nezadostno povpraševanje (predvsem domače) sicer ostaja glavni omejitveni dejavnik, vedno več podjetij pa se sooča tudi s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. V prvih osmih mesecih se je število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih medletno povečalo za 3,2 % oz. okoli 5.800 oseb. K rasti zaposlenosti so največ prispevale nekatere bolj izvozno usmerjene panoge, v katerih se je proizvodnja medletno najbolj povečala (gumarska in kovinska industrija, proizvodnja IKT opreme in električnih naprav)

³

.

Slika 5: Storitvena menjava – nominalno

250 300 350 400 450 500 550

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 6: Obseg proizvodnje in zaposlenost v predelovalnih dejavnostih

-1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000

-10 -5 0 5 10 15 20

Prz. IKT opr., el. naprav Poprav. in montaža Kovinska ind. Pohištvena ind., dr. Gumarska ind. Tekstilna ind. Lesna ind. Prz.dr.strojev in naprav Prehrambena ind. Papirna ind., tisk. Prz. vozil in plovil* Prz.nekov. miner. izd. Kem. in far. ind. Usnjarska ind. Medletno, jan-avg 2016, v številu

Medletno, jan-avg 2016, v %

Zaposlenost (leva os) Proizvodnja (leva os) Št. oseb (desna os)

2 Po plačilnobilančni statistiki.

3 K visoki rasti v nekaterih panogah je prispevala tudi preklasifikacija podjetij iz proizvodnje vozil in plovil, ki je beležila padec zaposlenosti.

Po rasti v drugem četrtletju ostaja vrednost opravljenih gradbenih del poleti približno nespremenjena. Zaradi močnega padca konec lanskega in v začetku letošnjega leta pa je aktivnost znatno nižja kot lani. Višje kot lani je le gradnja stanovanjskih stavb, ki je od sredine lanskega leta močno okrevala.

Slika 7: Vrednost opravljenih gradbenih del

0 20 40 60 80

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Skupaj Stanovanjske stavbe

Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

(12)

V trgovini se nadaljuje rast prodaje vozil in neživil. V trgovini na drobno, ki postopoma raste od začetka leta, je poleg neživil v zadnjih mesecih rastla tudi prodaja motornih goriv. Prodaja živil pa je ob spremenjenih nakupovalnih navadah potrošnikov ostala nizka in edina ni presegla ravni izpred leta. Ob nadaljnji rasti prodaje novih osebnih in tovornih vozil

⁴

so v prvih osmih mesecih najvišjo medletno rast (za več kot petino) dosegli v trgovini z motornimi vozili.

Nominalni prihodek v tržnih storitvah se postopoma krepi. Ob povečanem trošenju domačih in tujih turistov prihodek najbolj raste v gostinstvu. Rast v največji dejavnosti prometu je šibka zaradi znižanja izvoznih prihodkov kopenskega prometa. V prvih osmih mesecih je prihodek v vseh tržnih storitvah medletno večji.

Obseg cestnega blagovnega prometa v zadnjih četrtletjih stagnira. Izraziteje se povečuje le prevoz naših cestnih prevoznikov izključno po tujini. To je povezano z ugodnim tujim povpraševanjem ter liberaliziranim trgom prevozov, ko se prevozniki vse bolj potegujejo za posel tudi v drugih državah. K naraščanju tovornega prometa po slovenskih cestah pa več prispevajo tuji prevozniki kot domači

⁵

. Kljub znižanju izvoznih naročil v prvi polovici leta je železniški blagovni promet ohranil doseženi obseg.

4 Po visoki lanski rasti se letos nadaljuje rast prodaje novih tovornih motornih in priklopnih vozil. Nadaljuje se tudi rast prodaje novih osebnih avtov fizičnim osebam, prodaja pravnim osebam pa je po treh letih rasti medletno manjša.

5V Q2 2016 se je število prehodov (tujih in domačih) tovornjakov prek cestninskih postaj naših avtocest medletno povečalo za 7,1 % (vir DARS), domači prevozniki pa so v notranjem prometu ter v delu mednarodnega, ki gre vsaj deloma po ozemlju Slovenije, prevozili za 3,7 % manj kilometrov (po tujini za 13,9 % več; vir SURS).

Slika 8: Prihodek v trgovini

80 92 104 116 128 140

80 84 88 92 96 100

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Trgovina na drobno, real. (leva os) Trgovina na debelo, nom. (leva os) Mot. vozila in popravila, real. (desna os)

Slika 9: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 10: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa v 2. četrtletju 2016

60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

V mio tkm, orig. indeks 2008=100, 4-četrtletna drseča sredina

Železniški Cestni - izvoz in uvoz

Cestni - po tujini Cestni - notranji Cestni

(13)

Trošenje gospodinjstev se krepi ob izboljševanju razmer na trgu dela in rasti razpoložljivega dohodka. Avgusta se je nadalje povečala potrošnja trajnih dobrin, med katerimi izstopajo predvsem nakupi osebnih vozil

⁶

. Nadalje so se nekoliko povečali tudi nakupi nekaterih poltrajnih izdelkov. Ocenjujemo, da so gospodinjstva povečala tudi izdatke za storitve, povezane z gostinstvom, rekreacijo in kulturo

⁷

. Od sredine leta se je precej izboljšalo tudi zaupanje potrošnikov.

Razpoloženje v gospodarstvu se od sredine leta izboljšuje.

V tem obdobju se je najbolj povečalo zaupanje v gradbeništvu, v ostalih dejavnostih je ostalo podobno visoko kot v prvi polovici leta.

Slika 11: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

80 85 90 95 100 105 110

Masa neto plač Trgovina z živili Trgovina z neživili

Slika 12: Poslovne tendence

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Zaradi spremembe metodologije podatki o zaupanju potrošnikov od januarja 2016

niso primerljivi s predhodnimi.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

6 Število prvih registracij osebnih vozil, kjer je uporabnik fizična oseba, je bilo v prvih osmih mesecih medletno večje za 12,5 %.

7 V prvih osmih mesecih je bilo število prenočitev domačih gostov medletno večje za 1,4 %. Precej večje (za 6,7%) pa je bilo tudi trošenje prebivalcev na zasebnih potovanjih v tujino.

8 Neplačane obveznosti nad eno leto.

9 Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, 27.7.2012), ki je začel veljati 28.7.2012).

Plačilna sposobnost se izboljšuje. Število neplačnikov in višina neplačanih zneskov pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih sta bila tudi v tretjem četrtletju manjša kot pred letom. Skrajšali so se roki neplačil, vendar so dolgoročne neplačane obveznosti

⁸

ostale visoke.

Predstavljale so 73 % vseh neporavnanih obveznosti pri pravnih osebah in 83 % pri samostojnih podjetnikih.

Skupaj s septembrskim krogom obveznega in prostovoljnega pobota se je od aprila 2011 medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 2,9 mrd EUR.

⁹

Slika 13: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni zneski dospelih neporavnanih obveznosti

0 100 200 300 400 500 600 700 800

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os)

Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os)

(14)

Število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki ter število začetih osebnih stečajev se je v zadnjih dveh četrtletjih zmanjšalo. Največ začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami ostaja v trgovini in gradbeništvu, pri samostojnih podjetnikih pa tudi v gostinstvu. Kljub manjšemu številu začetih osebnih stečajev v primerjavi z enakim obdobjem lani (za 12 %) jih je bilo v prvih devetih mesecih še vedno 2.703. Zneski prijavljenih terjatev so bili manjši za tretjino.

Slika 14: Začeti stečajni postopki pri gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih posameznikih

0 10 20 30 40 50 60 70

0 50 100 150 200 250 300 350

Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Število

Število

Vir: AJPES, poslovni register Slovenije.

Št. začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami (leva os) Št. začetih stečajnih postopkov nad s.p. (desna os)

(15)

Naraščanje števila delovno aktivnih

¹⁰

se ob ugodnem razpoloženju in gospodarski aktivnosti nadaljuje. Medletna rast v prvih osmih mesecih je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani višja v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Najbolj izstopajo predelovalne dejavnosti

¹¹

, trgovina, gostinstvo ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. V javnih storitvah je bila ob sprostitvi omejitev pri novem zaposlovanju rast višja kot pred letom v zdravstvu in javni upravi ter v osnovnem šolstvu. Obeti glede zaposlovanja ostajajo ugodni.

Slika 15: Pričakovanja o prihodnjem zaposlovanju

-40 -30 -20 -10 0 10 20

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Industrija Gradbeništvo

Trgovina Storitve

Trg dela

Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih oseb se ob okrepljenem zaposlovanju nadaljuje. K zmanjševanju poleg odliva v zaposlitev, ki je bil v prvih desetih mesecih medletno večji, prispeva tudi postopno zmanjševanje priliva v evidenco. Ta je bil manjši zlasti zaradi manj prijav zaradi izteka pogodb za določen čas in iz poslovnih razlogov, manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve. Konec oktobra je bilo v evidenci prijavljenih 97.263 oseb oz.

9,5 % manj kot lani.

Slika 16: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni

90 100 110 120 130 140 150 160 170 180

720 730 740 750 760 770 780 790 800 810

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

10 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

11 V predelovalne dejavnosti je po naši oceni napoten tudi znaten del delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile v druge dejavnosti. V teh dejavnostih je bilo v prvih osmih mesecih število delovno aktivnih medletno večje za 8,9 % oz. za 1.236 oseb. Medletna rast se v primerjavi z lani umirja, kar bi lahko bila posledica pogostejšega neposrednega zaposlovanja podjetij v drugih dejavnostih.

Povprečna bruto plača se zmerno zvišuje. V zasebnem sektorju njeno rast povezujemo s krepitvijo gospodarske aktivnosti, v javnem sektorju pa predvsem z napredovanji javnih uslužbencev decembra lani. V prvih osmih mesecih je bila medletna rast v zasebnem sektorju in sektorju država precej višja kot v enakem obdobju lani. Nižja, za razliko od preteklih let, je bila le plača v javnih družbah.

Slika 17: Povprečna bruto plača na zaposlenega

1.300 1.400 1.500 1.600 1.700 1.800 1.900

Bruto plača na zaposl., 3-mes.drseča.sredina, v EUR, desezonirano

Skupaj Zasebni sektor Javni sektor - v tem sektor država - v tem javne družbe

(16)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2015 VIII 16/VII 16 VIII 16/VIII 15 I-VIII 16/I-VIII 15

Delovno aktivni² 0,9 0,2¹ 1,6 1,2

Registrirani brezposelni -6,1 -0,6¹ -9,3 -7,7

Povprečna nominalna bruto plača 0,7 0,5¹ 2,8 1,8

zasebni sektor 0,5 0,8¹ 3,2 1,6

javni sektor 1,2 0,4¹ 2,4 2,3

v tem sektor država 1,0 -0,2¹ 3,3 3,6

v tem javne družbe 1,5 0,8¹ 0,5 -0,7

2015 VIII 15 VII 16 VIII 16

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,3 12,2 11,2 11,1

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki, ² zaposleni, samozaposleni in kmetje.

(17)

Po skoraj dveletni deflaciji zadnja dva meseca beležimo rast cen življenjskih potrebščin. Medletna inflacija je oktobra znašala 0,6 %. Višja medletna rast je predvsem odraz vedno manjšega padca cen energentov in krepitve rasti cen hrane. Višje kot pred letom so cene storitev, po padcu v poletnih mesecih so znova višje tudi cene poltrajnega blaga. Cene trajnega blaga ostajajo nižje. Krepitev rasti cen v evrskem območju je zaradi nižje rasti cen hrane skromnejša.

Slika 18: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju

-2,0 -1,0 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16

Medletna rast, v %

Vir: Eurostat.

Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI Slovenija HICP Slovenija HICP - OI

Medletni padec cen industrijskih proizvodov in uvoznih cen se ob višjih cenah surovin na svetovnih trgih zmanjšuje.

Podobna gibanja so značilna tudi za cene industrijskih proizvajalcev v evrskem območju.

Slika 19: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene

100 102 104 106 108 110

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16

Indeks 2010=100

Vir: SURS.

PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

2015 X16/IX16 X16/X15

Skupaj -0,5 0,5 0,6

Hrana 1,5 0,3 2,0

Goriva in energija -6,7 0,1 -2,0

Storitve 0,7 -0,7 1,6

Ostalo¹ -0,1 1,7 0,1

Skupaj brez hrane in energije 0,3 0,6 0,8

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 0,0 0,0 0,5

Regulirane cene³ -9,8 0,7 -1,5

Davčni vpliv - prispevek v o.t. -0,2 0,0 0,0

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opombe: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. ² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. ³ V izračun so vključene cene, ki se oblikujejo na podlagi mehanizmov cen po Zakonu o kontroli cen in cene, ki so pod neposrednim nadzorom Vlade RS (naftni derivati, prevoz z vlakom, učbeniki, cestnina).

(18)

V drugem četrtletju so se stroški dela na enoto proizvoda ponovno znižali. Medletna rast stroškov dela na zaposlenega je ostala zmerna (0,3 %) in je nekoliko zaostala za rastjo produktivnosti (0,7 %), kar je privedlo do skromnega znižanja realnih stroškov dela na enoto proizvoda (-0,4 %). Podobno oz. celo nekoliko ugodnejšo dinamiko so beležili tudi na ravni povprečja držav evrskega območja.

Slika 21: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in evrskem območju

-4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Medletna sprememba, v %

Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: *realno, deflator BDP.

RULC SI RULC EA

Sredstva na zaposlenega SI* Sredstva na zaposlenega EA*

Produktivnost dela SI* Produktivnost dela EA*

V predelovalnih dejavnostih, ki so najbolj izpostavljene mednarodni konkurenci, so se realni stroški dela na enoto proizvoda v drugem četrtletju znižali bolj kot na ravni celotnega gospodarstva. K 1,5–odstotnem medletnem znižanju je prispevala ponovna krepitev rasti produktivnosti (4,7 %). V Sloveniji in povprečju evrskega območja so bili sredi leta v predelovalnih dejavnostih realni stroški dela na enoto proizvoda na podobnih ravneh kot pred krizo.

Slika 22: Realni stroški dela na enoto proizvoda v predelovalnih dejavnostih, Slovenija in evrsko območje

98 100 102 104 106 108 110 112 114

Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Indeks 2007=100, 4-četrtletne drseče sredine

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Predelovalne dej. SI Predelovalne dej. EA

Cenovna in stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva ostajata blizu lanskih ugodnih ravni. Manjše poslabšanje je bilo posledica apreciacije evra, ki je imela na Slovenijo zaradi geografske strukture menjave manjši vpliv kot na večino preostalih članic evrskega območja

¹²

. V zadnjih mesecih pa evro do naše košarice valut skoraj ni več naraščal. K blaženju poslabševanja cenovne konkurenčnosti je v prvih devetih mesecih prispevalo tudi zniževanje relativnih

¹³

cen življenjskih potrebščin, katerih učinek se v zadnjih mesecih zmanjšuje. Relativni stroški dela na enoto proizvoda so bili v prvi polovici leta na ravni enakega obdobja lani.

Slika 20: Cenovna in stroškovna konkurenčnost

94 97 100 103 106 109 112

Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Indeks 2007=100

Vir: ECB, preračuni UMAR. *Rast vrednosti REER (defl. s HICP oz. ULC) pomeni poslabšanje (cenovne oz. stroškovne)

konkurenčnosti in obratno.

NEER REER, HICP rel. HICP

REER, ULC rel. ULC

12 To je posledica našega nadpovprečnega deleža menjave na trgih evrskega območja in s tem manjše odzivnosti na gibanja drugih valut v primerjavi z evrom. Poleg tega pa tudi šibkejših trgovinskih vezi s posameznimi partnericami, katerih valute v letošnjem letu občutneje depreciirajo.

13 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami.

(19)

V prvih šestih mesecih se je nadaljevala rast tržnega deleža blaga v EU in na svetovnem trgu. Na oživitev rasti je v EU vplivalo predvsem povečanje tržnih deležev v Nemčiji, na Hrvaškem in v Italiji, ob ponovni izrazitejši rasti na večini relativno manj pomembnih trgov EU

¹⁵

. Med pomembnejšimi proizvodi predelovalnih dejavnosti

¹⁶

so se v EU povečali tržni deleži medicinskih in farmacevtskih proizvodov, izdelkov iz kavčuka, papirja in kartona, barvnih kovin, specialnih strojev ter raznih gotovih izdelkov. Zunaj EU so se med našimi pomembnejšimi izvoznimi trgi povečali tržni deleži v Bosni in Hercegovini ter Srbiji

¹⁷

. Visoka rast tržnega deleža na svetovnem trgu je bila deloma posledica učinka osnove, pa tudi skromnejše rasti uvoznega povpraševanja na trgih zunaj EU (severno in južno ameriškem ter azijskem trgu). Podobno kot v letih 2013-2014 je bila med članicami EU med višjimi.

Slika 23: Sprememba tržnih deležev v pomembnejših trgovinskih partnericah

¹⁴

-30 -20 -10 0 10 20 30

-15 -10 -5 0 5 10 15

SVET EU 28 Partnerice 12 DE IT FR AT PL HU CZ UK HR RS BA RU EU 18** EX-YU*** Delež v %

Medletna rast, v %

2015 (leva os) jan.-jun. 2016 (leva os) Delež v izvozu 2015 (desna os)*

Vir: SURS, Eurostat, WIIW, WTO, UN; preračuni UMAR. Opomba: * izvoz blaga=100; ** preostali trgi EU;***brez Kosova

Tabela 5: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti

Medletna rast, v % 2014 2015 q2 15 q3 15 q4 15 q1 16 q2 16

Efektivni tečaj¹

Nominalno 0,3 -2,8 -3,7 -2,4 -1,9 0,5 1,4

Realno, deflator HICP -0,1 -3,8 -4,8 -3,4 -3,1 -0,7 0,8

Realno, deflator ULC -1,7 -3,1 -3,5 -2,4 -2,1 0,7 0,9

Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente

Nominalni stroški dela na enoto proizvoda -1,3 0,3 0,7 0,1 0,4 1,8 0,3

Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,3 1,4 1,6 1,0 2,0 2,6 1,0

Produktivnost dela, realno 2,7 1,2 0,9 0,9 1,7 0,8 0,7

Realni stroški dela na enoto proizvoda -2,1 -0,7 0,1 -0,4 -1,1 0,2 -0,4

Produktivnost dela, nominalno 3,5 2,2 1,5 1,4 3,2 2,4 1,4

Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR.

Opomba: ¹ do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB.

14 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v povprečju let 2013-2015.

15 Na nizozemskem, španskem, danskem, grškem, irskem, portugalskem, luksemburškem, švedskem, slovaškem, estonskem, latvijskem, malteškem, romunskem in bolgarskem trgu.

16 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU v povprečju let 2013-2015.

17 Pa tudi v ZDA in Švici.

(20)

Presežek na tekočem računu plačilne bilance je najvišji doslej, v dvanajstih mesecih do avgusta je dosegel 6,7 % BDP.

K medletno večjemu presežku je v prvih osmih mesecih največ prispeval presežek v menjavi blaga in storitev, ki odraža konkurenčnost izvoza, rast izvoznih trgov in šibko domače trošenje. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi manjših ocen reinvestiranih dobičkov tujih neposrednih vlagateljev

¹⁸

. Poleg tega so bila nižja tudi neto plačila obresti na zunanji dolg, kar je posledica nadaljnjega razdolževanja bank in države do tujine. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov znižujejo predvsem manjša vplačila v proračun EU.

Slika 24: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

Neto financiranje tujine se nadaljuje. V prvih osmih mesecih so k temu prispevali neto odlivi pri vrednostnih papirjih, medtem ko so bile ostale naložbe in neposredne naložbe neto prilivne. BS je v skladu s programom nakupovanja vrednostnih papirjev javnega sektorja v evrskem območju povečala naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje. Zaradi manjše donosnosti so država

¹⁹

in poslovne banke znižale imetja na računih v tujini in nadalje odplačevale zunanji dolg.

²⁰

K medletno višjemu neto prilivu neposrednih naložb so prispevala predvsem medpodjetniška posojila tujih neposrednih vlagateljev.

Slika 25: Finančne transakcije plačilne bilance

-10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-VIII 2016, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-VIII 15

Tekoči račun 22.031,9 20.109,5 1.922,4 1.256,0

Blago 16.278,2 15.090,4 1.187,8 922,9

Storitve 4.203,4 2.713,9 1.489,5 1.340,4

Primarni dohodki 1.108,0 1.512,0 -404,1 -623,7

Sekundarni dohodki 442,3 793,2 -350,9 -383,5

Kapitalski račun 201,4 377,1 -175,6 201,3

Finančni račun -1.518,1 -425,8 1.092,3 1.281,7

Neposredne naložbe 974,2 169,3 -804,9 -518,8

Naložbe v vrednostne papirje -1.016,2 981,1 1.997,3 1.177,9

Ostale naložbe -1.424,9 -1.473,8 -48,9 616,6

Statistična napaka 0,0 -654,4 -654,4 -175,5

Vir: BS.

Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

18 Podatki o reinvestiranih dobičkih v letu 2015 so iz zaključnih računov podjetij. V letu 2016 pa se upošteva ocena reinvestiranih dobičkov, temelječa na gibanju poslovnega rezultata predhodnih treh let in tekočih izplačil dobičkov v letu 2016.

19 V prvih osmih mesecih lani je država na račune bank v tujini plasirala sredstva v višini 2.265 mio EUR in za vloge daljše od 6 mesecih prejemala pozitivne donose.

20 V prvih osmih mesecih lani so se obveznosti bank do tujine na segmentu ostalih naložb znižale za 951,6 mio EUR, letos pa za 511,5 mio EUR.

(21)

Finančni trgi

Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se krči.

Zniževanje obsega kreditov je posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI, gospodinjstva pa se zadolžujejo v obliki stanovanjskih in potrošniških posojil.

Slika 26: Spremembe obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem

-2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000

sep.11 sep.12 sep.13 sep.14 sep.15 sep.16

Medletne spremembe, v mio EUR

Opomba: Vpliv prenosa terjatev na DUTB je izločen.

Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj

Izboljševanje kakovosti bančne aktive se je v prvih dveh mesecih tretjega četrtletja pospešilo. K temu so prispevale prodaje dela nedonosnih terjatev

²¹

in večji odpisi.

Na medletni ravni so tako najbolj padle nedonosne terjatve do podjetij v dejavnostih z visokim deležem in obsegom nedonosnih terjatev, in sicer v gradbeništvu, trgovini, strokovnih, znanstvenih in tehničnih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter nepremičninah.

Primerjava z državami EU, ki so zaprosile za finančno pomoč, kaže na to, da je bilo od začetka sanacije bančnega sistema znižanje deleža nedonosnih terjatev v Sloveniji najizrazitejše.

²²

Slika 27: Delež nedonosnih terjatev po panogah

DE

K I

F

OPQRJ AB

L

C H

MN G

0 10 20 30 40 50

Avgust 2016

Avgust 2015 Vir podatkov: BS.

21 Zaradi daljše časovne vrste in podrobnejših podatkov smo kot nedonosne terjatve upoštevali le terjatve z zamudo nad 90 dni in ne EBA definicije, ki je širša.

22 V zadnjih dveh letih se je sicer izraziteje zmanjšal delež nedonosnih terjatev na Irskem, kjer pa je ta naraščal še več kot dve leti po začetku sanacije (konec leta 2011).

Struktura bančnih virov financiranja se spreminja v prid vlog nebančnih sektorjev. Te predstavljajo že dve tretjini bilančne vsote bančnega sistema, kar je za približno polovico več kot v letu 2008. Prevladujejo vloge čez noč, ki so medletno večje za skoraj petino. Odvisnost bank od tujih bančnih virov financiranja se še naprej postopoma zmanjšuje.

Slika 28: Pomembnejši viri financiranja v slovenskem bančnem sistemu

-7.000 -6.000 -5.000 -4.000 -3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000

sep.11 sep.12 sep.13 sep.14 sep.15 sep.16

Medletne spremembe, v mio EUR

Tuje banke Evrosistem

Domače banke Domači nebančni sketorji Skupaj

(22)

Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju

in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 30. IX 15 31. XII 14 30. IX 16 30. IX 16/31. VIII 16 30. IX 16/30. IX 15

Krediti skupaj 21.919,5 21.741,8 20.530,4 -0,1 -6,3

Krediti podjetjem in NFI 11.328,1 10.966,1 9.772,9 -0,5 -13,7

Krediti državi 1.766,6 1.919,7 1.784,3 -1,0 1,0

Krediti gospodinjstvom 8.824,8 8.855,9 8.973,2 0,5 1,7

Potrošniški 2.057,2 2.032,2 2.093,8 1,2 1,8

Stanovanjski 5.474,5 5.524,6 5.654,2 0,4 3,3

Ostalo 1.293,1 1.299,1 1.225,2 -0,1 -5,3

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.660,2 15.879,4 16.605,0 -0,1 6,0

Čez noč 8.618,5 8.962,9 10.421,3 0,6 20,9

Vezane 7.041,6 6.916,5 6.183,8 -1,3 -12,2

Bančne vloge centralne države skupaj 1.885,6 1.644,6 1.061,3 8,9 -43,7

Vloge nefinančnih družb skupaj 5.016,3 5.331,9 5.444,4 -0,7 8,5

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

(23)

Javne finance

Slika 29: Saldo javnih financ po denarnem toku

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. To odraža izboljšanje gospodarskih razmer, izrazito spremembo tokov EU sredstev

²³

in ohranjanje dela ukrepov za zadrževanje rasti izdatkov. Saldo brez izdatkov za obresti, ki je pomemben za umiritev naraščanja javnega dolga, dosega presežek, ki je bil bistveno višji kot enakem obdobju lani.

Javnofinančni prihodki so se v prvih osmih mesecih medletno povečali. Najhitreje naraščajo prihodki, povezani z razmerami na trgu dela – krepitvijo plač in zaposlenosti.

Relativno nizka medletna rast prihodkov, povezanih s potrošnjo, je povezana z dejavniki prehodne narave – pri prihodkih iz DDV z vplivom spremembe pri plačilu DDV iz uvoza.

²⁴

Slika 30: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija

I-VIII 2015 I-VIII 2016

Kategorija

I-VIII 2015 I-VIII 2016 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 10.244,7 3,7 10.345,4 1,0 SKUPAJ ODHODKI 10.941,8 0,0 10.793,6 -1,4

Davčni prihodki* 5.417,6 6,7 5.570,9 2,8 Plače in drugi stroški dela** 2.410,5 -0,4 2.516,8 4,4

Dohodnina 1.273,3 3,0 1.350,8 6,1 Izdatki za blago in storitve 1.433,8 -1,0 1.478,8 3,1

Davek od dohod. pravnih oseb 405,2 29,6 426,7 5,3 Plačila obresti 750,8 2,8 785,7 4,6

Davki na nepremičnine 97,4 42,7 109,7 12,6 Rezerve 108,3 91,5 117,2 8,2

Davek na dodano vrednost 2.130,3 3,5 2.149,7 0,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 4.304,4 0,6 4.387,3 1,9

Trošarine 987,7 8,3 1.009,5 2,2 Ostali tekoči transferi 808,7 -5,1 802,6 -0,8

Prispevki za soc. varnost 3.600,3 3,6 3.762,6 4,5 Izdatki za investicije 817,4 -3,5 433,9 -46,9

Nedavčni prihodki 613,0 -26,2 660,7 7,8 Plačila v proračun EU 307,9 1,0 271,4 -11,9

Prejeta sredstva iz EU 543,4 19,8 301,0 -44,6 JAVNOFINANČNI SALDO -697,1 -34,0 -448,3 -35,7

Ostalo 70,4 54,2 50,2 -28,7 PRIMARNI SALDO 42,2 -112,2 314,3 645,3

Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500

2011 2012 2013 2014 2015 jan.-avg.

2015 jan.-avg.

2016

V mio EUR

Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo

-4 -2 0 2 4 6 8

2011 2012 2013 2014 2015 jan.-avg.

2015 jan.-avg.

2016

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Davčni prihodki Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki Kapit. in transf. prih. ter donacije Prejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (rast v %)

23 V prvih mesecih leta 2016 smo prejeli še prihodke EU iz stare perspektive, izdatkov stare perspektive pa ni več, obenem tudi še ni znatnejših izdatkov (investicij) iz nove perspektive EU.

24 Z novelo zakona o davku na dodano vrednost se DDV pri uvozu od 1.julija 2016 ne plača več kot uvozna dajatev po carinski deklaraciji, temveč ga davčni zavezanec izkaže v obračunu DDV, zaradi česar je prišlo do likvidnostnega izpada prihodkov. Za razliko od 62-odstotnega medletnega znižanja vplačil DDV iz uvoza v avgustu tako podatki FURS o obračunanem DDV iz uvoza kažejo na relativno visoko medletno rast v tem obdobju (7,6 %). Tudi podatki državnega proračuna za devet mesecev že kažejo na ugodnejšo realizacijo skupnih prihodkov od DDV (2,2-odstotno nominalno rast, glede na 0,9-odstotno v osmih mesecih).

Prav tako podatki o prihodkih iz naslova trošarin državnega proračuna, za devet mesecev, kažejo na visoko medletno rast teh prihodkov (8,7 %; v osmih mesecih 2,2-odstotna).

(24)

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je negativen (-8,4 mio EUR). Slovenija je v prvih devetih mesecih iz EU proračuna prejela 297,3 mio EUR. Največji del prihodkov so predstavljala sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike. Večina sredstev iz Kohezijskega sklada in strukturnih skladov (98,4 mio EUR) je bila v proračun RS vplačana v prvih petih mesecih iz prejšnje finančne perspektive. Iz državnega proračuna je bilo projektom (do konca avgusta) izplačanih le 20 mio EUR. V proračun EU je bilo v prvih treh četrtletjih vplačanih 305,7 mio EUR.

Slika 32: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar- september 2015 in 2016

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 Drugo

Skupna kmetijska

politika Kohezijski

sklad Strukturni

skladi

V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR

Skupaj prejeta sredstva (januar-september 2016) Skupaj prejeta sredstva (januar-september 2015)

Javnofinančni odhodki so v prvih osmih mesecih medletno upadli. Glavnina znižanja izhaja iz nižjih investicij (ob začetku izvajanja nove finančne perspektive EU). Narašča večina ostalih izdatkov, največ pa k temu prispevajo izdatki, povezani z delnim sproščanjem varčevalnih ukrepov (plače, zaposlenost v javnem sektorju, transferji posameznikom in gospodinjstvom).

Slika 31: Rast odhodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

2011 2012 2013 2014 2015 jan.-avg.

2015 jan.-avg.

2016

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. Izdatki za blago in storitve

Plačila obresti Rezerve

Tekoči transferi Investicijski odhodki in transferi Plačila sredstev v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (rast v %)

(25)

izbr ane t eme

(26)

(27)

Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2016–2017

Uvrstitev Slovenije na lestvici WEF

¹

o globalni konkurenčnosti se je drugo leto zapored izboljšala, vendar je ostala nižja kot pred krizo. Med 138 državami, ki so uvrščene na lestvico, se najvišje uvrščajo Švica, Singapur in ZDA, med prvimi desetimi državami pa je pet držav EU. Slovenija je v primerjavi z lanskim letom napredovala za tri mesta na 56. mesto, med državami EU pa za eno mesto na 22. mesto. Uvrstitev se je izboljšala v vseh treh sklopih konkurenčnosti

²

, najbolj pri osnovnih dejavnikih konkurenčnosti. Izboljšanje je v veliki meri posledica ugodnejših makroekonomskih kazalcev, kar je prispevalo k ugodnejši percepciji gospodarstvenikov glede poslovanja v Sloveniji. Nadaljevalo se je izboljševanje odgovorov na anketna vprašanja,

³

kar se kaže tudi na krovnem kazalniku, kjer je bilo povečanje v zadnjih dveh letih večje kot v povprečju EU in OECD. Kljub izboljšanju vprašani ostajajo bolj pesimistični kot pred krizo, Slovenija pa ostaja ena izmed držav, ki so po letu 2008 močno poslabšale uvrstitve na lestvici konkurenčnosti (za 14 mest, med državami EU za šest mest). V primerjavi z obdobjem pred krizo so uvrstitve primerljive oz. se niso poslabšale samo na področjih šolstva, zdravstva in inovacij. Na teh področjih se Slovenija tudi uvršča najvišje.

1 World Economic Forum.

2 V raziskavi je bilo letos uporabljenih 114 kazalnikov, ki jih je WEF razvrstil v 12 ključnih dejavnikov konkurenčnosti in združil v tri večje sklope. Osnovni dejavniki konkurenčnosti vključujejo področja institucij, infrastrukture, makroekonomske stabilnosti, zdravja in osnovnega izobraževanja. Sklop dejavnikov pospeševanja učinkovitosti sestavljajo visokošolsko izobraževanje in usposabljanje, učinkovitost na trgu blaga in dela, razvoj finančnih trgov, tehnološka pripravljenost ter velikost trga. Zadnji sklop predstavlja področje inovacij in podjetniškega delovanja.

Metodologija že nekaj let ni bila bistveno spremenjena, zato so možne tudi primerjave med posameznimi leti.

3 Število točk in uvrstitev sta odvisna predvsem od anket med gospodarstveniki. Od 114 kazalnikov je 80 mehkih (ankete), 34 pa temelji na statističnih podatkih za leto 2015. Anketiranje je potekalo med februarjem in junijem 2016.

Slika 33: Primerjava vrednosti krovnega kazalnika med Slovenijo, EU in OECD

4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 4,8 4,9 5,0 5,1

2006-2007 2007-2008 2008-2009 2009-2010 2010-2011 2011-2012 2012-2013 2013-2014 2014-2015 2015-2016 2016-2017

Število točk

Vir: WEF, preračuni UMAR.

EU Slovenija OECD

Glavne ovire za poslovanje v Sloveniji so po raziskavi WEF povezane z davki in davčno politiko. Gospodarstveniki so v anketi izpostavili višino davčnih stopenj in davčno zakonodajo (skupaj 30,1 % vprašanih), neučinkovito državno administracijo (18,9 %) in omejevalno delovno zakonodajo (12,3 %). Ob tem so izpostavili predvsem visoke socialne prispevke in stroške dela. V primerjavi s preteklimi leti je precej manj vprašanih kot oviro za poslovanje izpostavilo dostop do financiranja, kljub temu pa so uvrstitve pri WEF kazalnikih razvitosti finančnih trgov še naprej nizke.

K boljši uvrstitvi na področju osnovnih dejavnikov konkurenčnosti so prispevali ugodnejše makroekonomske razmere in področje institucij. Ob izboljšanju javnofinančnih kazalnikov se je izboljšala uvrstitev v makroekonomskem okolju (za 31 mest na 58. mesto).

Gospodarstveniki pozitivno ocenjujejo tudi napredek na posameznih področjih delovanja države

⁴

. Izboljšalo se je zaupanje glede javnih institucij (za osem mest na 58.

mesto), kjer je ostala slabo ocenjena učinkovitost države in akterjev odločanja (predvsem potratnost javne porabe in bremena državne regulacije). Gospodarstveniki so izrazili večje zaupanje v zasebne institucije (za 24 mest na 57. mesto), saj se je po njihovem mnenju izboljšalo etično obnašanje podjetij, učinkovitost nadzornih svetov, zaščita malih delničarjev in uveljavljanje računovodskih standardov. Slovenija se še naprej uvršča med bolj konkurenčne države na področju zdravstva in osnovnega šolstva (16. mesto) in na področju infrastrukture (39.

mesto).

Na področju pospeševanja učinkovitosti se je uvrstitev Slovenije nekoliko izboljšala pri večini podpodročij, vendar je še vedno precej nižja kot pred krizo. Visoki ostajata uvrstitvi na področju srednjega in visokega izobraževanja (22.

mesto) ter tehnološke pripravljenosti (35. mesto). Izboljšali so se kazalniki povezani z razvitostjo finančnega sistema (za deset mest na 118. mesto), kar je predvsem posledica

4 Več v Poročilo o razvoju 2016, poglavje Vloga države in institucij.

Slika 34: Glavne ovire za poslovanje podjetij v Sloveniji (anketa WEF)

38,6

0 5 10 15 20 25

Ostalo Dostop do financ Korupcija Nestabilnost politik Davčna zakonodaja Omejevalna delovna

zakonodaja Neučinkovita državna birokracija

Davčne stopnje

% odgovorov Vir: WEF.

2016-2017 2015-2016 2008-2009

(28)

intenzivnega procesa sanacije bančnega sistema po dokapitalizaciji leta 2013. Po oceni gospodarstvenikov pa ostaja nizka razpoložljivost finančnih sredstev, ki se je v zadnjem letu nekoliko izboljšala. Zelo nizko je tudi zaupanje v likvidnost bank (124. mesto), ki je med državami EU nižje samo v državah z velikimi problemi v bančnem sektorju v času krize (Portugalska, Ciper, Grčija)

⁵

. Na področju učinkovitosti trga dela glavni problemi ostajajo visoka davčna obremenitev plač (137.

mesto), zakonodaja na področju najemanja in odpuščanja delavcev (132. mesto) in fleksibilnost določanja plač (115.

mesto).

Uvrstitev Slovenije na področju inovacij ostaja visoka, še izboljšala pa se je na področju podjetniškega delovanja. Po ugotovitvah WEF so bili v zadnjem letu narejeni pozitivni premiki glede sposobnosti podjetij za inoviranje, kakovosti raziskovalnih institucij, števila patentov in večje dostopnosti znanstvenikov in inženirjev na trgu.

Povečala so se tudi vlaganja podjetij v raziskave in razvoj, hkrati pa poročilo ugotavlja, da javno naročanje ne podpira dovolj razvoja visokotehnoloških izdelkov (128.

mesto). K izboljšanju uvrstitev na področju podjetniškega delovanja je prispevalo predvsem izboljšanje ocene glede tehnološke zahtevnosti proizvodnje in večje prisotnosti na višjih stopnjah globalnih verig vrednosti, slabost pa ostaja premajhna razvitost podjetniških grozdov (87.

mesto).

Slovenija na večini področij na lestvici konkurenčnosti WEF precej zaostaja za državami, katerih razvoj temelji na inovativnosti

⁶

. Njihove prednosti so predvsem v

5 Podatki BS kažejo, da je likvidnost bančnega sistema dobra. Likvidnost drugega razreda (razmerje med finančnimi sredstvi s preostalo zapadlostjo do 180 dni in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 180 dni) je konec prvega četrtletja presegala raven pred začetkom finančne krize (Poročilo o finančni stabilnosti, 2016, str.33).

6 10 najvišje uvrščenih držav – Švica, Singapur, ZDA, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Združeno kraljestvo, Japonska, Hong Kong in Finska.

Slika 35: Primerjava posameznih področij konkurenčnosti med Slovenijo in gospodarstvi, katerih razvoj temelji na inovativnosti

0 1 2 3 4 5 6 Institucije7

Infra struktura

Makroekon.

stabilnost

Zdravje, osnovno izobr.

Visokoš.

izobr. , uspos.

Učinkovitost na trgu blaga Učinkovitost na

trgu dela Razvoj finan.

trgov Tehnološka

priprav.

Velikost trga Podjetniško

delovanje Inovacije

Gospodarstva, katerih razvoj temelji na inovativnosti * 2016/2017 Slovenija 2016/2017

Slovenija 2008/2009

Vir: WEF, preračuni UMAR. Opomba: * najbolje uvrščenih 10 držav.

Višje št. točk je boljše, največ možnih je 7.

učinkovitih institucijah, kakovostni infrastrukturi in človeškem kapitalu. Slovenija se je tem državam približala le na področju zdravstva in izobraževanja, močno pa zaostaja pri infrastrukturi in inovacijah. Slednje so, poleg nadaljnjega razvoja človeškega kapitala, eden pomembnejših dejavnikov, ki bi lahko tudi dolgoročno vplivali na dvig produktivnosti in konkurenčnosti.

⁷

Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja (Doing Business 2017)

Slovenija se na lestvici Svetovne banke o enostavnosti poslovanja (Doing Business) uvršča v sredino EU držav.

Med 190-imi ocenjevanimi državami se na najvišja mesta uvrščajo Nova Zelandija, Singapur in Danska.

Slovenija se je tudi letos uvrstila na 30. mesto

⁸

, med državami članicami EU pa na 16. mesto. Izračun mejnih vrednosti

⁹

kaže, da se je zaostanek Slovenije za najboljšimi v zadnjih letih močno zmanjšal, predvsem zaradi sprejetja stečajne zakonodaje in ukrepov, ki so omogočili enostavnejše in hitrejše ustanavljanje podjetij ter registracijo nepremičnin. Glavna dejavnika, ki zavirata hitrejše napredovanje, sta dostop do finančnih sredstev za poslovanje in sodno uveljavljanje pogodb. Za zadnje leto raziskava ne navaja večjih sprememb, ki bi vplivale na enostavnost poslovanja, zaznati pa je poslabšanje uvrstitev na več področjih.

7 Več v Poročilo o razvoju 2016, poglavje Dejavniki konkurenčnosti.

8 Zaradi metodoloških sprememb je spremljanje uvrstitve smiselno le v primerjavi s predhodnim letom, za katerega je objavljen preračun po metodologiji za tekoče leto. Po stari metodologiji se je Slovenija v lanskem letu uvrščala na 29. mesto, po novi pa na 30. mesto.

9 Za razvrščanje držav se uporablja izračun oddaljenosti do najuspešnejše države (izračun mejne vrednosti oz. angl. »distance to frontier«).

Slika 36: Primerjava Slovenije in EU na lestvici enostavnosti poslovanja*

20 30 40 50 60 70 80 90 100

Ustanov podjetja

Pridob.

gradb.

dovolj- enj

Regis- tracija nepre- mičnin

Dostop elektr.do energije Dostop

do fin.

sredstev za podj.

Zaščita malih investit.

Plačeva- davkovnje Čezmej-

poslo-no vanje Sodna uveljav.

pogodb Insolv.

zakonodaja Slovenija (DB 2017) Slovenija (DB 2009) EU

Vir: Doing business.

* Mejne vrednosti so izračunane za posamezno leto po metodologiji, ki je veljala tisto leto. Za področje dostop do električne energije je bil za prikaz uporabljen podatek iz DB2010, ko je bilo področje uvedeno v raziskavo.