Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Bratuž Ferk

(1)

št. 2 / 20 1 7 , let . X X

(2)

(3)

št. 2, letnik XXIII, 2017

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Bratuž Ferk

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; mag. Aleš Delakorda; Janez Dodič; Lejla Fajić, mag. Marjan Hafner; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana Tršelič Selan;

Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrane teme so pripravile:

Branka Tavčar (Plačilna (ne)sposobnost v letu 2016) dr. Valerija Korošec (Globalni indeks razlik med spoloma)

mag. Barbara Bratuž Ferk (Nove projekcije prebivalstva (2015) za Slovenijo)

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 120 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 9

Trg dela ... 13

Cene ... 15

Plačilna bilanca ...17

Finančni trgi ... 18

Javne finance ... 19

Okvir 1: Temeljni agregati sektorja država 2016 (ESA-2010) ... 20

Izbrane teme ...21

Plačilna (ne)sposobnost v letu 2016... 23

Globalni indeks razlik med spoloma ... 24

Nove projekcije prebivalstva (2015) za Slovenijo ... 26

Statistična priloga ...29

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. aprila 2017.

(5)

Aktualno

Na prehodu v leto 2017 so se v Sloveniji nadaljevala ugodna gibanja gospodarske aktivnosti, spodbujena s tujim in domačim povpraševanjem; spodbudni ostajajo tudi izgledi. Rast izvoza in proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je ob krepitvi tujega povpraševanja in ohranjanju ugodnega konkurenčnega položaja nadaljevala.

Ugodna gibanja na trgu dela so okrepila zasebno potrošnjo in pomembno prispevala k rasti prihodka v trgovini in v storitvah, povezanih s preživljanjem prostega časa. Nadaljevala se je tudi rast prihodka v drugih tržnih storitvah. Le aktivnost v gradbeništvu je ostala skromna zaradi nizkih državnih investicij. Kratkoročni obeti za gospodarsko aktivnost in zaposlovanje ostajajo ugodni, saj so se kazalniki razpoloženja nadalje izboljšali. Ugodne obete nakazujejo tudi povišane napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah.

Pod vplivom rasti gospodarske aktivnosti se nadaljujeta rast števila delovno aktivnih in zmerna rast plač.

Rast števila delovno aktivnih je bila medletno višja v večini dejavnosti zasebnega sektorja, zaradi sprostitve omejitev pri novem zaposlovanju je bilo več delovno aktivnih tudi v javnih storitvah. Okrepljeno zaposlovanje in manjši priliv v brezposelnost sta prispevala k nadaljnjemu zmanjšanju števila brezposelnih. Konec marca je bilo brezposelnih dobrih 95 tisoč oseb oz. 13,6 % manj kot pred letom. Rast plač je zmerna; na prehodu leta je bilo njihovo gibanje kot običajno zaznamovano z dinamiko izrednih izplačil.

Rast cen življenjskih potrebščin se je v prvih mesecih leta okrepila in je odraz ponudbenih dejavnikov in nadaljnje krepitve potrošnje. Višje cene surovin so vplivale na medletno višje cene energentov, višje pa so bile tudi cene (nepredelane) hrane. Iz podobnih razlogov se je okrepila tudi inflacija v evrskem območju. Ob nadaljnji krepitvi zasebne potrošnje pa se pri nas krepi tudi rast cen storitev.

Obseg kreditov je bil februarja po petih letih in pol medletno večji; ročnostna struktura virov financiranja pa ostaja neugodna. K povečanju obsega kreditov je ob okrepljeni potrošnji prispevalo zadolževanje gospodinjstev;

zmanjševanje obsega kreditov podjetjem pa je vse počasnejše. Kakovost bančne aktive se nadalje izboljšuje.

Ročnostna struktura bančnih virov financiranja pa se nadalje spreminja v prid vlog čez noč nebančnih sektorjev.

Januarja je bil javnofinančni saldo skoraj izravnan. Rast prihodkov je ob krepitvi gospodarske aktivnosti

izhajala iz rasti davčnih prihodkov, prihodkov iz socialnih transferjev in enkratnih nedavčnih prilivov, medletno

nižja pa ostajajo prejeta sredstva iz proračuna EU. Rast odhodkov je izhajala iz večine kategorij, najbolj so nanjo

vplivala izplačila subvencij v kmetijstvu, katerih dinamika izplačil se med leti lahko razlikuje, ter povečanje sredstev

za zaposlene zaradi rasti zaposlenosti in plač v javnem sektorju.

(6)

Obeti za gospodarsko rast za evrsko območje se izboljšujejo. Gospodarska aktivnost v Sloveniji se povečuje; obeti prav tako ostajajo ugodni.

-35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes.drseča sredina

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno Tržne storitve brez trg., nom. Poslovne tendence, d.os

-1 0 1 2

45 50 55 60

2012 2013 2014 2015 2016 2017

Četrtletna rast BDP, v %

Vrednost

Vir: Eurostat, Markit Economics. Opomba: PMI - vrednost več kot 50 nakazuje gospodarsko rast, manj kot 50 pa krčenje.

BDP evrsko območje (desna os) Sestavljeni PMI evrsko območje (leva os)

Na zmanjševanje števila registriranih brezposelnih še naprej

vplivata močno zaposlovanje in manjši priliv med brezposelne. Rast cen življenjskih potrebščin se je v prvih mesecih leta okrepila in je odraz ponudbenih dejavnikov in nadaljnje krepitve potrošnje.

50 60 70 80 90 100 110 120

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17

12-mesečna kumulativa, v tisoč

Vir: ZRSZ.

Celotni priliv v evidenco breposelnih Celotni odliv iz evidence brezposelnih Odliv iz evidence brezposelnih v zaposlitev

-20 -10 0 10 20 30 40 50 60

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 Desezonirana vrednost kazalnika

Medletna rast, v %

*Opomba: Gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih.

Uvozne cene Inflacija

Inflacija - brez hrane in energentov Inflacijska pričakovanja - potrošniki* (desna os)

-2500 -2000 -1500 -1000 -500 0 500 1000 1500

feb.11 feb.12 feb.13 feb.14 feb.15 feb.16 feb.17

Medletne spremembe, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Opomba: Vpliv prenosa terjatev na DUTB je izločen.

Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500

2011 2012 2013 2014 2015 2016 I 2016 I 2017

V mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo

Ob višji zasebni potrošnji se krepi tudi zadolževanje gospodinjstev; krčenje obsega kreditov podjetjem in NFI pa je manjše.

Javnofinančni saldo je bil v začetku leta izravnan; ob krepitvi aktivnosti naraščajo davčni prihodki in prihodki iz socialnih prispevkov.

(7)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(8)

(9)

Mednarodne institucije nadalje zvišujejo napovedi gospodarske rasti za naše najpomembnejše trgovinske partnerice za letos in prihodnje leto. V primerjavi z jesenskimi so zadnje napovedi realne rasti BDP večinoma nekoliko višje, kar je posledica pričakovanega močnejšega okrevanja svetovne gospodarske rasti in trgovine ter ugodnejše gospodarske klime. Ugodne obete nadalje spremljajo tveganja, povezana predvsem s politično negotovostjo in globalnimi izzivi.

Posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva v evrskem območju se ob spodbujevalni denarni politiki ECB izboljšujejo

¹

, kar prispeva h krepitvi pozitivnih kreditnih tokov. Odpornost bančnega sektorja evrskega območja se krepi, a se banke nadalje soočajo s šibko dobičkonosnostjo in nedonosnimi posojili. Ta sicer upadajo, vendar raven ostaja visoka v vrsti držav članic.

Slika 1: Napovedi gospodarske rasti za leto 2017 za naše najpomembnejše trgovinske partnerice

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0

evrsko

območje Nemčija Francija Italija Avstrija

Realna rast BDP, v %

Vir: Consensus, EK, IMF, OECD.

OECD nov 16 IMF okt 16 EK nov 16 CONS nov 16 OECD mar 17 IMF jan 17 EK feb 17 CONS mar 17

Mednarodno okolje

Slika 2: Nedonosna posojila v izbranih državah evrskega območja

0 10 20 30 40 50

CY EL* IT* IE PT MT* Sl ES LT SK LV FR* BE AT NL EE

% vseh posojil

Q3 16 najvišja vrednost po 2008 2008

Vir: IMF. Opomba: Podatki so dostopni le za 16 držav.*Podatki za Q2 16.

Na vse trdnejše okrevanje gospodarstva evrskega območja kaže tudi postopno povečevanje investicij, čeprav njihova raven še znatno zaostaja za predkrizno. Naraščanje investicij spodbujajo ugodni pogoji financiranja, večji dobički podjetij in potreba po zamenjavi opreme, hkrati pa investiranje zavirata nadaljnja potreba po razdolževanju v nekaterih članicah in negotovost glede dolgoročne gospodarske rasti. Prispevek investicij k realni gospodarski rasti evrskega območja ostaja razmeroma nizek, prav tako se šibko investiranje odraža v potencialni rasti, ki je še vedno precej nižja kot pred krizo

²

.

Slika 3: Investicije v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah

70 75 80 85 90 95 100 105 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

EA DE FR IT AT

Desezoniran indeks 2008=100, 4-čet. drseča sredina

1 Euro area bank lending survey (januar 2017).

2 Zimska napoved EK (februar 2017).

(10)

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2016 II 17 III 17 III 17/II 17 III 17/III 16 I-III 17/I-III 16

Brent USD, na sod 44,80 54,87 51,59 -5,9 35,0 59,3

Brent EUR, na sod 40,40 51,56 48,30 -6,3 40,5 65,0

USD/EUR 1,107 1,064 1,068 0,4 -3,7 -3,4

3-mesečni EURIBOR, v % -0,265 -0,329 -0,329 0,1 -10,1 -14,2

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(11)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Na prehodu v leto 2017 so se nadaljevala ugodna gibanja gospodarske aktivnosti. Rast izvoza in proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je ob krepitvi tujega povpraševanja in ohranjanju ugodnega konkurenčnega položaja nadaljevala. Ugodna gibanja na trgu dela so okrepila zasebno potrošnjo in pomembno prispevala k rasti prihodka v trgovini in v storitvah, povezanih predvsem s preživljanjem prostega časa, k čemur je prispeval tudi večji obisk tujih turistov. Krepitev domačega povpraševanja in izvoza je vplivala tudi na nadaljnjo rast prihodka v preostalih tržnih storitvah. Le aktivnost v gradbeništvu je ostala skromna zaradi nizkih državnih investicij. Razpoloženje v gospodarstvu se še naprej izboljšuje in nakazuje nadaljevanje pozitivnih gibanj.

Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno

3 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen.

4 Podrobni podatki o strukturi blagovne menjave so razpoložljivi do vključno decembra.

Rast realnega izvoza in uvoza blaga se je na prehodu v leto 2017 okrepila.

³

Rast izvoza še naprej spodbuja višje tuje povpraševanje in ohranjanje ugodnega konkurenčnega položaja predelovalnih dejavnosti. V slednjih ostajajo pozitivna tudi pričakovanja glede izvoza in naročil.

Ob koncu 2016

⁴

se je povečeval izvoz vseh ključnih proizvodov predelovalnih dejavnosti, najbolj strojev in kemičnih izdelkov. Ob ugodnih izvoznih gibanjih ter rasti domače zasebne in investicijske potrošnje se povečuje tudi rast uvoza.

Slika 5: Blagovna menjava – realno

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17

Izvoz Uvoz

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2016 I 17/XII 16 I 17/I 16

Izvoz blaga, realno¹ 5,6 0,4³ 11,2

Uvoz blaga, realno¹ 4,7 3,2³ 12,9

Izvoz storitev, nominalno² 8,1 0,5³ 13,8

Uvoz storitev, nominalno² 5,5 -2,5³ 8,0

Industrijska proizvodnja, realno 6,7 -0,1³ 3,3⁴

v predelovalnih dejavnostih 8,0 -1,0³ 2,9⁴

Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -17,7 -12,3³ -5,6

Trgovina na drobno – realni prihodek 4,5 1,7³ 12,4⁴

Tržne storitve (brez trgovine) – nominalni prihodek 3,8 0,3³ 4,9⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(12)

Nominalni izvoz in uvoz storitev sta se ohranila na visoki ravni.

⁵

Izvoz je bil medletno višji za 13,8 %, uvoz pa za 8,0 %. K medletni rasti obeh so največ prispevale transportne in ostale poslovne storitve.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je na začetku leta ostal visok. Proizvodnja v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti je bila podobna kot konec lanskega leta. V preteklem letu se je najmočneje povečala v najbolj izvozno usmerjenih visoko tehnološko zahtevnih panogah, predvsem v proizvodnji IKT opreme.

Obeti za prvo polovico leta so ugodni, saj večina podjetij iz predelovalnih dejavnosti pričakuje krepitev povpraševanja, proizvodnje in zaposlovanja.

5 Po plačilnobilančni statistiki.

Slika 6: Storitvena menjava – nominalno

250 300 350 400 450 500 550 600

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 7: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

80 90 100 110 120 130 140 150 160 170

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17

Desezoniran indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS.

Predelovalne dejavnosti, skupaj Visoko teh. zaht. panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Nizko teh. zaht. panoge

Vrednost opravljenih gradbenih del je od drugega četrtletja lani približno nespremenjena, a ob znatnih mesečnih nihanjih. Aktivnost je bila lani in na začetku letošnjega leta precej nižja kot leta 2015, kar je povezano predvsem z nizkimi državnimi investicijami ter januarja tudi z neugodnimi vremenskimi razmerami. Ob splošnem izboljševanju gospodarskih razmer in postopnem okrevanju nepremičninskega trga pa se je konec leta 2015 pričela krepiti gradnja stanovanj, sredi lanskega leta pa tudi gradnja nestanovanjskih stavb. Podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih nakazujejo, da se bodo ugodna gibanja v gradnji stavb nadaljevala.

Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del

0 20 40 60 80

Skupaj Stanovanjske stavbe

Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

(13)

Cene večine vrst stanovanjskih nepremičnin so se lani krepile. V povprečju so bile medletno višje za 3,3 %.

Povišanje cen rabljenih stanovanj je bilo najbolj opazno v Ljubljani (za 6,0 %). Medletno višje so bile tudi cene novih stanovanj, na kar so vplivale prodaje dražjih stanovanj (na iskanih lokacijah ter nadstandardno grajenih in opremljenih stanovanj)

⁷

. Cene novih stanovanj iz stečajnih postopkov pa so bile večinoma nižje. Po sedmih letih zniževanja so bile lani prvič višje tudi cene rabljenih hiš.

Slika 10: Cene novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin

60 65 70 75 80 85 90 95 100

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Indeks 2008=100, 4-četrtletna drseča sredina

Cene rabljenih stanovanj Cene novih stanovanj Cene rabljenih hiš Cene novih hiš

Prodaja stanovanjskih nepremičnin se je lani nadalje krepila. Za 16 % je bila višja prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin

⁶

, ki je že leta 2015 presegla vrh iz leta 2007. Podobno nizka kot leto prej je ostala prodaja novih stanovanjskih nepremičnin. Na oživljanje nepremičninskega trga so po naši oceni vplivali izboljšana gospodarska situacija in z njo povezano okrevanje na trgu dela, razmeroma nizka efektivna obrestna mera za stanovanjske kredite ter še vedno razmeroma nizke cene.

Slika 9: Transakcije novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin

40 60 80 100 120 140 160 180 200 220

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Indeks 2008=100, 4-četrtletna drseča sredina

Transakcije rabljenih stanovanj Transakcije novih stanovanj Transakcije rabljenih hiš Transakcije novih hiš

Ob začetku leta se je rast nominalnega prihodka tržnih storitev nadaljevala. Rast prihodka v zaposlovalnih storitvah (del N) je ostala visoka, hkrati pa podjetja ob izboljševanju razmer na trgu dela že pogosteje neposredno zaposlujejo delovno silo. Tudi v prometu so se pod vplivom rasti izvoza storitev cestnih prevozov nadaljevala pozitivna gibanja. Rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih storitvah pa se je po daljšem obdobju rasti, spodbujeni z računalniškimi storitvami, upočasnila. V strokovno-tehničnih dejavnostih se prihodek v arhitekturno-projektantskih storitvah ne zmanjšuje več, a se aktivnost ohranja na nizki ravni.

Slika 11: : Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * z gostinstvom.

Skupaj* Promet in skladiščenje (H)

Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N)

6 Okoli 90 % vseh prodaj se je opravilo z rabljenimi stanovanjskimi nepremičninami, od tega so 73 % predstavljala rabljena stanovanja.

7 SURS (24. 3. 2017). Indeksi cen stanovanjskih nepremičnin, Slovenija, 4.

četrtletje 2016. Dostopno na http://www.stat.si/StatWebArhiv/prikazi-no vico?id=6567&idp=2&headerbar=1.

(14)

Na začetku leta se je trošenje gospodinjstev ob izboljševanju razmer na trgu dela in visokem zaupanju potrošnikov nadalje povečalo. Še povečali so se nakupi trajnih dobrin, predvsem osebnih avtov

⁸

, ki se krepijo že dlje časa. Nadaljevala se je tudi lani začeta rast nakupov poltrajnih dobrin in storitev, večinoma povezanih s preživljanjem prostega časa doma in v tujini

⁹

.

Slika 12: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

40 50 60 70 80 90 100 110 120

Vir: MZI, SURS, preračuni UMAR.

Real. prihodek v trg. z neživili Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam Real. masa izplačanih neto plač Nom. gostinski prihodek

Razpoloženje v gospodarstvu se še naprej izboljšuje.

Zaupanje se povečuje v vseh dejavnostih, med potrošniki pa od konca lanskega leta ostaja na doseženi ravni. V vseh dejavnostih in med potrošniki zaupanje dosega najvišje ravni po letu 2008.

Slika 13: Poslovne tendence

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul.16 jan.17

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Opomba: *Zaradi spremembe metodologije podatki od 2016 niso primerljivi s predhodnimi.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki*

8 Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam se je po skoraj 10-odstotni rasti v lanskem letu januarja in februarja skupaj medletno povečala za 14,2 %.

9 Gostinski prihodek, na katerega je poleg večjih izdatkov domačega prebivalstva vplival tudi visok obisk tujih turistov, se je po 10-odstotni rasti v lanskem letu januarja še nekoliko okrepil. Za 4,9 % so bili medletno višji tudi izdatki prebivalcev na zasebnih potovanjih v tujino.

(15)

Trg dela

Po rasti v lanskem letu, ki je bila najvišja od začetka krize, se je naraščanje števila delovno aktivnih

¹⁰

nadaljevalo tudi januarja. Rast je bila medletno večja v večini dejavnosti zasebnega sektorja

¹¹

. Kratkoročna pričakovanja podjetij o zaposlovanju ostajajo najvišja od začetka krize. V javnih storitvah je bila ob sprostitvi omejitev leta 2016 pri novem zaposlovanju rast višja kot pred letom v zdravstvu, javni upravi, v izobraževanju pa zlasti v osnovnem šolstvu.

Slika 14: Pričakovanja o zaposlovanju

-40 -35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Vir: Eurostat.

Gradbeništvo Trgovina

Storitve Industrija

10 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

11 Ob ugodnem izvoznem povpraševanju se rast še naprej krepi v predelovalnih dejavnostih. Krepi se tudi v dejavnostih, vezanih na domače povpraševanje, še posebej v trgovini in gostinstvu.

Po lanskem opaznem padcu se je zmanjševanje števila registriranih brezposelnih nadaljevalo tudi v prvem četrtletju letos. Na zmanjševanje še naprej vpliva zlasti odliv v zaposlitev, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lani ostal podoben. Manjši pa je bil priliv, predvsem zaradi poteka pogodb za določen čas. Manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve, po naši oceni zaradi manjših generacij, ki končujejo šolanje, in boljših gospodarskih razmer. Ob koncu marca je bilo v evidenci prijavljenih 95.189 oseb (13,6 % manj kot marca lani), kar je blizu ravni, primerljive z leti stabilnih gospodarskih razmer pred krizo.

Slika 15: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni

90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190

720 730 740 750 760 770 780 790 800 810

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

Zmerna rast povprečne bruto plače na zaposlenega se nadaljuje. Po precejšnji rasti ob koncu lanskega leta, spodbujeni z izrednimi izplačili, se je plača v zasebnem sektorju in javnih družbah januarja pričakovano znižala.

V sektorju država je ostala na visoki ravni, doseženi ob koncu leta z napredovanji javnih uslužbencev.

Slika 16: Povprečna bruto plača na zaposlenega

100 105 110 115 120

Desezoniran indeks, 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Bruto plača na zaposlenega Zasebni sektor

Javni sektor – v tem sektor država – v tem javne družbe

(16)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2016 I 17/XII 16 I 17/I 16

Delovno aktivni² 1,6 0,5¹ 3,1

Registrirani brezposelni -8,5 -1,0¹ -12,2

Povprečna nominalna bruto plača 1,8 -0,4¹ 2,1

zasebni sektor 1,7 -2,4¹ 2,9

javni sektor 2,3 -0,5¹ 1,5

v tem sektor država 3,6 -0,1¹ 1,3

v tem javne družbe -0,5 -6,7¹ 2,0

2016 I 16 I 17

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,2 12,0 9,6

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki, ² zaposleni, samozaposleni in kmetje.

(17)

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

2016 III17/II17 III17/III16 I-III17/I-III16

Skupaj 0,5 0,4 1,9 1,8

Hrana 1,6 -1,1 2,3 3,0

Goriva in energija -0,2 0,2 7,4 6,8

Storitve 1,6 -0,7 1,5 1,7

Ostalo¹ -0,6 1,9 0,4 -0,1

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 0,4 0,7 0,8 0,7

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 0,4 0,7 1,2 0,9

Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,0 0,0 0,0 0,0

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opombe: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. ² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem.

Rast cen življenjskih potrebščin se je v letošnjem letu okrepila. Medletno višje cene energentov nadalje ostajajo pod vplivom višjih cen surovin. H krepitvi inflacije pa so ob skromnejši pridelavi v Španiji in posledično višjih uvoznih cenah hrane prispevale tudi cene (nepredelane) hrane. Iz podobnih razlogov se je okrepila tudi inflacija v evrskem območju. Pri nas pa se krepi tudi rast cen storitev:

ob krepitvi zasebne potrošnje se zvišujejo predvsem cene storitev, povezanih s preživljanjem prostega časa; višje pa so bile tudi cene telekomunikacijskih in komunalnih storitev. Cene trajnega blaga ostajajo medletno nižje, cene poltrajnega blaga pa so bile podobne kot pred letom.

Slika 17: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju

-2 -1 0 1 2 3 4

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17

Medletna rast, v %

Vir: Eurostat.

Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI Slovenija HICP Slovenija HICP - OI

Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene so od konca lanskega leta medletno višje. To povezujemo predvsem z nadaljevanjem zviševanja cen surovin na svetovnih trgih, ki se ob krepitvi povpraševanja postopno prelivajo v uvozne cene in cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev.

Slika 18: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in uvozne cene

100 102 104 106 108 110

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan.17

Indeks 2010=100

Vir: SURS.

PPI (domači trg) PPI (tuji trgi) Uvozne cene

(18)

Šibek evro in znižanje relativnih

¹²

cen izboljšujeta cenovno konkurenčnost izvoza na začetku leta. Vrednost evra je bila v prvih dveh mesecih nominalno nižja predvsem v primerjavi s pomembnejšimi valutami zunaj EU

¹³

. Rast cen življenjskih potrebščin se je v tem času medletno okrepila, vendar za manj kot v trgovinskih partnericah.

Izboljšanje cenovne konkurenčnosti je zabeležila večina članic evrskega območja, Slovenija je bila med članicami z relativno ugodnejšim gibanjem.

Slika 19: Realni efektivni tečaji, deflator HICP, Slovenija in evrsko območje

-15 -12 -9 -6 -3 0 3 6 9

Medletna rast, v %

Vir: ECB; preračuni UMAR.

SI do 56 partneric EA in zunaj EA SI do 18 partneric EA SI do 38 partneric zunaj EA EA do 38 partneric zunaj EA

12 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami.

13 Še posebej v primerjavi z ruskim rubljem (-26 %, medletno, po 86-odstotni okrepitvi v obdobju 2013–2016), pa tudi ameriškim dolarjem, korejskim vonom, japonskim jenom in švicarskim frankom. Med valutami pomembnejših trgovinskih partneric iz EU je evro nominalno padel v primerjavi s hrvaško kuno, poljskim zlotom in madžarskim forintom.

(19)

Plačilna bilanca

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je nadalje povečal in je v dvanajstih mesecih

¹⁴

znašal 2,7 mrd EUR (6,6

% ocenjenega BDP). V primerjavi s prejšnjim 12-mesečnim obdobjem

¹⁵

je k višjemu presežku tekočih transakcij največ prispeval manjši primanjkljaj primarnih dohodkov.

Višji je bil tudi storitveni presežek, predvsem zaradi večjih prihodkov od gradbenih del v tujini in višjega presežka v menjavi transportnih storitev. Ob nadaljnji rasti izvoza blaga in domačega trošenja se krepi tudi uvoz blaga, kar znižuje blagovni presežek.

Slika 20: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

Tabela 5: Plačilna bilanca

I 2017, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I 16

Tekoči račun 2.845,6 2.569,7 276,0 227,1

Blago 2.105,4 1.981,9 123,5 158,5

Storitve 481,2 291,0 190,2 153,6

Primarni dohodki 198,3 193,8 4,4 -64,1

Sekundarni dohodki 60,8 103,0 -42,1 -20,8

Kapitalski račun 42,1 41,4 0,7 -7,1

Finančni račun -169,6 349,8 519,4 203,0

Neposredne naložbe -1,1 66,8 68,0 -236,3

Naložbe v vrednostne papirje 891,7 233,5 -658,2 373,1

Ostale naložbe -1.034,6 19,4 1.054,0 44,9

Statistična napaka 0,0 242,7 242,7 -17,1

Vir: BS.

Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Neto financiranje tujine se nadaljuje. Finančne transakcije s tujino so bile neto odlivne v višini 1,3 mrd EUR. K temu so večinoma prispevale finančne investicije zasebnega sektorja in BS v tuje vrednostne papirje. Država je ob manjši donosnosti dvigovala vloge z računov v tujini in odplačevala obveznosti do tujine.

Slika 21: Finančne transakcije plačilne bilance

-10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije

14 Februar 2016–januar2017.

15 Februar 2015–januar 2016.

(20)

Slika 22: Spremembe obsega kreditov domačim

nebančnim sektorjem Februarja se je obseg kreditov domačim nebančnim

sektorjem prvič po avgustu 2011 medletno povečal.

Poleg okrepljene rasti kreditov gospodinjstvom k temu pomembno prispeva tudi izrazitejše upočasnjevanje zmanjševanja kreditov podjetjem. Slednje je po naši oceni predvsem posledica manjšega razdolževanja podjetij in NFI, saj se novo kreditiranje bank še ni opazneje spremenilo. Pogoji zadolževanja so v Sloveniji v primerjavi s povprečjem evrskega območja še vedno neugodni in tako vplivajo tudi na odliv najboljših komitentov iz slovenskega bančnega sistema k bankam v tujino. Podjetja so se tako v zadnjih dvanajstih mesecih v tujini neto zadolžila za približno 150 mio EUR, kar je izključno posledica zadolževanja v obliki dolgoročnih posojil. Kakovost bančne aktive se nadalje izboljšuje. V preteklih letih je k temu največ prispevalo zmanjševanje nedonosnih terjatev do velikih podjetij, v prihodnje pa bi lahko k nadaljnjemu zniževanju v večji meri prispevalo tudi učinkovitejše upravljanje terjatev do MSP.

¹⁶

Struktura bančnih virov financiranja se nadalje spreminja v prid vlog nebančnih sektorjev. Te so tako konec februarja dosegale že več kot dve tretjini bilančne vsote bančnega sistema, kar je približno za polovico več kot v obdobju pred krizo. Njihova ročnostna struktura pa je precej neugodna (približno 60 % vseh vlog nebančnega sektorja predstavljajo vloge čez noč), kar povečuje likvidnostno tveganje in omejuje kreditiranje. Obseg dolga do tujih bank je konec februarja znašal 2,7 mrd EUR in se še vedno zmanjšuje.

Slika 23: Spremembe obsega vlog domačih nebančnih sektorjev

-2500 -2000 -1500 -1000 -500 0 500 1000 1500

Medletne spremembe, v mio EUR

Opomba: Vpliv prenosa terjatev na DUTB je izločen.

Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj

-2000 -1500 -1000 -500 0 500 1000 1500 2000

Medletne spremembe,v mio EUR

Vir podatkov: BS.

NFI Nefinančne družbe Centralna država

Ostala država Gospodinjstva Skupaj

Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju

in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 29. II 16 31. XII 16 28. II 17 28. II 17/31. I 17 28. II 17/29. II 16

Krediti skupaj 21.156,6 21.358,5 21.380,9 -0,3 1,1

Krediti podjetjem in NFI 10.466,2 10.123,1 10.261,1 0,8 -2,0

Krediti državi 1.901,8 2.081,8 1.911,7 -8,8 0,5

Krediti gospodinjstvom 8.788,6 9.153,6 9.208,2 0,4 4,8

Potrošniški 2.015,7 2.144,0 2.182,6 1,1 8,3

Stanovanjski 5.520,6 5.716,5 5.764,9 0,4 4,4

Ostalo 1.252,4 1.293,1 1.260,6 -0,7 0,7

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 16.108,4 16.935,1 17.227,1 0,7 6,9

Čez noč 9.328,9 10.956,4 11.476,9 1,9 23,0

Vezane 6.779,5 5.978,6 5.750,2 -1,7 -15,2

Bančne vloge centralne države skupaj 1.596,8 1.073,5 954,1 -14,0 -40,2

Vloge nefinančnih družb skupaj 5.207,1 5.804,6 5.665,2 0,2 8,8

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

16 S tem namenom je bil sredi marca letos objavljen priročnik za upravljanje in reševanje nedonosnih terjatev do MSME, ki ga je na zahtevo Banke Slovenije ob posvetovanju s slovenskim bančnim sektorjem pripravila Svetovna banka.

(21)

Javne finance

Javnofinančni saldo po denarnem toku

¹⁷

je bil januarja 2017 skoraj izravnan. Ob krepitvi gospodarske aktivnosti se je nadaljevala rast davčnih prihodkov

¹⁸

in prihodkov iz socialnih prispevkov, nižja pa se ohranjajo prejeta sredstva iz proračuna EU. Rast nedavčnih prihodkov je bila pod vplivom enkratnih dejavnikov.

¹⁹

Rast izdatkov je izhajala iz večine kategorij, nanjo pa so najbolj vplivala izplačila subvencij v kmetijstvu, katerih dinamika izplačil se med leti lahko razlikuje, ter povečanje sredstev za zaposlene pod vplivom rasti zaposlenosti in plač v javnem sektorju

²⁰

.

Slika 24: Saldo javnih financ po denarnem toku

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500

2011 2012 2013 2014 2015 2016 I 2016 I 2017

V mio EUR

Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija

I 2016 I 2017

Kategorija

I 2016 I 2017

Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 1.329,1 1,3 1.444,6 8,7 SKUPAJ ODHODKI 1.302,6 -8,4 1.451,8 11,5

Davčni prihodki* 711,4 -7,2 833,7 17,2 Plače in drugi stroški dela** 305,6 -3,3 317,8 4,0

Dohodnina 175,1 0,8 181,8 3,8 Izdatki za blago in storitve 157,9 2,2 176,4 11,7

Davek od dohod. pravnih oseb 39,8 17,0 35,2 -11,5 Plačila obresti 143,6 0,6 149,4 4,1

Davki na nepremičnine 8,8 31,1 7,0 -20,5 Rezerve 10,5 -57,4 5,3 -49,8

Davek na dodano vrednost 330,9 1,5 339,6 2,6 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 529,0 2,6 541,5 2,4

Trošarine 82,1 -38,2 139,9 70,4 Ostali tekoči transferi 86,9 -45,8 183,0 110,7

Prispevki za soc. varnost 465,0 2,3 496,7 6,8 Izdatki za investicije 35,6 -52,0 45,6 28,3

Nedavčni prihodki 57,5 4,4 98,2 70,6 Plačila v proračun EU 33,6 -2,2 32,8 -2,3

Prejeta sredstva iz EU 90,2 181,3 10,5 -88,4 JAVNOFINANČNI SALDO 26,5 -7,2

Ostalo 5,0 31,8 5,5 11,5 PRIMARNI SALDO 169,5 137,7

Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

17 Po podatkih konsolidirane bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka).

18 Na rast davčnih prihodkov je vplivala tudi visoka rast prihodkov iz trošarin, na katero poleg količinskih in cenovnih dejavnikov vplivajo tudi zamiki in zamude pri vplačilih. Letos so bila realizirana visoka vplačila trošarin za razliko od januarja lani, ko je prišlo do zamika vplačil trošarin v februar (30. januar je bila sobota). S spremembo Zakona o trošarinah od 1. 8. 2016 velja, da vplačilo trošarin zapade na zadnji delovni dan v mesecu in ne več 30. v mesecu.

19 Visoka rast nedavčnih prihodkov je izhajala iz natečenih obresti ob ponovnem odprtju obveznice RS76.

20 Zvišanje plačne lestvice septembra 2016 in napredovanja zaposlenih decembra 2016.

(22)

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

0 5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 35.000 40.000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 V % BDP

V mio EUR

Vir podatkov: SURS.

V mio EUR V % BDP

-16 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

% BDP

Vir podatkov: SURS.

Primanjkljaj sektorja država Primarni saldo

Okvir 1: Temeljni agregati sektorja država 2016 (ESA-2010)

Primanjkljaj sektorja država se v zadnjih letih znižuje in je v letu 2016 dosegel 1,5 % BDP. Zniževanje primanjkljaja poteka pod vplivom izboljševanja makroekonomskih razmer, ki se po letu 2014 kaže v krepitvi davčnih prihodkov in prihodkov iz socialnih prispevkov, dodatno pa so na rast teh prihodkov vplivali tudi sprejeti ukrepi trajne narave

¹

. Na strani izdatkov so konsolidacijo v letih 2014 in 2015 znatno podprli večinoma začasni ukrepi, ki so vplivali na politiko plač, zaposlovanje javnih uslužbencev, socialna nadomestila in transferje, s sproščanjem teh ukrepov v letu 2016

²

pa je na znižanje primanjkljaja v večji meri kot predhodna leta vplivalo zniževanje fleksibilnega dela izdatkov. V povezavi z znižanjem prilivov iz skladov EU so se ob prehodu na finančno perspektivo 2014–2020 namreč zmanjšale predvsem investicije oz. njihovo sofinanciranje z EU sredstvi. Upočasnjena je bila tudi rast vmesne porabe, ki je izhajala predvsem iz povečanja teh izdatkov v javnih zavodih v zdravstvu. V 2016 so bili med izdatki bistveno manjši tudi kapitalski transferji, povezani z delovanjem DUTB.

Primerjava ravni izdatkov v letu 2016 glede na leto 2008 kaže, da so se v tem obdobju najbolj povečali izdatki za socialna nadomestila (pokojnine), obresti in sredstva za zaposlene, najbolj pa znižale investicije in subvencije sektorja država. Vpliv enkratnih dejavnikov je bil podobno kot v letu 2015 tudi v 2016 zanemarljiv.

Dolg sektorja država se je v letu 2016 zmanjšal, ob aktivni politiki upravljanja pa se nadalje daljša njegova ročnost. S padcem dolga se je prekinil trend naraščanja, ki je trajal od sredine leta 2008. Delež dolga glede na BDP se je v letu 2016 zmanjšal za 3,5 o. t. (na 79,7 % BDP konec leta 2016), kar Slovenijo uvršča v sredino držav EU. Še vedno pa je Slovenija med državami, v katerih se je dolg najbolj povečal glede na predkrizno obdobje. Država je v letu 2016 povečala že obstoječe izdaje in izdala nove dolgoročne obveznice v skupni vrednosti blizu 4,8 mrd EUR. Večina novo izdanega dolga v letu 2016 je bila namenjena odplačilom zapadlih glavnic (okoli 3,6 mrd EUR) ter ob ugodnih pogojih zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih tudi zamenjavi obveznic, izdanih v letih 2012–2014 z zahtevano donosnostjo nad 5 % z dolgoročnimi obveznicami z ugodnejšimi pogoji financiranja. Implicitna obrestna mera celotnega dolga se je v letu 2016 znižala na 3,7 %, kar je najnižje doslej.

1 V letu 2016 so bile okrepljene aktivnosti za učinkovitejšo izterjavo davčnih obveznosti (davčne blagajne), med glavnimi ukrepi z učinki na povišanje davčnih prihodkov v letu 2015 pa so dvigi stopenj pri davku na finančne storitve in zavarovalne posle ter CO₂ takse. V letu 2015 so se ohranile tudi leta 2013 povišane stopnje pri DDV in četrti dohodninski razred, prišlo pa je tudi do širitve osnov za vplačilo socialnih prispevkov (študentsko delo).

2 Leta 2016 je prišlo do večje delne sprostitve varčevalnih ukrepov, ki so zadrževali izdatke od leta 2012: povišanje otroškega dodatka v 5. in 6. dohodkovnem razredu, povišanje zneska denarne socialne pomoči, povišanje cenzusov za prejem državne štipendije in varstvenega dodatka ter subvencij za šolske malice.

Opravljeni sta bili dve izredni uskladitvi pokojnin. Ukinjene so bile nekatere omejitve pri zaposlovanju v javnem sektorju (doseganje znižanja zaposlenosti za 1 % in pridobivanje soglasij za zaposlovanje) ter povišane vrednosti plačnih razredov.

Slika 25: Saldo sektorja država (ESA 2010), v % BDP Slika 26: Konsolidirani dolg države (ESA 2010)

Tabela 8: Prihodki, izdatki in saldo sektorja država (ESR–2010), Slovenija, v % od BDP

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Prihodki 42,5 42,3 43,6 43,3 44,5 45,2 44,7 45,2 43,5

Izdatki 43,9 48,2 49,3 50,0 48,6 60,3 50,0 47,8 45,0

Primanjkljaj sektorja država -1,4 -5,9 -5,6 -6,7 -4,1 -15,1 -5,3 -2,6 -1,5

Primarni saldo -0,3 -4,6 -4,1 -4,8 -2,1 -12,5 -2,1 0,3 1,4

Vir: SI – Stat podatkovni portal – Nacionalni računi – Računi države – Temeljni agregati sektorja država, marec 2017.

(23)

izbr ane t eme

(24)

(25)

Vključno z decembrskim krogom obveznega in prostovoljnega pobota se je od aprila 2011 medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 2,9 mrd EUR.

⁴

V tem krogu so dolžniki prijavili obveznosti v skupnem znesku 377,1 mio EUR, pobotanih pa je bilo 5,8 % prijavljenih obveznosti, kar je podobno kot v prejšnjih krogih. Več kot polovica vseh dolžnikov in upnikov je bilo iz predelovalnih dejavnosti in trgovine.

Število začetih stečajnih postopkov

⁵

, ki se je po zakonskih spremembah

⁶

v obdobju 2013–2015 občutno povečalo, je tudi v letu 2016 ostalo visoko. Pri gospodarskih družbah je bilo lani največ začetih stečajnih postopkov v dejavnosti trgovine in gradbeništva. Zaradi insolventnosti

⁷

in posledično stečaja je bilo iz poslovnega registra izbrisanih za desetino več pravnih oseb kot pred letom. Lani se število začetih stečajev nad samostojnimi podjetniki od preteklega leta, ko je bilo najštevilčnejše, ni zmanjšalo.

Več kot polovica jih je bilo iz dejavnosti gradbeništva, gostinstva in predelovalnih dejavnosti. Število začetih osebnih stečajev

⁸

se je od vrha v predhodnem letu (4.130) zmanjšalo za 15 %, za skoraj polovico pa se je povečalo število končanih osebnih stečajev (2.487).

Zneski prijavljenih terjatev osebnih stečajev, ki so v letu 2015 znašali 1,1 mrd EUR, so se v letu 2016 znižali na 840 mio EUR.

4 Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je začel veljati dne 28. 7. 2012)

5 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov. Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra.

6 Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS št. 47/2013 z dne 31.

5. 2013, po katerem nobenemu dolžniku ni več treba založiti stroškov predujma za začetek stečajnega postopka.

7 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben.

8 Po podatkih Vrhovnega sodišča RS. Z uvedbo postopka osebnega stečaja se prepreči rubež oz. se ustavijo sodne dražbe dolžnikovega premoženja.

Plačilna (ne)sposobnost v letu 2016

Izboljševanje plačilne sposobnosti se je nadaljevalo tudi v letu 2016. Plačilna sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov

¹

se je izboljšala po številu neplačnikov in višini neplačanih zneskov. Skrajšali so se roki neplačil, vendar dolgoročne neplačane obveznosti

²

ostajajo visoke in predstavljajo 73 % vseh neporavnanih obveznosti. S poboti se je zmanjšala medsebojna zadolženost poslovnih subjektov, manj je bilo začetih postopkov prisilne poravnave, več pa stečajnih postopkov.

Leta 2016 se je število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi

³

nadalje zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v gradbeništvu. Kljub zmanjšanju v zadnjih petih letih pa neporavnane obveznosti v gradbeništvu še vedno predstavljajo petino vseh dnevnih neplačanih obveznosti. V večini dejavnosti so se zmanjševali tudi povprečni dnevni neporavnani zneski.

Plačilna sposobnost se je lani izboljšala tudi pri samostojnih podjetnikih. Število vseh samostojnih podjetnikov je bilo medletno manjše za petino, povprečni dnevni zneski neplačil (113 mio EUR) pa samo za 5 %. Problem ostaja dolgotrajnost neplačil, saj polovica neplačnikov svojih obveznosti ni poravnala več kot leto dni, v strukturi pa to predstavlja 80,8 % vseh neplačil. Skoraj polovica neplačnikov se uvršča v dejavnosti gradbeništva, trgovine in gostinstva.

1 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, vpisani v Poslovni register Slovenije.

2 Neplačane obveznosti nad eno leto.

3 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki.

Slika 27: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti

0 100 200 300 400 500 600 700 800

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Povpr. št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os)

Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os)

Slika 28: Povprečni zneski neporavnanih obveznosti pravnih oseb po ročnosti neplačil

0 100 200 300 400 500 600

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

V mio EUR

Vir: AJPES.

Do 3 mesece Od 3 mesecev do 1 leta Nad 1 leto

(26)

Tabela 10: Število poslovnih subjektov z začetimi postopki in izbrisi iz registra zaradi insolventnosti

2009 2014 2015 2016

Skupaj od tega

GD Skupaj od tega

GD Skupaj od tega GD

Začeti stečajni postopki 332 276 1.302 1.107 1.154 939 1.228 1.025

Izbrisi iz registra zaradi stečaja 269 208 850 681 1.113 921 1.217 1.003

Začeti postopki prisilne poravnave 14 14 43 40 17 17 12 12

Začeti postopki poenostavljene prisilne poravnave¹ - - 101 99 116 112 99 92

Začeti postopki prisilne likvidacije - - 10 5 11 1 37 25

Izbrisi iz registra zaradi prisilne likvidacije - - 3 0 2 0 5 0

Začeti postopki prostovoljne likvidacije² 82 63 102 46 118 46 147 63

Izbrisi iz registra zaradi prostovoljne likvidacije 66 49 81 31 117 45 97 38

Vir: AJPES.

Opomba: ¹Postopek poenostavljene prisilne poravnave uveden z novelo ZFPPIPP-E od 15.8.2013 dalje, ² V letu 2009 podatki za prisilne in prostovoljne likvidacije skupaj.

Tabela 9: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu, december 2016

Področja dejavnosti

Število pravnih oseb z do- spelimi nepo-

ravnanimi obveznostmi,

december 2016

Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih

neporavnanih obveznosti, december 2016,

v 000 EUR

Rast v %

Povprečni dnevni znesek dospelih

neporavnanih obveznosti na pravno osebo, december 2016,

v 000 EUR XII 16/

XII 15 I-XII 16/

I-XII 15 XII 16/

XII 15 I-XII 16/

I-XII 15

C Predelovalne dejavnosti 471 -9,1 -17,4 41.380 -22,5 -23,0 88

F Gradbeništvo 830 -9,1 -16,7 54.960 -40,1 -32,8 66

G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 910 -10,2 -15,9 56.979 16,8 -10,3 63

H Promet in skladiščenje 219 -8,0 -17,8 16.320 17,1 -4,1 75

I Gostinstvo 456 2,7 -4,7 11.959 -58,1 -58,0 26

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 65 -15,6 -22,8 3.279 17,1 -86,0 50

L Poslovanje z nepremičninami 110 -17,9 -15,7 10.342 -72,1 -62,7 94

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 574 -14,7 -17,6 34.582 -17,5 -30,6 60

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 147 -15,0 -14,3 6.048 -31,6 -15,3 41

Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S) 686 -5,1 -10,6 69.756 22,3 -7,3 102

SKUPAJ 4.468 -8,9 -14,8 305.605 -20,4 -29,8 68

Vir: AJPES.

Globalni indeks razlik med spoloma

⁹

Po Globalnem indeksu razlik med spoloma ki so ga v okviru Svetovnega ekonomskega foruma (WEF) leta 2006 izračunali prvič, je Slovenija v desetih letih napredovala za 16 %. Med 144 državami je Slovenija že drugič zapored uvrščena med najboljših deset držav, na 8. mesto, med državami EU pa na četrto. Med najboljšimi so večinoma države s severa Evrope (Islandija, Finska, Norveška, Švedska, Irska) in Ruanda, Filipini, Nova Zelandija ter Nikaragva.

Bistvena lastnost indeksa je, da meri razliko med spoloma in da je v ospredju izenačenost ženskega spola. Indeks temelji na 14 količnikih, ki so razporejeni v štiri dimenzije: ekonomska vključenost in priložnosti, vključenost v izobraževanje, zdravje in preživetje ter politična opolnomočenost. Indeks ima dve bistveni značilnosti. 1) Osredotoča se na merjenje

9 Global Gender Gap Indeks (GGGI). Povzeto po Global Gender Gap Report 2016, WEF.

Slika 29: Število začetih stečajnih postopkov

0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000 4.500

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Število

Vir: AJPES, Vrhovno sodišče.

Gospodarske družbe

Samostojni podjetniki posamezniki Osebni stečaji

(27)

tudi večja vključenost žensk med odločevalce (večje vključevanje žensk v politiko pa ima pozitiven učinek zato, ker ženske v politiki večjo pozornost namenjajo zdravstvu, izobraževanju in družini); da ima največje multiplikativne učinke na gospodarsko rast vlaganje v izobrazbo in zdravje žensk, pri čemer je bistvenega pomena vsesplošni dostop do izobraževanja, saj lahko sicer revne družine dajo prednost izobrazbi dečkov. Opozarjajo tudi, da 65 % globalne potrošnje gospodinjstev nadzorujejo ženske.

Enakopravna vključenost po spolu podjetjem omogoča, da lažje naslovijo različne potrebe svojih potrošnikov.

razlik med spoloma, ne pa na vrednosti kazalnikov. Na primer: ni pomembno, kolikšne dohodke imajo moški, pač pa, za koliko se razlikujejo od dohodkov žensk. Izračun indeksa temelji na izračunu količnika med vrednostmi za ženske in moške za različne kazalnike. 2) V ospredju je izenačenost ženskega spola, kar pomeni, da je z izjemo dveh kazalnikov idealna vrednost 1.

¹⁰

Slovenija zaostaja predvsem v politični opolnomočenosti žensk, kar pa je problem večine držav EU. Prednjači pa pri ostalih treh kazalnikih. Izmed kazalnikov, ki niso vključeni v izračun indeksa, izstopamo po kazalniku razlik med neplačanim delom žensk in moških, ki so zelo majhne. Po dohodku je Slovenija razvrščena v skupino 49-ih držav z visokim dohodkom, med katerimi se po GGGI uvršča na šesto mesto. Pri tem pa v poročilu navajajo, da višji bruto nacionalni dohodek ni nujno povezan z višjim GGGI, tj.

manjšimi razlikami po spolu.

V poročilu navajajo tudi dognanja različnih sodobnih študij, ki jih je priporočljivo upoštevati pri snovanju ukrepov za zmanjšanje neenakosti po spolu. Navajajo, da je bil razlog visoke evropske rasti v preteklosti v primerjavi z drugimi regijami prav zmanjševanje zaposlitvene vrzeli med spoloma; da ima lahko vključevanje žensk ključen vpliv na rast, konkurenčnost in prihodnost ekonomije; da je z večjo ekonomsko vključenostjo žensk pozitivno povezana

10 Količnik 1 označuje enakost za vse kazalnike, razen za rojene po spolu (ženske/moški=0,944, ker se rodi več dečkov) ter pričakovani življenjski dobi po spolu (1,06, ker ženske živijo dlje). Ocenjujemo, da se tu skriva največja pomanjkljivost metodologije indeksa – prikriva namreč razlike v škodo moških. Morda se lahko zaradi tega pojavijo določene nedoslednosti pri izračunih količnikov in uvrstitvi držav.

Tabela 11: GGGI 2016, za Slovenijo

Ženske Moški Ženske / Moški

GGGI 0,786

Ekonomska vključenost in priložnosti 0,784 Aktivnost na trgu dela, 15-64 let (v %) 67 74 0,905

Enako plačilo za enako delo (anketa) 0,698

Ocena zaslužkov (v US$ PPP) 27.109 33.754 0,803 Višji odločevalski in upravljalski kader (v %) 37 63 0,587 Strokovni in tehnični kader (v %) 56 44 1,273

Izobrazbena vključenost 1,000

Pismenost (v %) 100 100 1,000

Vkljčenost v osnovno izobraževanje (v %) 98 97 1,010 Vključenost v sekundarno izobraževanje (v %) 95 95 1,000 Vključenost v terciarno izobraževanje (v %) 98 68 1,441

Zdravje in preživetje 0,973

Razmerje spolov ob rojstvu (v %) 0,940

Pričakovana leta zdravega življenja (leta) 72 66 1,091

Politična opolnomočenost 0,385

Sedeži v parlamentu (v %) 37 63 0,587

Ministrski položaji (v %) 44 56 0,786

Voditeljstvo države (leta) 2 49 0,041

Vir: The Global Gender Gap Report 2016, World Economic Forum.

Slika 30: Države EU-28 po GGGI

0,664 0,679 0,680 0,684 0,690 0,6900,699

0,700 0,716

0,719 0,726 0,727 0,734 0,7360,737 0,738 0,744 0,745 0,747 0,752 0,754 0,755 0,755 0,756 0,766

0,786 0,797

0,815 0,845

0,500 0,550 0,600 0,650 0,700 0,750 0,800 0,850 0,900 Malta

SlovaškaGrčija Ciper Češka Romunija Madžarska Hrvaška Avstrija Italija Bolgarija Poljska Luksemburg EU-28 Portugalska Španija Litva Belgija EstonijaUK Danska Francija Latvija Nizozemska Nemčija Slovenija Irska Švedska Finska

Vir: The Global Gender Gap Report 2016, World Economic Forum.

Slika 31: Štiri dimenzije GGGI, Finska, Slovenija, Malta in povprečje EU-28

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0

Politična opolnomočenost

Ekonomska vključenost in

priložnosti

Izobrazbena vključenost Zdravje in

preživetje

Slovenija Finska EU28 Malta

Vir: The Global Gender Gap Report 2016, World Economic Forum;

preračuni UMAR.

(28)

Spreminjanje razmerja med starejšimi in delovno sposobnimi bo izrazitejše. Leta 2080 bo na 100 delovno sposobnih v starosti med 20 in 64 let 56,5 starejših od 65 let. Spreminjanje razmerja med starejšimi in delovno sposobnimi, ki je postalo izrazitejše leta 2012, se bo nadaljevalo še nekaj desetletij. Leta 2012 se je iz skupine delovno sposobnih med starejše uvrstila večja povojna generacija, hkrati pa so med delovno sposobne začele vstopati manjše generacije, rojene v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, kar je vplivalo na to, da se je skupina prebivalcev v starosti 20–64 let začela krčiti. Že čez 30 let bo starejših na 100 delovno sposobnih dvakrat več (2016:

29,6); nato pa naj bi se povečevanje razmerja ustavilo, saj bodo prej omenjene manjše generacije, rojene v začetku 90-ih let, začele vstopati med starejše. Število najstarejših prebivalcev (nad 85 let) se bo povečalo na 8 % vsega prebivalstva (2000: 2 %). Projekcija tudi kaže, da bo v Sloveniji v primerjavi z EU-28 sprememba v

Nove projekcije prebivalstva (2015) za Slovenijo

¹¹

Eurostat vsake tri leta objavi projekcije prebivalstva; konec februarja je v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi objavil projekcije do leta 2080. Projekcije zajemajo število prebivalcev po starosti in spolu, ki jih ključno determinirajo predpostavke o rodnosti, umrljivosti in mednarodnih selitvah. Pomenijo predviden prihodnji razvoj prebivalstva ob določenih predpostavkah in ne predstavljajo napovedi. Aktualne so predvsem z vidika analiziranja izzivov in uvajanja potrebnih prilagoditev in odzivov, ki jih prinaša spreminjanje strukture prebivalstva.

Število prebivalcev Slovenije bo po projekciji do leta 2025 še malenkost naraščalo, do leta 2080 pa naj bi se zmanjšalo na 1,938 milijona. Tako bi naj bilo leta 2080 v Sloveniji 125 tisoč prebivalcev manj kot v začetku leta 2016, kljub predvidenim pozitivnim neto selitvam in postopnemu povečevanju stopnje rodnosti do 1,85 otroka na žensko v rodni dobi

¹²

. Zaradi podaljševanja trajanja življenja in staranja večjih generacij

¹³

se bo starostna struktura prebivalcev precej spremenila, na kar so ob podobnih predpostavkah za Slovenijo kazale že predhodne projekcije.

Projekcija predvideva, da se bo v Slovenijo vsako leto v povprečju priselilo okoli 3.400 ljudi več, kot se jih bo odselilo, kar je precej več kot zadnja leta. Povprečje obdobja 1995–

2015 znaša sicer nekoliko več, kot predvideva projekcija, vendar pa neto selitve precej nihajo glede na stanje gospodarskega cikla in povpraševanja po (specifični) delovni sili. Tako je v obdobju 2005–2009 v času visoke gradbene aktivnosti in gospodarske konjunkture selitveni prirast v povprečju na leto presegel 11 tisoč ljudi, v obdobju 2010–2015 pa se je v Slovenijo neto priselilo v povprečju na leto le 450 ljudi, saj se zadnja leta srečujemo z visokimi izselitvami državljanov.

¹⁴

Tako selitve ostajajo najtežje opredeljiva predpostavka projekcij prebivalstva.

Pričakovano trajanje življenja se bo še podaljševalo, pri moških nekoliko hitreje kot pri ženskah. Pričakovano trajanje življenja žensk bo še naprej daljše, vendar pa se razlika med pričakovanim trajanjem življenja za moške in ženske zmanjšuje, tako pa bo tudi v bodoče, saj naj bi nadalje se zmanjševali nekateri zdravstveni dejavniki tveganja in izboljševal življenjski slog moških. Leta 1991 je razlika znašala 8 let, leta 2014 5,9 let, do leta 2080 pa naj bi se zmanjšala na 4 leta, tako bi naj moški tega leta ob rojstvu pričakovali 87,0, ženske pa 91,1 let življenja.

11 Začetna vrednost projekcij je število prebivalcev po stanju 1. 1. 2015.

Projekcije so dostopne na: http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/

show.do?dataset=proj_15npms&lang=en. Kot delovno ime uporabljamo poimenovanje ESSPOP2015.

12 Število rojstev tako, kljub konstantnemu zmanjševanju žensk v rodni dobi (-17 % leta 2080 v primerjavi z letom 2015), ne bo drastično upadlo.

Leta 2015 se je rodilo 20.641 otrok, povprečje v obdobju projekcije pa znaša 19 tisoč.

13 Med te štejemo rojene do začetka 80-ih let 20. stoletja, ko se je v povprečju na leto rodilo okoli oz. nekaj manj kot 30 tisoč otrok (povprečje 1985–2015 nekaj več kot 20 tisoč letno).

14 Če izvzamemo obdobje 2007–2009, ko je selitveni prirast znašal skoraj 15 tisoč, znaša povprečje 1995–2015 2.200.

Slika 32: Spreminjanje starostne strukture prebivalstva Slovenije, 1982-2080

0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400

1982 1987 1992 1997 2002 2007 2012 2017 2022 2027 2032 2037 2042 2047 2052 2057 2062 2067 2072 2077

V tisoč

Vir: Eurostat.

0-19 let 20-64 let 65+ let

Slika 33: Koeficient odvisnosti starejših, EU-28 in Slovenija

25 30 35 40 45 50 55 60 65

2015 2018 2021 2024 2027 2030 2033 2036 2039 2042 2045 2048 2051 2054 2057 2060 2063 2066 2069 2072 2075 2078 2081

prebivalci 65+ / prebivalci (20-64) *100

Vir: Eurostat, lastni preračuni.

Slovenija EU-28