UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
JASNA KVEDER
PRIMERJAVA PODROČJA JEZIKA V SLOVENSKEM KURIKULUMU ZA VRTCE (1999) S PODROČJEM JEZIKA V EVROPSKIH IN
NEEVROPSKIH DOKUMENTIH DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO
JASNA KVEDER
Mentorica: doc. dr. DARIJA SKUBIC
PRIMERJAVA PODROČJA JEZIKA V SLOVENSKEM KURIKULUMU ZA VRTCE (1999) S PODROČJEM JEZIKA V EVROPSKIH IN
NEEVROPSKIH DOKUMENTIH DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
KAZALO
1 UVOD ... 1
2 PREDSTAVITEV IZBRANIH DRŽAV ... 2
2.1 Slovenija ... 2
2.1.1 Predšolska vzgoja ... 2
2.1.2 Kurikulum za vrtce ... 2
2.2 Bosna in Hercegovina ... 4
2.2.1 Predšolska vzgoja ... 4
2.2.2 Osnovno ovrednotenje izobraževanja v Bosni in Hercegovini ... 6
2.3 Italija ... 7
2.4 Islandija ... 9
2.4.1 Temeljni stebri ... 9
2.5 Japonska ... 10
2.6 Nemčija ... 12
2.6.1 Vrste varstev ... 12
2.7 Norveška ... 14
2.7.1 Vrste varstev ... 15
2.7.2 Framework Plan for Kindergartens ... 15
2.8 Nova Zelandija ... 16
2.8.1 Možnosti varstva v Novi Zelandiji ... 17
2.8.2 Kurikulum predšolske vzgoje – Te Whāriki ... 17
2.9 Španija ... 20
2.9.1 Predšolska vzgoja – vrtci in varstva v Španiji ... 20
2.9.2 Področja usmeritev ... 20
2.9.3 Izvajanje predšolske vzgoje ... 20
2.10 Združeno Kraljestvo ... 22
2.10.1 Anglija ... 23
2.10.2 Zakonski ovir za temeljno fazo zgodnjih let. ... 23
3 PRIMERJANJE PRIDOBLJENIH PODATKOV ... 26
3.1 Osnove usmeritvenih dokumentov za predšolsko vzgojo ... 26
3.1.1 Ugotovitve ... 28
3.2 Glavni cilji predšolske vzgoje in doba vključenosti otrok v predšolsko vzgojo ... 29
3.2.1 Ugotovitve ... 31
3.3 Čas, ki ga otrok preživi v vrtcu, število otrok in zaposlenih na skupino. ... 33
3.3.1 Ugotovitve ... 35
3.4 Področja razvoja in morebitne posebnosti ... 36
3.4.1 Ugotovitve ... 38
4 RAZVIJANJE JEZIKA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ... 40
4.1 Slovenija ... 40
4.2 Bosna in Hercegovina ... 41
4.3 Italija ... 41
4.4 Islandija ... 41
4.5 Japonska ... 42
4.6 Nemčija ... 42
4.7 Norveška ... 43
4.8 Nova Zelandija ... 43
4.9 Španija ... 44
4.10 Združene države – Anglija ... 44
5 PRIMERJANJE PODROČJE JEZIKA V KURIKULARNIH DOKUMENTIH IZBRANIH DRŽAV ... 46
5.1.1 Ugotovitve ... 48
6 SKLEP ... 50
6.1 Pozitivna spoznanja držav ... 50
6.2 Predlogi izboljšav slovenskega Kuriluluma za vrtce ... 51
7 VIRI IN LITERATURA ... 52
KAZALO TABEL Tabela 1: Osnove usmeritvenih dokumentov za predšolsko vzgojo ... 26
Tabela 2: Glavni cilji in doba vključenosti ... 29
Tabela 3: Trajanje, število otrok in zaposlenih v skupini ... 33
Tabela 4: Področja razvoja in morebitne posebnosti ... 36
Tabela 5: Primerjanje področja jezika po državah ... 46
ZAHVALA
Najprej se zahvaljujem svoji mentorici, doc. dr. Dariji Skubic, za vso pomoč, povratne informacije, preglede, spodbudne besede, napotke, popravke in ideje, pri nastajanju tega diplomskega dela.
Zahvaljujem se svojemu fantu Tadeju, ki si ves čas verjel vame in mi naklonil pozitivne, spodbudne besede. Hvala tudi vsem mojim prijateljem za pomoč in nasvete.
Velika zahvala gre mojim staršem za vso pomoč, ogromno potrpežljivost in moralno podporo med študijem.
Neizmerno se zahvaljujem bratu Simonu, ki mi je vedno priskočil na pomoč, ko sem jo potrebovala, ki je ves čas verjel vame, mi stal ob strani, me spodbujal in me spravljal v dobro voljo. Hvala ti. Si najboljši brat na svetu.
POVZETEK
V prvem delu diplomskega dela je primerjanih več uradnih in neuradnih dokumentov, namenjenih vrtcem kot smernice za delo v predšolskem obdobju. Raziskani in primerjani so dokumenti sedmih evropskih, dveh neevropskih držav ter slovenski Kurikulum za vrtce. Cilj je ugotoviti podobnosti in razlike v izvajanju predšolske vzgoje. Vse skupaj je predstavljeno v preglednicah.
V drugem delu diplomskega dela je natančneje opisano in primerjano področje jezika oziroma komunikacije vseh izbranih držav ter zopet predstavljeno v preglednici.
V sklepu diplomskega dela so omenjene prednosti posameznih dokumentov, ki bi jih lahko vključili v slovenski Kurikulum za vrtce.
Ključne besede: Kurikulum za vrte, uradni in neuradni dokumenti, evropski in neevropski dokumenti, preglednica, področje jezika oziroma komunikacije
ABSTRACT
The thesis contains theoretical comparative research. In the first part are introduced and compered official and non-official documents, regarding preschool education of seven European, two Non-European countries and Slovenian Kurikulum za vrtce. The goal is to find similarities and differences between them. All above is presented in spreadsheets.
Second part of thesis is mainly focused on the developing of the area of language and communication of all the chosen countries and again presenting a spreadsheet.
Thesis conclusion includes advantages of specific documents, that I think would be beneficial if included in our Slovenian Kurikulum za vrtce.
Keywords: Kurikulum za vrtce, official and non-official documents, European ad Non- European countries, spreadsheet, area of language and communication
1
1 UVOD
Predšolsko obdobje je eno najčudovitejših obdobij, v katerem prvič odkrivamo svet, svoje telo in njegove zmožnosti, stopamo v stik z osebami, gradimo odnose ter spoznavamo naravo, Zemljo in njena čudesa. Veliko vlogo v tem času imajo za otroka, ki spoznava svet okoli sebe in se razvija, ravno najbližje osebe in okolje. Mednje sodijo vsi, ki z otrokom stopajo v stik, najbolj gotovo starši in skrbniki, pa tudi osebe, ki so z njim bodisi v vrtcih ali drugih varstvih.
Te osebe za otroka pripravijo in izberejo okolje, ki naj bi otroku nudilo razsežnosti, v katerih ima priložnosti, da odkriva, raziskuje, manipulira … Zato je pomembno, da vzgojitelji poznajo, kako potekata razvoj in učenje predšolskega otroka, dobijo smernice, predloge, po katerih naj se ravnajo, da bodo otroku kar najbolje koristili.
V ta namen je bil v Sloveniji leta 1999 oblikovan dokument, imenovan Kurikulum za vrtce. Po drugih državah imajo slovenskemu Kurikulumu za vrtce podobne ali različne dokumente, ponekod teh dokumentov še ni in se ravnajo po drugačnih navodilih. V diplomskem delu bom predstavila nekaj takšnih uradnih in tudi neuradnih dokumentov, ki so v uporabi nekaterih evropskih in neevropskih državah. V preglednici jih bom primerjala med seboj, še posebej s slovenskim Kurikulumom za vrtce. Želim ugotoviti podobnosti in razlike med slovenskim Kurikulumom za vrtce in ostalimi evropskimi in neevropskimi dokumenti.
Nadaljevala bom z usmeritvijo k področju jezika. Komunikacija oz. zmožnost sporazumevanja je za današnjo družbo bistvenega pomena. Na kratko bom predstavila področje jezika, kot je zapisano v slovenskem dokumentu, nato pa še v drugih. Zanima me, kako jezik v predšolskem obdobju razvijajo v drugih državah. Svoje ugotovitve bom zopet predstavila v preglednici ter jih med seboj primerjala. Zapisala bom pozitivne rešitve drugih držav, ki bi jih morda vključili v slovenski Kurikulum za vrtce.
2
2 PREDSTAVITEV IZBRANIH DRŽAV 2.1 Slovenija
2.1.1 Predšolska vzgoja
Predšolski otroci v Sloveniji so v vzgojno varstvene ustanove lahko vključeni z 11 mesecem.
Vključeni lahko ostanejo do njihovega šestega leta oziroma do vpisa v šolo. Izjemoma se lahko skrbniki otrok odločijo za odlog šolanja, kar pomeni, da otrok vstopi v šolo s sedmimi leti.
Predšolski čas se deli na prvo starostno obdobje (1–3 let) ter na drugo (3–6 let). Glede na starost otrok se normativi razlikujejo. Pri otrocih starih do 3 let je v skupini lahko največ 12 otrok (+
2, če tako presodi lokalna skupnost). Pri starejših, torej od treh let in do vstopa v šolo, pa je teh lahko največ 22 (+ 2, če tako presodi lokalna skupnost). V skupini otrok sta dve odrasli osebi;
vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja. Omejitve so tudi o sočasni prisotnosti obeh strokovnih delavcev hkrati v skupini.
2.1.2 Kurikulum za vrtce
V Sloveniji najdemo javne in zasebne vrtce. Najpogosteje se v vrtcih ravnajo po dokumentu Kurikulum za vrtce, spet drugi pa po alternativah vzgojnih konceptih.
V Sloveniji je bil leta 1999 sprejet nacionalni dokument Kurikulum za vrtce. Ta s sodobnimi teorijami dopolnjuje, preoblikuje in razširja predhodna delovanja vrtcev. Napisan je bil kot strokovna podlaga in širše razumevanje predšolske vzgoje doma in v različnih institucijah. V njem so zapisana osnovna načela in cilji predšolske vzgoje. Dodana so tudi poglavja o predstavitvi otrokovega razvoja in učenja v predšolskem obdobju (Kurikulum za vrtce, 1999, str.7).
Nekaj ciljev kurikuluma:
Odprt in prilagodljiv kurikulum.
Uravnovešena izbira med področji in dejavnostmi.
Večja možnost individualnosti in izbire.
Ozaveščanje nediskriminacije in sprejemanje drugačnosti.
Zagotavljanje zasebnosti.
Izboljšano medsebojno sodelovanje.
Preureditev dela, prostora in opreme v vrtcu.
Večja avtonomnost delavcev.
Večji poudarek na načrtovanju in evalvaciji dela v vrtcu.
3
Boljše sodelovanje in seznanjanje staršev (pov. po Kurikulum za vrtce, 1999, str. 10).
»Načela uresničevanja ciljev Kurikula za vrtce:
Načelo demokratičnosti in pluralizma.
Načelo odprtosti kurikula, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev v vrtcu.
Načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo mutlikulturalizma.
Načelo omogočanja izbire in drugačnosti.
Načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti.
Načelo uravnoteženosti.
Načelo strokovne utemeljenosti kurikula.
Načelo pogojev za uvedbo novega kurikula.
Načelo horizontalne povezanosti.
Načelo vertikalne povezanosti oz. kontinuitete.
Načelo sodelovanja s starši.
Načelo sodelovanja z okoljem.
Načelo timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje er strokovnega spopolnjevanja.
Načelo kritičnega vrednotenja (evalvacije).
Načelo razvojno-procesnega pristopa.
Načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja.« (pov. po Kurikulum za vrtce, 1999, str. 11–16).
Kurikulum vsebuje šest področij dejavnosti; gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Vsako področje je posebej opisano, dodani so globalni in posamezni cilji, primeri dejavnosti za obe starostni obdobji, na koncu pa še vloga odraslih pri izvajanju oziroma načrtovanju dejavnosti posameznih področij (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 25).
Dokument dopušča mnogo svobode za vzgojiteljevo avtonomnost, kreativnost in inovativnost.
Vse zapisano je precej splošno in predstavlja le možne načine uresničevanja ciljev. Med vsem zapisanim vzgojitelj izbira, prilagaja, dodaja, spreminja ipd. Odloča kaj želi doseči, zakaj, na kakšen način in po kakšni poti (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 25).
Splošno je kurikulum namenjen vsem, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo; vrtcem, zavodom, vzgojno-varstvenim družinam in vzgoji na domu (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 8).
4
2.2 Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina se deli na dve entiteti, tj.: Republiko Srbsko in Federacijo Bosne in Hercegovine, ter na okrožje Brčko. Njen izobraževalni sektor odseva državno ustavo, torej ustave obeh entitet in okrožja, ki nadzorujejo pravne pristojnosti izobraževalnega sistema.
Sestavlja jo dvanajst odgovornih institucij izobraževanja: Ministrstvo za šolstvo in kulturo Republike Srbske, deset ministrov za izobraževanje v Federaciji BiH in oddelek vlade za šolstvo okrožja Brčko.
V Bosni in Hercegovini so uradni jeziki bosanščina, hrvaščina in srbščina. Vse tri poučujejo kot materne jezike (Key Features of the Education System, 2019).
2.2.1 Predšolska vzgoja
Predšolsko vzgojo opisujejo izrazi, kot so negovanje, varstvo, oskrba in dobrobit. Vključuje otroke od šestega meseca pa do vstopa v osnovno šolo. Sestavljajo jo tri stopnje:
Jasli, za otroke ob šestega meseca do tretjega leta.
Vrtec, za otroke od tretjega do šestega leta.
Pripravljalni programi na šolo (kot mala šola), in sicer leto pred šolo. Je obvezni del šolanja.
Obiskujejo ga otroci stari od pet do šest let (Key Features of the Education System, 2019).
Število otrok v skupini, glede na starost:
Od šestega meseca do enega leta: največ 6 otrok.
Od enega leta do dveh let: največ 12 otrok.
Od dveh do treh let: največ 15 otrok.
Mešana skupina jasličnih otrok: največ 14 otrok.
Od tretjega do četrtega leta: največ 21 otrok.
Od četrtega do petega leta: največ 24 otrok.
Mešana skupina vrtčevskih otrok (3–6): največ 25 otrok (Key Features of the Education System, 2019).
Sledi osnovnošolsko izobraževanje, ki je brezplačno. Edini kriterij je otrokova starost. Vpisati se morajo vsi otroci med petim in šestim letom (Key Features of the Education System, 2019 in Childcare/school/activities, 2018).
5
Predšolska vzgoja kot prvi del sistema vzgoje in izobraževanja vključuje nego in varstvo predšolskih otrok. Ravnajo se po treh glavnih načelih delovanja:
Načelo humanističnega razvoja.
Načelo samostojnosti in avtonomnosti delavcev.
Načelo demokracije.
Humanistična vzgoja temelji na prepoznavanju otrokove stopnje razvoja in upoštevanju individualnosti. V ospredje postavljajo otroka. Glavi namen predšolske vzgoje je ustvariti enake optimalne pogoje za razvoj vseh otrok od tretjega meseca starosti do šestega leta oziroma vstopa v šolo, tako da kar se da najbolje razvijejo svoj potencial. Vsak otrok ima enake možnosti, enak dostop in so mu omogočeni enaki pogoji. Upoštevajo se otrokove pravice, kot so pravica do nege, vzgoje, dobrega počutja in otrokove fizične kot tudi duševne narave. Prednosti pred ostalimi pa imata pravica do zdravja in zagotovljene varnosti. Pri morebitniem navzkrižju interesov je v ospredju vedno dobrobit otroka. Diskriminacija je prepovedana (Filipović in Živković, 2007; Bećirović - Karabegović, Camović in Ćurak, 2017, str. 181).
Pravice jezikovnih in kulturnih razlik v Bosni in Hercegovini so spoštovane in upoštevane kot enakopravne. Prav tako je upoštevana verska svoboda. Tudi pri izvajanju predšolske vzgoje tu ni razlik, saj strmijo k strpnosti in odprtosti (Filipović in Živković, 2007).
Starši imajo pravico do izbire vpisa svojega otroka v javno ali zasebno varstvo, njihova dolžnost pa je sodelovanje z izbranimi institucijami za dobrobit svojega otroka (Filipović in Živković, 2007).
Glavne naloge predšolske vzgoje To so:
zagotavljanje pogojev za optimalen razvoj vseh otrok,
pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroka, torej pri varstvu, razvoju in vzgoji,
dopolnjevanje družinske vzgoje,
zagotavljaje napredka družbe (Filipović in Živković, 2007).
6
Poudarki so na telesnem, intelektualnem, socialno-čustvenem razvoju, na razvoju govora in komunikacije, ustvarjalnosti, izkustvenem učenju, spoznavanju sebe in drugih ter spodbujanju strpnosti (Bećirović - Karabegović, Camović in Ćurak, 2017, str. 183).
Nekaj standardov kakovostnega dela, po katerih se ravnajo:
Diferenciacija ter individualizacija.
Spremljanje in opazovanje otrokovega razvoja v skladu s cilji.
Sodelovanje z otrokovo družino in lokalno skupnostjo vrtca.
Razvoj in učenje ob igri.
Nenasilna vzgoja.
Sprejemanje raznolikosti.
Timsko delo pedagogov in stalno strokovno izpopolnjevanje.
Poklica etika in vrednote (Bećirović - Karabegović, Camović in Ćurak, 2017, str. 186).
2.2.2 Osnovno ovrednotenje izobraževanja v Bosni in Hercegovini
Dokument je oblikovala Ameriška agencija za mednarodni razvoj Bosne in Hercegovine (ang.
United States Agency for International Development in Bosnia in Hercegovina = UNAID/BiH), da bi spremljala in ovrednotila delo v izobraževanju ter prizadevanja za izboljšave v prihodnosti. Ugotovitve bodo osnova za načrtovanje morebitnega novega izobraževanja (Branković, Husremović, Zečević in Čaršimamović, 2016, str. 5).
Ugotovitve za predšolsko obdobje
Imajo nizek odstotek otrok vključenih v predšolsko vzgoje. Odstotki se po državi gibljejo med 6 % in 12 %, v povprečju torej 9 %. Odstotek se z leti še niža, saj je bilo povprečje leta 2011 višje, in sicer 13 %. Problem povzroča neujemanje vseh treh delov države v obvezno predpisanih urah predšolske vzgoje. Razlike so tudi sto-odstotne, pri čimer tudi enaki kurikulumi in učni načrti ne pomagajo (Branković, Husremović, Zečević in Čaršimamović, 2016, str. 7).
Priporočila za predšolsko vzgojo
Po ugotovitvah sodeč so ocenjevalne skupine odločile, da so nujni ukrepi na področjih osnovnih kompetenc in spretnosti potrebnih za vključitev v družbeni sistem države. Za izboljšanje so sprejele osem ukrepov:
7
Razvoj operativnega učenja matematike za ustvarjanje načrta in metod poučevanja.
Prilagoditev izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev z razširitvijo programa; več predmetov, kreditnih točk, večje pridobitve kompetenc didaktike, psihologije …
Zagotovljeno stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje.
Izboljšave informacijskega sistema.
Krepitev zmogljivosti in kompetenc oseb, ki niso učitelji.
Tehnična pomoč in podpora za razvoj organizacije na državni ravni.
Porast specializacij za delovno silo, ki potrebuje trg (»prekvalifikacije«).
Ustanovitve svetov za poklicna izobraževanja.
Priporočajo, da se najbolj osredinijo na prva dva ukrepa. Pozornost naj usmerijo na finančna sredstva in reševanje tehničnih problemov (Branković, Husremović, Zečević in Čaršimamović, 2016, str. 9).
2.3 Italija
V Italiji vpis otroka v predšolsko vzgojo ni obvezen. Vseeno pa jo obiskuje kar 95 % vseh otrok v državi. Njihov sistem je deljen na dve ravni.
Prva raven se imenuje »asilo nido«, kar v dobesednem prevodu pomeni »zatočiščno gnezdo.« Gre za jaslične oddelke, saj vključujejo otroke od tretjega meseca do tretjega leta.
So pod vodstvom regij in lokalnih skupnosti. Stroški varstva so odvisni od ur, ki jih otrok preživi v varstvu. Vpis je po navadi visok, zato dajejo prednost otrokom, ki prihajajo s socialno šibkejših družin. Običajno so odprti od 8.30 do 12.30, a imajo starši možnost otroka dlje pustiti v varstvu.
Druga raven za otroke od tretjega do šestega leta, ki se imenuje »scuola materna«, predstavlja običajne vrtce ter spada v kurikulume otrok med tretjim in štirinajstim letom.
Vrtci so lahko zasebni (verski, regijski …) ali javni. Javno varstvo je brezplačno, a je število prostih mest omejeno. Lokalna skupnost lahko krije tudi stroške prevoza in prehrane. V zasebnih vrtcih starši na začetku leta vplačajo vpisnino in nato mesečno plačujejo ostale stroške. Običajno je potrebno plačilo med 100 in 200 evrov na mesec. Vrtec je odprt okvirno do 17.30, v tem dodatnem času poteka prosta igra in ni vodenih dejavnosti (Hedman, 2015;
Just Landed, 2019).
Učni načrti »scuole materne« se med seboj sicer razlikujejo, a so vsi sestavljeni tako, da se otroci učijo z igro. Veliko spodbujajo komunikacijo in verbalno izražanje, poudarjajo razvoj
8
socialnih spretnosti in empatije. Glavno vodilo je otrokov celostni razvoj. Spoznajo ga s širšim svetom in družbo. Načrtovanje dejavnosti naj izhaja iz otrokovih zmožnosti, želja, interesov.
Obvezna področja, vključena v dejavnosti, so gibanje (lastnega telesa), govor in besede, prostor, red, merjenje, sporočanje, mediji ter spoznavanje sebe in drugih. Otroci v »scuolah maternah«
so vključeni v skupine glede na starost. V eni skupini je lahko najmanj 14 in največ 28 otrok ter na to število dva vzgojitelja (Hedman, 2015; Just Landed, 2019; What is Italian Preschool like?, 2019).
V »asilu nidu«, torej pri mlajših, pa je večji poudarek na glasbi, telesni aktivnosti, različnih zvrsteh umetnosti in ročnem ustvarjanju (Just Landed, 2019).
Obe ravni varstev sta običajno v času šolskih počitnic zaprti. Šole sicer organizirajo poletna varstva, drugače pa morajo starši poiskati nadomestno varstvo svojih otrok. Med alternative spadajo tudi različni tečaji (Just Landed, 2019).
S šolskim letom 2013/14 so zamenjali kurikulum in učne načrte s smernicami ministrstva v letih 2012–2014 (Key Features of the Education System, 2019).
V Italiji so znani po alternativnih vzgojnih konceptih, kot sta na primer:
Reggio Emilia – ta koncept povezujejo s teorijami John Deweyja. S svojimi načeli se osredinja na konstruktivizem, v katerem je pri učenju v središču otrok. Vloga vzgojiteljev in učiteljev je vodenje otrok s kritičnim poizvedenjem. Razvijajo spretnosti kritičnega razmišljanja z uporabo tako jezikovnih kot tudi matematičnih procesov. Veliko je tudi dela v skupinah.
Maria Monterssori – njen koncept se usmerja v proces in rezultat, ne pa v metode, ki do njega prevedejo. Meni, da mora učenje ustrezati razvojni stopnji otroka. Prav tako podpira učenje ob igri z lastno aktivnostjo in raziskovanjem končnih produktov znanja za vseživljenjsko korist. Veliko aktivnosti je namenjenih razvijanju logičnega razmišljanja in problemskega učenja. Otrokom nudijo veliko svobode in s tem tudi odgovornosti (Preprimary & Primary Education, 2019).
V Italiji sicer se nimajo vzpostavljenega nacionalnega sistema, s katerim bi spremljali zgodnje otroštvo. A so že raziskovali v tej smeri in prišli do ugotovitev, da bi s spremljanjem razvoja otrok pripomogli k natančnejšemu spremljanju uspehov otrok kot tudi k izboljšanju vzgojiteljeve prakse. Ugotovili so tudi, da bi moralo spremljanje potekati vse predšolsko
9
obdobje in ne le v določenih letih, saj se otrok razvija zelo hitro in v njegovem razvoju stalno prihaja do sprememb (Starting Strong, 2017, str. 4).
2.4 Islandija
Državni kurikulum je bil sprejet leta 2011. Namenjen je predšolskemu, šolskemu in visokošolskemu obdobju. Predšolska vzgoja v Islandiji traja od dveh do petih let oziroma do šole, ki se jim prične s šestim letom. Otrok v varstvu preživi od 4 do 9 ur dnevno. Otrok je v skupini, ki je primerna njegovi starosti, če pa je vpisanih otrok malo, so ti združeni tudi v večletnem razponu (Chrodis+, 2017, str. 1 in Iceland, Preprimary & Primary Education, 2020).
Islandski zakon za predšolsko vzgojo predpisuje naslednje cilje:
Otrokom omogočiti varno in zdravo okolje.
Otrokom omogočiti možnosti sodelovanja v skupinah in skupinskih dejavnostih.
Strmeti k optimalnemu razvoju vsakega otroka ter upoštevanje individualnosti. Velik poudarek na zagotavljanju čustvene in telesne podpore otrok.
Spodbujati strpnost in sprejemanje drugačnosti. Zagotavljati enake možnosti.
Pri otroku razviti potrebne temelje, da bodo postali samostojni, samozavestni, aktivni in odgovorni državljani demokratične družb, ki se neprestano spreminja.
Razvijati ustvarjalnost in lastno izražanje, utrjevati samopodobo, učiti, kako reševati probleme na neagresiven način ter pridobiti občutek varnosti (pov. po Iceland, Preprimary
& Primary Education, 2020).
2.4.1 Temeljni stebri
Vzgoja in izobraževanje v Islandiji temeljita na šestih temeljnih stebrih, ki so zapisani v učnih načrtih. Ti veljajo za predšolsko, osnovnošolsko in visokošolsko obdobje:
pismenost,
trajnost,
zdravje in dobro počutje,
demokracija in človekove pravice,
enakost in
ustvarjalnost (The Icelandic National Curriculum Guide for Preschools, 2011, str. 14).
10
Stebri so med seboj povezani, soodvisni, se prepletajo in dopolnjujejo. Opirajo se na idejo, da aktivno demokracijo lahko izvajajo le ob upoštevanju pravilne pismenosti in načinov komunikacije v družbi. Prav tako menijo, da do prave demokracije pride le, če se podpira enakost vseh skupin in posameznikov v družbi. Skrb za upoštevanje človekovih pravic nikakor ni prezrta. Boj proti diskriminaciji je razviden, saj se ne tolerira nikakršnega nasilja. Ne pozabljajo na varovanje okolja in skrb za naravo. Učijo in spodbujajo odgovornost in pravičnost ter ne zapostavljajo pomembnosti ustvarjalnosti, brez katere ni kritičnega razmišljanja in novih idej (The Icelandic National Curriculum, 2011, str. 14).
Z razvijanjem vseh teh stebrov vzgojno-izobraževalne ustanove skrbijo za razvoj otrok na duševni, fizični in socialni ravni. Islandija tako skrbi tudi za prihodnost družbe in napredek v razvoju, kajti izobražuje tako za socialne kot tudi za splošne izobraževalne cilje. Strmijo k demokratičnosti in upoštevanju enakosti. Zavedajo se, da če bodo državljani živeli zadovoljno in bodo dobrega počutja in zdravja, se jim obeta boljša prihodnost družbe tako v odnosih kot na delovnih mestih in zaposlovanju (The Icelandic National Curriculum, 2011, str. 14).
Temeljni stebri temeljijo na konceptih, ki morajo biti upoštevani pri igri, poučevanju, delu in komunikaciji. Razvidni morajo biti v vseh dejavnostih, ki se tičejo izobraževanja. Njihov vpliv mora segati tudi do izbire vsebine poučevanja, izbire materiala, tehnik, metod dela, porajajočih se idej pri razpravah ter do načina dela in poučevanja pedagogov. Torej celotna organizacija, tako dnevne, tedenske, mesečne in letne priprave morajo odsevati razvoj in upoštevanje temeljnih stebrov. Z njihovim upoštevanjem se razvijata samostojnost ter samoiniciativnost posameznikov in družbe (The Icelandic National Curriculum, 2011, str. 15).
2.5 Japonska
Na japonskem so v varstva vključeni otroci od treh mesecev do 5 let. Njihovo šolsko leto se prične aprila prvega leta in konča marca drugega leta. Vmes so prazniki in počitnice. Ločijo dve vrsti varstev:
Prvi se imenuje Youchien; to so vrtci, v katere so vključeni otroci od tretjega leta starosti naprej. V vrtcih je več časa namenjenega spodbujanju razvoja in učenju. Vrtci ne nudijo prehrane, temveč so jo otroci dolžni prinesti od doma.
Druga so dnevna varstva, imenovana Hoikujo, kamor so lahko vključeni otroci vseh starosti do petega leta ter v osnovi otrokom nudijo prehrano ter nego. Delovni čas varstev je okvirno
11
od 7.30 do 18.30. Z vodenimi dejavnostmi prično ob 9.30. Cene dnevnega varstva se gibljejo med 200 in 300 evrov na mesec ter variirajo glede na finančno stanje družine.
Država nudi subvencije. Vpisani so lahko le otroci, čigar oba skrbnika sta zaposlena (Ichimi Abumiya, b. d.; Hays, 2014).
Otroci v varstvu preživijo približno od 4 do 8 ur dnevno. Glede na starost otrok se razlikuje število zaposlenih. Pri novorojenčkih je en odrasli na 3 otroke, pri 1- in 2-letnikih na šest otrok, pri triletnikih na 20 otrok in pri najstarejših, predšolskih otrocih, torej 4- do 5-letnikih, na 30 otrok en odrasli. V eni skupini je lahko največ 35 otrok (Ichimi Abumiya, b. d.).
Iz raziskave, povzete iz Ministry of Health, Welfare, and Labor (2008), je najmanjši vpis otrok v kakršna koli varstva pri najmlajših. Najmlajše otroke, torej te pred prvim letom starosti, v varstva v večini vpisujejo le zaposlene matere, ki si ne vzamejo dovolj dni porodniške ali je zaradi kakšnega razloga nimajo dovolj. Takšnih otrok je v varstva vpisanih manj kot 5 %. Z leti odstotek vpisanih otrok v varstva narašča. V dnevna varstva je vpisanih okoli 40 % petletnih otrok vse populacije ter v vrtce skoraj vsi preostali, okrog 58 %. Skupaj je vpisanih kar 98 % petletnikov (Ichimi Abumiya, b. d.). Kar 60 % vseh varstev na Japonskem je zasebnih, medtem ko je v šolah nasprotno. Javnih šol je okoli 60 %. Razlike med javnimi zavodi za vzgojo in izobraževanje in zasebnimi so dokaj očitne, saj zasebne nudijo več dodatnih in obogatitvenih dejavnosti (učenje glasbe oziroma inštrumentov, umetnost kaligrafije, treniranje specifičnih športov idr.). Pri plačilu storitve nudi država subvencije tako pri javnih kot tudi pri zasebnih varstvih in šolah. Subvencije določijo glede na prihodek obeh staršev oziroma skrbnikov (Hays, 2014).
Na sistem vzgoje in izobraževanja na Japonskem je vplivalo več oseb in obstoječih konceptov, tudi nam bližjih, kot so Deweyjev koncept, koncept montessori, koncept Reggio Emilia idr.
(Ichimi Abumiya, b. d.).
Tobin (1991) je v primerjanju vzgoje na Kitajskem in Japonskem, opazil naslednje:
V primerjavi z vzgojo na Kitajskem se otroci v varstvih na Japonskem mnogo več igrajo in tudi vzgojitelji se mnogo pogosteje vključujejo v njihovo igro kot njihovi sovrstniki. S tem otroke spodbudijo k različnim vrstam igre.
Na Japonskem otroke manj ščitijo. Pogosteje jih pustijo hoditi bose, pustijo jim izkusiti manjše poškodbe in oblačijo jih v manj slojev oblačil. Vzgojitelji dnevno poročajo staršem
12
o otrokovem zdravstvenem stanju in stanju njegovega razvoja z zvezki, s katerimi poteka dvosmerna komunikacija.
Skrbijo za aktivnosti znotraj in zunaj. Zunanja igrišča imajo razgibane terene, na voljo so naravni materiali, pri čemer se otroci učijo s poskusi in napakami (Ichimi Abumiya, b. d.).
Pri japonskih otrocih je opaziti pomanjkanje znanja in izkušenj pri argumentiranju ter pogajanju za stvari, ki si jih želijo ter pri reševanju sporov, še posebej z odraslimi (Ichimi Abumiya, b.
d.).
Problem njihovega vzgojno-izobraževalnega sistema pa se pojavi tudi pri prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje. Prestop otroka iz varstva v šolo je težko obdobje, ki so ga na Japonskem poimenovalni kar »first grader problem« ali »problem prvega razreda«. Zavedajo se, da bodo morali tako vrtci, varstva in šole sodelovati ter zagotoviti doslednost. Potrebne bodo spremembe, prilagajanja, poglobljeno razumevanje uporabljenih učnih metod in izvajanje šolskih in predšolskih dejavnosti. V letu 2006 so zato sprejeli Temeljni zakon o izobraževanju ter v letu 2008 tako kurikulum za vrtce kot za dnevna varstva. Sprejeto je za otroke, stare od 3 do 5 let. S tem zagotavljajo kvalitetno in enakovredno vzgojo, ki nudi vseživljenjsko pomembna znanja in izkušnje (Ichimi Abumiya, b. d.).
Na Japonskem se je pojavil problem zmanjšanega števila rojstev. Posledično je bil zmanjšan tudi vpis otrok v varstva. Varstva so začela uvajati spremembe standardov in so razširila svoje ponudbe. Nekateri vrtci postanejo podobnejši dnevnim varstvom in pričnejo s sprejemanjem tudi najmlajših otrok. Šole so znižale maksimalne standarde vpisanih otrok v razrede in za 30
% zmanjšale učne zahteve po učnih načrtih. Aprila 2002 so sprejeli tudi ukrep, da pouk poteka le pet dni v tednu, od ponedeljka do petka, ter s tem ukinili pouk ob sobotah (Hays, 2014).
2.6 Nemčija
V Nemčiji ima od leta 2013 vsak otrok pravico biti vključen v vrtec od tretjega do šestega leta, ko se jim začne obvezno izobraževanje. Nekateri vrtci sprejemajo tudi mlajše otroke, a so to v večini vrtci, ki jih vodijo lokalne oblasti, verske združbe ali zasebne organizacije (Richardson, 2019).
2.6.1 Vrste varstev
Kinderkrippe (fr. crèche oz. jasli). Varstvo je neobvezno in je namenjeno otrokom do tretjega leta. Najpogosteje jih vodijo zasebniki lokalne in verske oblasti. Varstvo je
13
plačljivo. Vsota plačila je odvisno od posamezne regije. Ker so otroci še majhni, se organizirajo manjše skupine. Ta varstva nadzira Državni urad za dobrobit mladih. Glavna namena vključitve otroka sta socializacija in navajanje na druženje (razvijanje komunikacijskih sposobnosti). Veliko je igre na prostem, prepevanja, spoznavanja glasbil in branja otroških knjig. Skupine se lahko ustvarijo glede na stopnjo gibalnega razvoja otrok (tisti, ki se plazijo, in tisti, ki hodijo). Ure prisotnosti otroka so prilagodljive potrebam skrbnikov. Običajno so odprte do sedem ur dnevno. Ponekod je zagotovljena prehrana, a ne povsod.
Kindertagesstätte (celodnevni vrtec). Izvajanje predšolskih dejavnosti. Namenjeno otrokom od tretjega do šestega leta. Po navadi so odprti od 7.00 do 17.00 ali še dlje. Znotraj poslovalnega časa otrok običajno preživi od 7 do 9 ur. Najbolj iskana vrsta varstva. Ponekod nudijo prehrano, ni pa obvezna. Cena je odvisna od več dejavnikov. Skrbniki lahko zaprosijo za subvencijo (CZS), ki zopet variira glede na dohodek. Dodatni stroški se pojavijo, če je vključena prehrana. Otroci se učijo ob igri, ki postopno postaja zahtevnejša.
Pričnejo z učenjem števil, črk, vrednot in lepega vedenja. Veliko dejavnosti je namenjenih gibanju. Njihov napredek spremljajo zaposleni.
Kindergarten (vrtec). Neobvezen in prav tako namenjen otrokom od tretjega do šestega leta.
Ne spada v redni javni šolski sistem, saj ga običajno vodijo cerkve, lokalne oblasti ali zasebne združbe. Po navadi je plačljiv, nekateri so tudi brezplačni. Vsota plačila se razlikuje glede na dohodek staršev; manjši dohodek – manjše plačilo in večji dohodek – večje plačilo.
Nadzor nad varstvi izvaja Državni urad za dobrobit mladih.
Vrtci so sredstvo socializacije in priprava na osnovno šolo. Poslovalni čas je običajno od 9.00 pa do okoli poldneva. Prav tako kot pri celodnevnih vrtcih se učijo ob igri, ki postopno postaja zahtevnejša. Spoznavajo števila, črke, vrednote in lepo vedenje. Veliko so v gibanju.
Napredek spremljajo zaposleni. Ponekod nudijo prehrano, a ne povsod.
Schulhort (šolsko varstvo). Namenjeno osnovnošolskim otrokom. V dveh različicah:
jutranje varstvo (pred šolo) in popoldansko varstvo (po šoli). Oboje je neobvezno. Med popoldanskim varstvom se odvijajo tudi dodatni krožki in aktivnosti. Varstva po navadi organizira šola glede na potrebe skrbnikov. Običajno varstva izvajajo pomočniki učitelja.
Aktivnosti za otroke vključujejo igranje instrumentov, namizne igre, športi itn. Otroci se lahko delijo po starosti ali sposobnosti. Plačilo je odvisno od časa otroka v varstvu, od prostorov, organizatorja in dejavnosti. Glede na dohodek je možno zmanjšano plačilo.
Navadno prehrane ni vključene, ponekod pa je na voljo malica.
14
Mednarodna varstva in vrtci. Te vrtce in varstva je težje najdi. Otrok pridobi ugodnosti, ki jih v drugih vrtcih težje, saj tu stopa v stik z drugače govorečimi osebami in neznanimi kulturami. Nekatere raziskave dokazujejo, da imajo dvojezični otroci daljšo koncentracijo in so zmožni hitreje preklapljati med nalogami. Dejavnosti so podobne drugim vrtcem in varstvom, z večjim poudarkom na spoznavanju drugačnosti kultur, religij in jezikov. Učenje poteka ob igri s pomočjo gibalnih aktivnosti. Plačila se močno razlikujejo. Za skrbnike z manjšim dohodkom so na voljo subvencije.
Au pair (fr. oz. varuška iz druge države) in varuške. Nudijo varstvo na domu otroka.
Nekatere tudi živijo tam. Odobriti jih mora biti urada za socialno varstvo mladih, a ne sme imeti uradnih kvalifikacij za varstvo otrok. Ker varuh vso pozornost posveča enemu otroku, je tudi cena takšnega varstva višja.
Dnevno varstvo (ang. childminders). Varujejo otroke na svojem domu. Navadno varujejo tri ali štiri otroke hkrati. Prav tako jih mora odobriti urad za socialno varstvo mladih (Richardson, 2019).
2.7 Norveška
Predšolska vzgoja na Norveškem vključuje otroke do petega leta oz. do vstopa v šolo. Podatki iz leta 2013 kažejo, da je bilo v varstva vključenih 80 % eno- in dvoletnikov ter kar 96 % tri- do petletnikov (Anders, Barnett, Engel in Taguma, 2015, str. 13).
Uvajanje sprememb
Norveška je zadnjih desetletjih uvedla kar nekaj sprememb. Ustanovili so mnogo specializiranih tečajev za pedagoge in temu podobnih izobraževanj, da bi zmanjšali izobrazbeno nekvalificirane zaposlene. Opazili so tudi povečano število moških v pedagoških vodah.
Spremembe na področju financiranja varstev pa so pripomogle k temu, da so varstva na voljo tudi bolj ranljivim skupinam ljudi (Anders, Barnett, Engel in Taguma, 2015. str. 11, 12).
Financiranje
Podatek stroškov varstva na enega otroka iz leta 2014 prikazuje, da ti ne presegajo 243 evrov na mesec. Delujoči vrtci zahtevajo dokaj nizka plačila (Anders, Barnett, Engel in Taguma, 2015, str. 14).
Razmerje med številom otrok in osebjem
15
Zakon za vrtce predpisuje normo, da mora biti en vzgojitelj na 7–9 otrok v prvem starostnem obdobju in en vzgojitelj na 16–18 otrok v drugem starostnem obdobju, če otroci varstvo obiskujejo šest ur ali dlje na dan. Če vrtec ne izpolnjuje pogojev, potem varstva ne smejo izvajati. Po navadi dopolnijo primanjkujoče število osebja z nekvalificiranimi odraslimi osebami (Anders, Barnett, Engel in Taguma, 2015).
Zakon za družinska dnevna varstva predpisuje, da pomočnik vzgojitelja ne sme biti sam z več kot petimi otroki hkrati ter mora varstvo dnevno ali vsaj tedensko nadzorovati izobražena in kvalificirana oseba (Anders, Barnett, Engel in Taguma, 2015, str. 14).
Vrtci z izvajanjem različnih programov za starše in otroke hkrati, mora biti vodeno s strani kvalificirane in izobražene osebe (Anders, Barnett, Engel in Taguma, 2015, str. 14).
2.7.1 Vrste varstev
Barnehager (vrtci): So javni ali zasebni, gre za celoletno izvajanje varstva, poldnevne ali celodnevne programe, ki so namenjeni otrokom od rojstva do 5 let. Zaposleni morajo imeti primerno izobrazbo ali kvalifikacije. Tudi pomočniki vzgojitelja naj bi imeli opravljeno vsaj štiriletno poklicno izobrazbo, ne potrebujejo pa diplome. Vrtci so odprti od 9 do 10 ur dnevno.
Familienbarnehager (družinska dnevna varstva): Zasebna varstva na domu. Nudijo celoletno izvajanje varstva, s poldnevnim ali celodnevnim programom. Namenjena so otrokom od rojstva do 5 let. Od zaposlenih v družinskem dnevnem varstvu ni zahtevane izobrazbe, to mora imeti le pedagoški vodja, ki delo nadzoruje na dnevni ravni.
Åpne barnehager (odprti vrtci): za krajši čas. Namenjeno staršem in otrokom, za udeležbo v raznih otroških programih (Anders, Barnett, Engel in Taguma, 2015, str. 14 ter Childcare Options in Norway).
2.7.2 Framework Plan for Kindergartens
Ravnajo se po dokumentu Framework Plan for Kindergartens, ki je v uporabi od leta 2005. Od takrat je bil večkrat posodobljen, nazadnje 1. avgusta 2017.
Glavni nalogi vrtcev sta otrokom zagotoviti nego in igro. Prav tako morajo skrbeti za svoj formativni razvoj, spodbujati učenje, prijateljstvo in skupnost ter sporazumevanje in jezik.
(Framework plan for Kindergartens, 2017, str. 7).
Ravnajo se po naslednjih temeljnih vrednotah:
16
Otroci naj uživajo dobro otroštvo; igra, prijateljstvo, druženje, zabava.
Demokracija; spoštovanje drug drugega, vsak posameznik nekaj velja, sodelovanje.
Raznolikost, v več pomenih; vrednotenje in spodbujanje drugačnosti oseb, delovanja, razmišljanja. Otroci raziskujejo in povezujejo razlike.
Pravičnost in enakost; ne glede na razlike; proti diskriminaciji.
Dolgotrajen razvoj; skrb zase, za druge, naravo, okolje itn. Grajenje vrednost in stališč.
Vseživljenjske veščine in skrb za zdravje; pripevanje k dobremu počutju, sreči, občutku lastne vrednosti, so močno proti nasilju. Učenje spopadanja s težkimi situacijami (Framework plan for Kindergartens, 2017, str. 7–11).
Področja, ki jih razvijajo pri predšolskih otrocih v vrtcu:
sporazumevanje in jezik,
telesna aktivnost in skrb za zdravje,
kultura, umetnost, in kreativnost,
narava, okolje in spoznavanje tehnologije,
filozofija, etika in vera,
lokalna skupnost in družba,
oblike, številke in presledki (Framework plan for Kindergartens. 2017, str. 47 v Childcare Options in Norway).
Če področja posplošimo, jih lahko poimenujemo tudi kot jezik, gibanje, umetnost, narava, etika, družba in matematika. S tem želim poudariti, da so področja zelo podobna slovenskim kurikularnim področjem (izjema je dodatna filozofija oziroma etika).
2.8 Nova Zelandija
2.8 Nova Zelandija
Zgodnje, predšolsko obdobje v Novi Zelandiji vključuje otroke do petega leta starosti.
Najpogosteje so vključeni otroci od drugega leta dalje. Glavni namen vzgoje in izobraževanja v tem obdobju je skrb za otroka od vključitve in vse do pričetka njegovega šolanja. V Novi Zelandiji je odstotek otrok, ki so vsaj nekaj časa vključeni v vrtec zelo visok, in sicer kar 95 %.
Veliko vlogo ima vlada, saj ta določa učne načrte in standarde vzdrževanja vrtcev. Prav tako izvaja nadzore nad kakovostjo dela. Posebnost njihove vlade je tudi v tem, da vsakemu otroku
17
plača prvih 20 ur v tednu, ki jih ta preživi v varstvu. Preostalo plačajo skrbniki sami (Preschool care and education, 2019; Kindergarten, 2020).
Njihov vzgojno-izobraževalni sistem deluje tudi v času šolskih počitnic Otroci v vrtcu preživijo od 3 do 7 ur dnevno. Ure se razlikujejo glede na varstva (Preschool care and education, 2019;
Questions about kindy, 2018).
Standardi predpisujejo, da je v skupini otrok, starih dve leti ali več let, potrebno zagotoviti enega učitelja na 10 otrok (Kindergarten, 2020).
2.8.1 Možnosti varstva v Novi Zelandiji
V Novi Zelandiji je več kot 5000 ustanov, ki nudijo varstvo predšolskih otrok. Ločijo dve osnovni skupini:
Storitve, ki jih vodijo učitelji. Pogoja za takšno vrsto varstva sta, da je polovica zaposlenih usposobljenih za delo z otroki in registriranih kot učitelji otrok v predšolskem obdobju. Te storitve vključujejo vrtce, izobraževanja in nege, storitve na domu in šolske igralne skupine.
Storitve, ki jih vodijo starši, družine ali skrbniki, so ločene po regijah Nove Zelandije. Ti vključujejo igralne centre za majhne otroke, za katere je potrebna licenca in igralne skupine, ki jim vladina licenčnost ni obvezna (Preschool care and education, 2019).
2.8.2 Kurikulum predšolske vzgoje – Te Whāriki
Kurikulum je usmerjen k ustvarjanju otrokovega interesa in razvijanju njegovih sposobnosti z izkušnjami in novimi spoznanji. Vse to je priprava na šolsko učenje (Preschool care and education, 2019).
Te Whāriki 2017 – Kurikulum, namenjen zgodnjim letom učenja v Novi Zelandiji
Njegova glavna naloga je v otroku vzbuditi občutek pripadnosti. Deluje na miselnosti, da so otroci kompetentni učenci, željni znanja, ki imajo zdravo telo in dušo in aktivno prispevajo k družbi. S to svojo vizijo strmi k usmerjanju otrok k pridobivanju vseživljenjsko potrebnih znanj in spretnosti. Kurikulum je sestavljen iz petih načel in stopenj. Vsi zavodi, varstva in vzgojitelji si kurikulum prilagajo, dodajajo in kompenzirajo glede na svoje potrebe in potrebe otrok. V ospredje postavljajo igro in zabavo, saj menijo, da se otroci ob dobri volji najbolje razvijajo in se ob tem učijo sprejemati dobre odločitve v življenju. Te Whāriki vključuje navodila, kako v vsebinah poudariti uporabnost v praksi. V njem so odprto zapisane aktivnosti in dogodki, značilni za zgodnja leta učenja. Cilji, načela in učni načrti Te Whāriki kurikuluma v ospredje
18
postavljajo otroka in strmijo k vzajemnim, spoštljivim in odzivnim medsebojnim odnosom (Preschool care and education, 2019; Te Whāriki, 2019; Learning stages, b. d.).
Te Whāriki kurikulum deluje na treh ravneh:
Področja razvoja: Otroci se učijo jezika in pismenosti, matematiko, konstrukcijo, gibanje in glasbo, razumevanje družbe, spoznavajo znanost in naravo ter umetnost.
Čustveni koncepti: Otroci se učijo izražanja svojih potreb, razrešujejo konflikte in rešujejo probleme, razvijajo svojo samozavest ter se počutijo varne in zadovoljne.
Gibalni koncept: Otroci razvijajo drobno gibalne sposobnosti, ozaveščajo zmožnosti svojega telesa in nadgrajujejo svoje spretnosti (Learning stages, b. d.).
5 stopenj Te Whāriki kurikuluma po letih:
0–2. Odrasli z otrokom ravna mirno, počasi, potrpežljivo in razumno, v ljubečem in negovanem okolju. Največja pozornost je na področju gibanja, aktivnosti otrok. Dotikajo se tudi čustvenega in socialnega področja ter gradijo otrokove jezikovne zmožnosti.
2–3. Odrasli spodbuja otrokovo raziskovanje in samostojnost. Pomoč nudi, kjer je potrebna.
Še vedno se osredinjeno na področje gibanja, mnogo bolj v ospredju pa je tudi jezik.
3–5 oziroma do vstopa v šolo. Otroka, mlajšega od treh let, opazujejo in ko ocenijo, da je dovolj zrel za premik v predšolsko skupino (po navadi okrog tretjega leta ali kasneje), se pridruži starejšim. Odrasli v tej stopnji spodbuja samostojnost. Strmi se k pozitivni naravnanosti v skupini, razvijanju samopodobe ter socialnih in medosebnih stikov. Glavni cilj pa je priprava na šolo (Learning stages, b. d.).
Glavni cilj celotnega Te Whāriki kurikuluma je razviti kompetentnega in samozavestnega otroka. To storijo tako, da skupaj s starši glede na njihovega otroka izberejo sklope in prilagodijo načela na način, da bi najlažje dosegli zadane cilje. V pomoč vzgojiteljem pri načrtovanju prilagojenih ciljev za posameznega otroka so knjige oziroma priročniki Kei tua o te pae. V njih so zapisani vzorci najboljših praks, da bi izboljšali delo vzgojiteljev ter spodbudili splošno kakovostnejše in učinkovitejše učenje in razvijanje predšolskih otrok.
Otrokov napredek ocenjujejo vzgojitelji ob opazovanju in prepoznavanju razvoja, ki ga zapišejo v knjigi. Vsak otrok ima svojo knjigo. Vanjo vstavljajo svoje izdelke, dela in drugo, kar prikazuje, kaj je otrok počel. Otroci sodelujejo pri ustvarjanju te knjige. Namenjena je otrokom, njegovim skrbnikom ter je pokazatelj otrokovega znanja. To knjigo uporabijo
19
tudi, ko otrok napreduje iz predšolskega obdobja v osnovnošolsko (Preschool care and education, 2019; Te Whāriki, 2019; Assessment for learning, 2018).
Cilji kurikuluma TeWhāriki:
Dobro počutje in zdravje; otrok je v varnem okolju in je negovan.
Pripadnost; tako otrok, kot njegova družina čuti odprtost in pripadnost.
Prispevanje; prispevek vsakega otrok je cenjen.
Komunikacija; razumevanje verbalne in neverbalne komunikacije.
Raziskovanje; aktivno učenje v okolju (Te Whariki – What is this, 2013–2020).
Starševski vpogled
V Novi Zelandiji v predšolskem obdobju še ni testov ali drugih vrst preverjanj znanj. Starši dobijo vpogled v dejavnost otrok ob fotografijah in otroških izdelkih, od koder je razviden otrokov napredek. Da bi bila prestavitev natančna, uporabljajo digitalne fotoaparate in spletne kamere. Otroci tudi sami izbirajo, kaj želijo fotografirati in deliti. Uporabljajo tudi druge vrste dokumentiranja, kot je na primer portfolio. Ob fotografijah zapisujejo povzetke o dejavnosti ali otroške izjave. Starši se redno pogovarjajo o svojem otroku z vzgojitelji. Ob koncu predšolskega obdobja vsi starši oziroma skrbniki prejmejo zapis o vsebinah, ki se jih je otrok naučil, in ga nato posredujejo otrokovim prvim osnovnošolskim učiteljem (Preschool care and education, 2019).
Sodelovanje staršev
Na otrokovo učenje in razvite sposobnosti vplivajo tudi aktivnosti, ki jih počne doma, saj se otrok neprestano uči. Zato starše spodbujajo k sodelovanju in povezovanju tem učenja v varstvu s tistimi doma. Količina povezovanja je odvisna od staršev. Centri, kjer se varstva izvajajo, so odprti za starše, če ti želijo pogovor ali se želijo aktivno vključiti. Starše povabijo tudi k deljenju osebnih izkušenj svoje družine in kulture. Dolžnost vzgojiteljev je, da staršem sporočajo, kaj otrok počne, kakšne ima interese in sposobnosti. O vseh odločitvah, povezanih z otrokom, se morajo posvetovati s starši oziroma skrbniki. Centri za zgodnje učenje organizirajo tudi različne dogodke, kot je na primer večer za starše (Preschool care and education, 2019).
20 Stroški varstva
Stroški za varstvo v zgodnjem obdobju učenja so izračunane pristojbine. Vlada Nove Zelandije nudi subvencijo vsem otrokom do vstopa v šolo za do 6 ur dnevno (30 ur tedensko) (Preschool care and education, 2019).
2.9 Španija
2.9.1 Predšolska vzgoja – vrtci in varstva v Španiji
V Španiji predšolska vzgoja obsega obdobje od prvega do šestega leta. Izraz predšolska vzgoja vključuje vrtce, varstva pred vstopom v šolo in varstva za dojenčke. Na voljo so seveda tudi varuške. Pri njih obiskuje vsaj eno leto vrtca kar 90 % vseh otrok, starih od 3 do 5 let. Pojavljajo pa se večje razlike v zagotavljanju javnih in zasebnih varstev glede na regijo in mesto. Razlika je še posebej opazna v državnih šolah. Splošno pa velja, da so ta varstva priložnost za starše, da dobijo nadzorovano in kakovostno varstvo za svojega otroka (Kindergarten and nursery schools in Spain, b. d.).
Javna predšolska vzgoja je razdeljena na dva sklopa.
primarna stopnja, guarderias (ang. nursery schools) vključuje otroke, stare od enega leta do treh let in
sekundarna stopnja escuela infantil (ang. infant schools) vključuje otroke od treh do šestih let (Childcare in Spain, 2018).
2.9.2 Področja usmeritev
Splošno pravno šolstvo predpisuje kurikulume za vse stopnje šolanja; predšolsko osnovnošolsko, srednješolsko … V veljavo je stopilo leta 2006. V primarni stopnji – guarderias (ang. nursery schools) se še ne usmerjajo v specifična področja, to se zgodi v sekundarni – escuela infantil (ang. infant schools). Poudarjajo 5 področij: čustveni razvoj, gibanje in nadzor telesa, komunikacijo in jezik, temelje sobivanja in delovanja v družbi, pozitivno samopodobo in samostojnost (Childcare in Spain, 2018).
2.9.3 Izvajanje predšolske vzgoje
Ustanove, ki izvajajo predšolsko vzgojo, strmijo k razvijanju socialnih veščin pri otrocih z usmeritvijo v skupinske dejavnosti. Prav tako se trudijo razvijati koordinacijo in spodbujajo otrokovo samozavedanje. Dejavnosti so sestajanje iz umetnosti ustvarjanja oziroma izdelovanja
21
(risanje, lončarstvo …), glasbe in plesa, poučnih iger, dejavnosti za razvijanje zaznav in motorike ter krepljenja pozornosti poslušanja. Najstarejši predšolski otroci se učijo tudi branja, pisanja in aritmetike. Pri treh letih se v javnih ustanovah navadno prične uvajati angleščino.
Organizirani so tudi različni izleti ob spremstvu vzgojiteljev (Kindergarten and nursery schools in Spain, b. d.).
Financiranje vrtcev
Znano je, da je vključitev otroka v varstvo v večini središč prostovoljna. Prostih mest v varstvih je dokaj malo, zato si je mesto za otroka potrebno iskati že kmalu. Prednostna merila za sprejem otroka v varstva sta bližina prebivališča in vključenost bratov in/ali sester. Prav tako imajo prednost otroci iz socialno ogrožene družine, otroci samohranilcev ali brezposelnih staršev. Pri financiranju veliko pripomore država, saj ta nudi subvencijo. Znižanje plačila skrbnikov je odvisno od njihovega skupnega prihodka. Manjši kot je prihodek, večja je državna subvencija.
Za primer vzemimo Barcelono, kjer cena plačila varstva variira med 50 evrov in 395 evrov na mesec (Kindergarten and nursery schools in Spain, b. d.; Childcare in Spain, 2018).
Varstvo predšolskih otrok je zelo priporočljivo, izrecno za otroke, ki bodo v vpisani v javno šolo. V mnogih državah so bile izvedene raziskave, ki so dokazale, da so otroci, ki obiskujejo vrtec pred šolo, dosegali boljše rezultate (Kindergarten and nursery schools in Spain).
Zasebna varstva
V Španiji majo tudi veliko zasebnih varstev. Nekaj jih je del osnovne šole. Namenjena so otrokom od drugega do šestega leta. Splošno so ta varstva dokaj popularna izbira, saj so dobro organizirana in vrednotena. Dogovori vključenosti otroka so po navadi prilagodljivi. Starši lahko sami izberejo čas, ko želijo, da je otrok v varstvu: dopoldan, popoldan, cel dan ali le ob izbranih dnevih. Varstva, ki so del šole, navadno nudijo tudi prevoz do ustanove in nazaj domov (Kindergarten and nursery schools in Spain, b. d.)
Porodniška
Mamicam novorojenčkov, posvojiteljem in rejnikom pripada državna socialna podpora v obliki plačanega dopusta do 16 tednov. Od leta 2018 so tudi očetje deležni nekaterih ugodnosti.
Pravico imajo do pet tednov neprekinjenega dopusta, ki se z vsakim naslednjim otrokom podaljša še za dva tedna (Childcare in Spain, 2018).
22
2.10 Združeno Kraljestvo
The childcare system in the UK (2018) – Sistem varstva otrok v Združenem Kraljestvu opisuje pogoje prejemanja plačila za novorojenega otroka in možnosti varstva .
Nosečnice so upravičene do porodniškega plačila tik pred rojstvom otroka in v času za njim, če so bile pri delodajalcu zaposlene vsaj 26 tednov. Minimalni dohodek je 102 funta oz. 117 evrov na teden (The childcare system in the UK, 2018).
Možnosti varstev
Osebe in organizacije, ki nudijo varstvo, nego in vzgojo otrok v Združenem Kraljestvu so:
Childminder – samozaposlena oseba, ki varuje in neguje otroke na svojem domu, vsaj dve uri na dan. Varuh se mora uradno registrirati. Varuje tako predšolske kot šolske otroke. Na voljo je tudi med počitnicami in prazniki. Varuh in skrbnik pred pogodbo dorečeta pogoje dela, delovni čas, plačilo ter dodatna plačila. Cene se razlikujejo glede na regijo in starost otrok (po navadi je višja cena za mlajše otroke, saj te potrebujejo več pozornosti in posebne nege). Povprečna cena za varstvo otroka, sodeč po anketi Childcare Cost (2009, pov. po The childcare system in the UK, 2018), je okrog 190 evrov na teden.
Child centers – Otroški centri so navadno odprti ob 8. do 18. ure celo leto.
Day nursery – V Združenem Kraljestvu so na voljo različni vrtci. Od zasebnih vrtcev, vrtcev, ki jih organizira skupnost, do vrtcev na delovnih mestih staršev. Nudijo celodnevno varstvo za otroke stare 0–5 let. Cene se gibljejo med 160 in 230 evri.
Part-time childcare – na voljo so tudi krajši programi varstva, organizirani kot otroške skupine, zgodnja izobraževanja in pouk v vrtcih ali kot obšolske storitve. Primerni so za otroke med 3. in 5. letom. Cena je nekaj čez 50 evrov.
Nanny – za bolj fleksibilni urnik je priporočljiva varuška. Varuška, za razliko od varuha, svoje delo opravlja na domu otroka. Opravljen imajo trening nege in varstva, ne potrebujejo pa nobenih posebnih kvalifikacij. Če skrbnik otroka želi najeti neregistrirano varuško, mora intervju organizirati sam. Delo varuške je plačano od 288 do 635 evrov na teden (v to ni vštet davek) in nacionalno zavarovanje.
V pomoč skrbnikom pri izbiri so registrirana varstva otrok, v skrajni sili pa tudi prijatelji ali družinski člani (The childcare system in the UK, 2018).
23 2.10.1 Anglija
V Angliji traja predšolsko obdobje od rojstva pa do petega leta. Večina otrok je vključenih v program varstva najkasneje pri treh letih (Isaacs in Richardson, 2019).
2.10.2 Zakonski ovir za temeljno fazo zgodnjih let. Postavljanje standardov za učenje, razvijanje in varstvo otrok od rojstva do 5 let.
Zakonski okvir, opisan v naslednjih odstavkih, je veljaven od 3. aprila 2017 in obvezen za vse vzdrževane in samostojne šole ter registrirane ponudnike varstva otrok (Statutory framework, 2017, str. 3).
Želi si zagotoviti:
Kakovost in doslednost, da lahko vsak otrok pozitivno napreduje in ne zaostaja.
Varen temelj učenja in ustvarjanje priložnosti za zagotavljanje potreb in interesov vsakega otroka, ki so redno pregledane in ocenjevane.
Sodelovalno delo pedagogov in skrbnikov.
Enakost izbire in nediskriminacijo. Vsi otroci so vključeni.
Vsebuje zahteve in korake, s katerimi izvajalci poskrbijo za varnost in blaginjo otrok. Zajema programe, ki zagotavljajo pogoje za učenje in razvoj otrok. Vključuje pripravo in oblikovanje dejavnosti, s katerimi otroci pridobijo lastne izkušnje, cilje, usmeritev k znanju in spretnostim ter načine merjenja napredka oziroma ocenjevanje za poročanje skrbnikom. Značilnosti učinkovitega učenja so aktivno učenje, igranje in raziskovanje ter ustvarjalno razmišljanje (Statutory framework, 2017, str. 5).
Štiri vodilna načela:
Vsak otrok je edinstven in sposoben.
Ob pozitivnih odnosih se nauči biti močan in neodvisen.
Najbolje se razvija v ugodnih okoljih, kjer so upoštevane njegove individualne potrebe in možnost pridobivanja lastnih izkušenj.
Zakonski okvir zajema izobraževanje in vzgojo vseh otrok zgodnjih let, tudi otrok s posebnimi potrebami (Statutory framework, 2017, str. 6).
V zakonskem okviru so posebej opisane zahteve izvajalcev vzgoje in izobraževanja. Njihove glavne naloge so, da zagotavljajo varnost, razvijajo otrokove osnovne dispozicije spretnosti in znanja, ki jih bo potreboval za vstop v šolo ali napredovanje v naslednji razred, ter da o tem
24
poročajo otrokovim skrbnikom. Vse to se uresničuje na sedmih medsebojno povezanih področjih. Posebno pomembna so prva tri, ki se jih močneje razvija v predšolskem obdobju, naslednja štiri pa te dopolnjujejo in krepijo v kasnejših obdobjih.
Osnovna področja
Jezik in komunikacija – jezikovno bogato okolje za razvoj samozavesti in samoizražanja v različnih govornih položajih.
Fizični razvoj – priložnosti za interakcijo in aktivnost za razvoj koordinacije in nadzora gibov. Spoznanje z zdravim načinom življenja.
Osebni, socialni in čustveni razvoj – ustvarjanje pozitivne samopodobe, učenje nadzorovanja čustev ter krepljenje socialnih odnosov in spoštovanja drugih.
Specifična področja
Pismenost – ustvarjanje priložnosti, kjer otrok povezuje glasove in črke v besede. Nudenje čim večjega izbora njim primerne kvalitetne literature (pesmi, knjige, uganke …).
Matematika – dejavnosti, kjer otrok uporablja in krepi razumevanje števil, štete, sešteva, odšteva, opisuje oblike, meri in tehta.
Razumevanje sveta – vodenje otrok k razumevanju fizičnega sveta in družbe ob različnih izkušnjah, raziskovanju in opazovanju. Spoznavanje ljudi, okolja in tehnologije.
Umetnost izražanja – ustvarjanje priložnosti, kjer otrok preizkuša različne materiale in pripomočke za ustvarjanje, deli svoje misli, ideje in izkušnje ob glasbi, gibanju, likovni umetnosti, socialni igri ali tehnologiji (Statutory framework, 2017, str. 7 in 8).
Pedagogi morajo pri načrtovanju dejavnosti upoštevati otrokovo starost in stopnjo razvoja. Ob tem ne smejo pozabiti tudi na postopnost. Njihova naloga je, da spremljajo otrokov razvoj in dolžnost, da obvestijo skrbnike, če opazijo kakršnokoli posebnosti (obvezno preverjanje otrokovega razvoja pri njegovem drugem letu. Vsa zgoraj opisana področja učenja in razvoja se mora izvajati načrtovano, z namensko igro in z mešanico dejavnosti, ki jih vodijo tako odrasli kot otroci (Statutory framework, 2017, str. 9 in 13).
Predpisani standardi
Število zaposlenih na število otrok v zgodnjih letih:
25
a) Do dveh let. Razmerje zaposleni vs. otroci je 1:3. Izmed vseh zaposlenih mora imeti vsaj eden 3. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri in vsaj polovico jih mora imeti najmanj 2. stopnjo izobrazbe ter biti usposobljeni za delo z dojenčki oziroma mlajšimi od dveh let.
b) Delo z dvoletniki. Razmerje zaposleni vs. otroci je 1:4. Ostali pogoji ostanejo enaki.
c) Tri leta in starejši.
Kjer dela zaposlena oseba s priznanim statusom učitelja 6. stopnje neposredno z otroki:. En zaposleni vs trinajst otrok. Vsaj en zaposleni mora imeti 3. stopnjo izobrazbe.
Kjer zaposlena oseba s priznanim statusom učitelja 6. stopnje ne dela neposredno z otroki:
en zaposleni vs. osem otrok. Vsaj en zaposleni mora imeti 3. stopnjo izobrazbe in vsaj polovico jih mora imeti najmanj 2. stopnjo izobrazbe.
V zasebnih ustanovah, kjer dela oseba s priznanim statusom učitelja 6. stopnje neposredno z otroki: en zaposleni vs. 30 otrok, če jih je večina petletnikov ali starejših. Za ostale skupine pa en zaposleni vs. 13 otrok. Vsaj en zaposleni mora imeti 3. stopnjo izobrazbe.
V zasebnih ustanovah, kjer ni osebe s priznanim statusom učitelja 6. stopnje, ki bi delala neposredno z otroki:. en zaposleni vs. osem otrok. Vsaj en zaposleni mora imeti 3. stopnjo izobrazbe in vsaj polovico jih mora imeti najmanj 2. stopnjo izobrazbe.
V zasebnih ustanovah, kjer dela oseba s priznanim statusom učitelja 6. stopnje neposredno z otroki: en vs. 30 otrok, če jih je večina petletnikov ali starejših. Za ostale skupine velja en zaposleni vs. 13 otrok. Vsaj en zaposleni mora imeti 3. stopnjo izobrazbe (Statutory framework, 2017, str. 23 in 24).
Povprečni delovni časi vrtcev so prilagojeni delovnemu času večine zaposlenih. Odprti so pet dni v tednu, od ponedeljka do petka, v večini od 8.00 do 18.00. Otrokov čas v vrtcu ni časovno omejen (The UK’s education system, Preschool learning in the UK, 2020).
26
3 PRIMERJANJE PRIDOBLJENIH PODATKOV
Pridobljeni podatki o desetih državah so predstavljeni v naslednjih štirih tabelah.
3.1 Osnove usmeritvenih dokumentov za predšolsko vzgojo
V naslednji tabeli je za izbranih deset držav zapisano, kdaj je njihov usmeritveni dokument za predšolsko vzgojo nastal, komu je namenjen ter katere so glavne smernice predšolske vzgoje.
Tabela 1: Osnove usmeritvenih dokumentov za predšolsko vzgojo Država Kdaj je
dokument nastal
Komu je namenjen Glavne smernice
Slovenija 1999 Vsem, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo: vrtcem,
zavodom, vzgojno-
varstvenim družinam in vzgoji na domu..
Strokovna podlaga in širše razumevanje predšolske vzgoje.
BiH / / Glavi namen predšolske vzgoje
je ustvariti enake optimalne pogoje za razvoj vseh otrok, tako da kar se da najbolje razvijejo svoj potencial.
Italija Smernice z ministrstva so pričele veljati s šolskim letom 2013/14.
/ Glavno vodilo je otrokov
celostni razvoj, njegovo spoznavanje širšega sveta in družbe.
Islandija 2011 Vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem.
Skrb za razvoj otrok na duševni, fizični in socialni ravni.
27
Islandija skrbi za prihodnost družbe.
Zadovoljni in zdravi državljani, boljša prihodnost družbe.
Japonska / / Otroke spodbudijo k različnim
vrstam igre.
Nemčija / / Glavni nameni vključitve
otroka v vrtec so: socializacija, razvijanje komunikacijskih sposobnosti in priprava na osnovno šolo.
Norveška 1. avgust 2017.
/ Glavni nalogi sta otrokom
zagotoviti nego in igro.
Nova Zelandija
Te Whāriki je nastal 2017.
Vsem pedagogom. V otroku vzbuditi občutek pripadnosti. Delujejo na miselnosti, da so otroci kompetentni učenci, željni znanja, ki imajo zdravo telo in dušo in aktivno prispevajo k družbi.
Španija / / Strmijo k razvijanju socialnih
spretnosti, z usmeritvijo na skupinske dejavnosti.
Združeno Kraljestvo – Anglija
Veljaven od 3. aprila 2017
Obvezen je za vse vzdrževane in samostojne šole ter ponudnike varstev otrok, vpisanih v register.
Vsak otrok je edinstven in sposoben, razvija naj se ob pozitivnih odnosih in ugodnih okoljih.
28 3.1.1 Ugotovitve
Uradnega usmeritvenega dokumenta za nekaj držav nisem našla, zato so podatki črpani iz več virov. Za vse države ni podatka o nastanku uradnega usmeritvenega dokumenta za predšolsko vzgojo ter zato primanjkuje podatek, komu je dokument namenjen. Glavne smernice niso v vseh virih poimenovane kot glavne smernice. Gre na splošno za glavno vodilo njihove predšolske vzgoje, nek glavni namen.
a) Kdaj je dokument nastal
Izmed vseh pridobljenih podatkov izstopa ravno Slovenija. Naš dokument je najstarejši iz leta 1999. Podatki, ki sem jih našla, kažejo na to, da so vsi ostali dokumenti novejši. Razlika je velika. Naslednji najstarejši dokument je iz leta 2011, kar kaže na 12-letno razliko.
b) Komu je dokument namenjen
Kjer sem ta podatek zasledila, so odgovori dokaj podobni. Nekateri dokumenti so specifično namenjeni osebam, ki delajo s predšolskimi otroki. Drugi pa širše, vsem osebam, ki delajo v pedagoških vodah oziroma osebam, ki vzgajajo in izobražujejo, ne glede na starostno obdobje.
c) Glavne smernice
Nekatere glavne smernice so usmerjene bolj na predšolsko vzgojo ter njeno razumevanje. Spet druge pa so osredinjene na otroke kot edinstveno celoto. Manjša posebnost je Islandija, kjer dajejo velik poudarek prihodnosti njihove družbe in temu primerno izvajajo predšolsko vzgojo.
Splošno pa so vse usmerjene na otrokov splošni, celostni razvoj, njegovo varnost in dobro počutje.
29
3.2 Glavni cilji predšolske vzgoje in doba vključenosti otrok v predšolsko vzgojo
V naslednji tabeli so predstavljeni glavni cilji predšolske vzgoje za deset izbranih držav ter časovni okvir vključenosti otrok v predšolska varstva.
Tabela 2: Glavni cilji in doba vključenosti
Država Glavni cilji Doba vključenosti
v vrtec (od – do) Slovenija Odprt in prilagodljiv kurikulum.
Uravnovešena izbira med področji in dejavnostmi.
Večja možnost individualnosti in izbire.
Ozaveščanje nediskriminacije in sprejemanje drugačnosti.
Zagotavljanje zasebnosti.
Izboljšano medsebojno sodelovanje.
Preureditev dela, prostora in opreme v vrtcu.
Večja avtonomnost delavcev.
Večji poudarek na načrtovanju in evalvaciji dela v vrtcu.
Boljše sodelovanje in seznanjanje staršev
Od 11. meseca do vstopa v šolo (6 let).
BiH / Od 6. meseca pa do
vstopa v šolo.
Italija Spodbujanje komunikacije in verbalnega izražanja.
Poudarek na razvoju socialnih spretnosti in empatije.
Načrtovanje dejavnosti naj izhaja iz otrokovih zmožnosti, interesov, želja.
»Asilo nido«: od 3.
meseca do 3. leta.
»Scuola materna«:
od 3. do 14. leta.
Islandija Omogočiti varno in zdravo okolje.
Omogočiti sodelovanje v skupinskih dejavnostih.
2–5 let oziroma do šole pri šestih letih.
30
Optimalen razvoj vsakega otroka ter upoštevanje individualnosti. Velik poudarek na zagotavljanju čustvene in telesne podpore otrok.
Spodbujanje strpnosti in sprejemanje drugačnosti.
Zagotavljanje enakih možnosti.
Razviti temelje, da postanejo otroci samostojni, samozavestni, aktivni in odgovorni državljani.
Razvijanje ustvarjalnosti in lastnega izražanja, utrjevanje samopodobe, učenje reševanja problemov ter pridobitev občutka varnosti.
Splošno razviti aktivno demokracijo in zadovoljno ljudstvo za boljšo prihodnost.
Japonska Intelektualni in socialni-emocionalni razvoj.
Posebno razvijanje logičnih prestav in pismenosti je redko izpostavljeno.
Samostojnost in skrb zase. Vzgoja ne poteka z navodili temveč samostojno v spodbudnem okolju.
Vzgojitelj načrtuje, izvaja in reflektira dejavnosti.
Državni organi nudijo podporo in svetovanje ter širijo primere dobrih praks
Od 3 mesecev do 5 let.
Nemčija / Od 3. do 6. leta.
Nekateri vrtci sprejemajo tudi mlajše otroke.
Norveška Otroci naj uživajo dobro otroštvo.
Demokracija.
Raznolikost, v več pomenih.
Pravičnost in enakost; ne glede na razlike.
Dolgotrajen razvoj, grajenje vrednost in stališč.
Vseživljenjske spretnosti in skrb za zdravje.
Od rojstva do 5 let.
