• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vpogled v Pogostost bolniškega staleža v delovni organizaciji iskra commerce

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Vpogled v Pogostost bolniškega staleža v delovni organizaciji iskra commerce"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

Zdrav Obzor 1986; 20: 101-2 101

POGOSTOST BOLNIŠKEGA STALEŽA V DELOVNI . ORGANIZACIJI ISKRA COMMERCE

Anka Šuštaršič

UDKlUDC 616-036.2-057

DESKRIPTORJI: absentizem; lskra Commerce IZVLEČEK -Analizirana je pogostost bolniškega staleža delavcev v delovni organizaciji lskra Com- merce v koledarskem letu 1979. Potrjena je dom- neva, daobstajajo pomembne razlike v pogostosti bolniškega staleža med delavci po spolu, starosti, izobrazbiinzaposlenih v različnih TOZD. ženske, mlajši delavci indelavciznižjo strokovno izobra- zbo so bili pogosteje v bolniškem staležu kot drugi.

Uvod

SICKNESS ABSENCE RATE IN THE rSKRA COMMERCE FIRM

DESCRIPTORS: absenteesm; lskra Commerce ABSTRACT - Sickness absence rate of workers recorded in the lskra Commerce in1979, was ana- Iysed. The results confirmed our assumption that differences in sickness rate depend on sex, age, education and post of workers. Women, younger and less highly educated workers were found to be more frequently on sick leave than others.

Na bolniški stalež vpliva več dejavnikov, ki jih lahko združirno v nekaj skupin:

delavec, delovno rnesto, širše okolje in varstvo pri delu. Na vse te skupine dejavni- kov odločilno vplivajo družbeni odnosi ozirorna celovit družbeni proces (1). Ce se poruši to dinarnično ravnovesje, pridejo do izraza kazalci negativnega zdravja, med katerirni je tudi bolniški stalež.

Delovna organizacija (DO) Iskra Cornrnerce, v kateri je bilo na dan 31.12.1979 zaposlenih 2051 delavcev, opravlja združene tržne funkcije v SOZD Iskra.Sestavlja jo pet terneljnih organizacij združenega dela (TOZD), in sicer: Zunanji trg, Za- stopstva tujih firm, Dornači trg, Servis, Marketing in Delovna skupnost skupnih služb (DSSS).

Material Ín metode

Vir podatkov so bili vsi bolniški listi delavcev DO Iskra Commerce, ki so jih iz- dale arnbulante za nadornestilo osebnih dohod kov v letu 1979. Iz njih srno dobili po- datke o starosti, spolu, TOZD-u, v katerern je delavec združeval delo, ter priirnek in irne delavca. Kadrovska služba DO Iskra Cornrnerce je dodatno posredovala še po- datke o izobrazbi delavcev in podatke o celotnern številu zaposlenih ter njihovo šte- vilo po TOZD, spolu, starosti in izobrazbi. Gradivo 2307 bolniških listov srno obde- lali ročno.

Opazovana enota je bil delavec. Analizirali srno pogostost bolniškega staleža z ozirom na spol, starost, izobrazbo in TOZD, v katerern je bil delavec zaposlen.

Rezultati so prikaz~mi kot proporci pogostosti bolniškega staleža v posarneznih

Anka Suštaršič, višja medicinska sestra, Univerzitetni klinični center, Univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa in športa, Korytkova 7, 61000 Ljubljana

(2)

102 Zdrav Obzor 1986; 20

skupinah. Izračunali srno pomembnost razlik med proporcem posamezne skúpine in proporcem drugih skupin s tehniko testiranja razlik med proporci dveh vzorcev (2).

Tabela 1:Pogostost bolniškega staležapnženskah in moškihvDO Iskra Commerce po posameznih TOZD-ih

Pogos!ostl Skup.j DO Isk •• Commerce TOZD TOZD TO ZD TOZD TOZD

Opazovni znlk Servis Domači tTg Marketing Zastopstva Zunanji lrg DSSS

2enske Moški Skupaj tujihfirm

nikoli 0.331 ++ 0.548' , 0.451 0.488' 0.580++ 0.529 0.544 0.357++ 0.244++

I-kral 0.310 0.285 0.296 0.325 0.271 0.255 0.253 0.283 0.333

2-krat 0.150++ 0.(>91"+--+- 0.118 0.102 0.083++ 0.127 0.101 0.150· 0.158+

3-krat in več 0.209++ 0.076++ 0.135 0.085++ 0.066++ 0.089 0.102 0.210·' 0.265++

Skupaj 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 I.mo 1.000

.•označuje značilne razlikc med proporci pri tveganju 0.05 ++označuje značilne razlike med proporci pTitveganju 0.01

Tabela 2: Proporci pogostosti bolniškega staleža po starosti in izobrazbi

Pogoslosl/ St.rost Izobr.zb. Skupoj DO

Opazovni mak Isk ••

do 20 21-30 31-40 41-50 51in vet VSin vS SS.VK NS. PK Commerce

inKV inNK

nikoli 0,245++ 0.364++ 0.496++ 0.556"' 0.570++ 0.541 ++ 0.449 0.360++ 0.451

I-kral 0.396 0.331 ++ 0.261+ 0,261 0,295 0.247+ 0.308 0.299 0.296

2-kral 0.264++ 0.124 0,111 0.118 0.058 0.091 0.119 0.137 0.118

3-krat in več 0,095 0.181++ 0.132 0,065+-+ 0.077 0,121 0.124+ 0.204++ 0.135

Skupaj 1.000 1.000 I.()()O 1.000 1.000 1.000 1.000 1,000 1.000

-+označuje značilne razlike med proporci pTitveganju 0.05 .•.•.označuje značilne razlike med proporci pn tvcganju 0.01

Legeocl8: VS - z visoko izobrazbo; vS -z višjo izobrazbo; SS - s srednjo izobrazbo; VK - visoko kvalificirani; KV - kvalificirani; NS - z nedokončano srednjo šalo; PK - polkvalificirani; NK - nckvalificirani

Rezultati in razprava

Primerjava proporcev pogostosti bolniškega staleža med moškimi in ženskami (tabela 1) kaže, da so ženske pogosteje izrabile bolniški stalež kot moški in to pred- vsem dva- in večkratni bolniški stalež v koledarskem letu. Obstajajo pomembne razii ke v pogostosti bolniškega staleža tudi med posameznimi TOZD-i.

Primerjava proporcev pogostosti bolniškega staleža v različnih starostnih skupi- nah (tabela 2) kaže statistično pomembne razlike med vsemi skupinami. Trend po- gostosti pada od mlajših proti starejšim skupinam. Proporci v skupinah, razdeljenih po strokovni izobrazbi kažejo, da so bili značilno manjkrat v bolniškem staležu de- lavci z višjo in visoko izobrazbo, značilno večkrat pa skupina delavcev z nedokonča- no srednjo šolo, polkvalificirani in nekvalificirani delavci.

V nalogi srno potrdili domnevo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti bolniškega staleža med delavci različnega spola, starosti in izobrazbe ter v različnih delovnih okoljih. Ženske, mlajši delavci, delavci inižjo strokovno izobrazbo, zapo- sleni v nekaterih TOZD-ih so bili pogosteje v bolniškem staležu kot drugi.

LITERATURA

I. Modic S. Medicina dela in varstvo pri delu, Seminar Varstvo delovnega okolja. Bled, 1979.

2. Adamič S.Temelji biostatistike. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, 1980: 104-5.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Skupni stroški obiskov izbranih osebnih zdravnikov, fizioterapije, drugih izvenbolnišničnih in bolnišničnih zdravstvenih obravnav ter bolniškega staleža za 100 pacientov z

 Odstotki mladostnikov, ki imajo klinično pomembne težave, visoko verjetnost depresije in so v zadnjih 12 mesecih resno razmišljali o samomoru, so višji med mladostniki iz

Poglavja v monografiji najprej orišejo teoretični okvir, v katerega je bilo umeščeno načrtovanje, izved- ba in analiza raziskave MoST (poglavje Neenakost in ranljivost v

Študije kažejo, da imajo neposreden in pozitiven učinek na razvoj psihične odpornosti ter tudi na zdrav- je in na različne vidike delovanja v odraslosti pozitivne izkušnje

Tako smo na primer lahko telesno dejavni doma: doma lahko delamo vaje za moč, vaje za gibljivost in vaje za ravnotežje, hodimo po stopnicah, uporabimo sobno kolo. Ne pozabimo, da

prevladujoča organizacijska kultura tipa trg izrazito negativen vpliv na odstotek bolniškega staleža zaposlenih v podjetju, in hipotezo 2, da ima prevladujoča organizacijska

prihaja do potrebe po usposabljanju Kaže, da so strokovni delavci in proizvodni delavci tisti delavci, za katere se ugotavljajo.. potrebe izobraževanju in usposabljanju

Work casualisation and the precarisation of migration may be considered two dif- ferent processes which can converge and produce effects, but the precarisation of migration may also