SOCIALNI DELAVEC V PODJETJU JE SVETOVALEC SODOBNEMU PODJETNIKU
Vsako podjetje je najprej človeška skupnost.
Čim bolj je dejavnost prilagojena potrebam zaposlenih, tem bolj lahko pričakujemo, da se b o d o delavci poistovetili s podjetjem, čutili pripadnost delovni organizaciji in bili p o n o s n i na n j e n o uspešnost. Ko delavec začuti, da vodstvu ni vseeno, kako je z njim, se p r i p a d n o s t okrepi. Ustvari se ugodna delovna klima, ki je nujna za kakovostno in količinsko zadovoljivo opravljanje dela.
Te besede sem napisala pred leti v inter- n e m glasilu, v članku Podjetje je uspešno, če sprejema tudi socialno vlogo. Z njim sem želela razširiti zavest managementa naše družbe, da investicije v kvalitetne zdravst- vene, socialne storitve, varstvo pri delu dol- goročno doprinesejo k boljšim poslovnim rezultatom.
Redno obveščanje kolektiva o dejavnosti socialne službe pa ni zadostovalo za večjo osveščenost delodajalca v smislu skrbi za delavca.
Kot socialna delavka v podjetju oprav- ljam svojo temeljno funkcijo v zvezi s pre- p r e č e v a n j e m invalidnosti, o h r a n j a n j e m zdravja delavcev, dodeljevanjem denarnih p o m o č i in p o m o č j o pri urejanju medse- b o j n i h o d n o s o v v d r u ž i n i in d e l o v n e m okolju. Torej pomagam kategoriji delavcev, ki se znajdejo v takšni ali drugačni stiski.
Vloga socialnega delavca v podjetju je tudi, da skrbi za dobro počutje celotnega kolektiva, in to v obliki:
• izobraževanja ljudi, da so sami sposob- nejši reševati probleme,
• p o m o č i vodilnim delavcem pri ure- janju medsebojnih odnosov,
• spodbujanja pri uvajanju novosti, ki dvigajo kakovost življenja.
Tako sem izkoristila željo vodilnih, da se začne spremljati bolniška odsotnost v pod- jetju. Pot, ki sem jo izbrala s ciljem znižanja
bolniškega staleža, je ustvarjanje humanih delavnih razmer. Glede na to, da so najpo- gostejši vzrok bolniškega staleža in inva- lidnosti v podjetju težave s hrbtenico, smo izdali zloženko Kaj lahko storimo za svojo hrbtenico. Z n a k u p o m ergonomsko obliko- vanih stolov in zloženko, ki nas opominja na m a l o m a r n o držo p r i sedenju, želimo vplivati na dobro p o č u t j e članov kolektiva.
Hkrati žehmo spodbuditi zaposlene, da tudi sami kaj storijo za lastno zdravje.
Promocija zdravega življenja, p o m o č težje bolnim, razgovori z delavci s pogosto bolniško odsotnostjo in uvajanje razgovo- rov neposrednih vodij dela z vsakim delav- cem p o končanem staležu, še ni vplivalo na znižanje tovrstne odsotnosti. Pomembno pa je, da se mesečno srečujem z vodilnimi podjetja. Tako imam priložnost ponavljati sporočilo, da ustrezna kakovost delovnega življenja in u r e j e n i m e d s e b o j n i o d n o s i vplivajo na delavca, da se b o pripravljen zavzemati za cilje podjetja. Tudi mentaliteta managerja se spreminja počasi.
V začetku leta smo se odločili za sodelo- vanje v m e d n a r o d n e m projektu »Prepre- č e v a n j e škodljive u p o r a b e alkohola in drugih drog v delovnem okolju«. Skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Inštitutom za varovanje zdravja smo vodstvu predstavili problem uživanja in odvisnosti od psihoaktivne snovi z vidika manjše produktivnosti. Tako se je prižgala zelena luč, da smo začeli izobraževati vse zaposlene o problemih, povezanih z zlora- bo dovoljenih in nedovoljenih drog. Izobra- žujemo odraslo populacijo, ki je p o konča- nem rednem šolanju deležna le še poklicno- strokovnega izobraževanja. Čez 120 zapo- slenih (menagement in neposredni vodji dela temeljnih enot) je bilo deležnih pro- svetljevanja o naravi odvisnosti v obliki
razgovorov s strokovjaki s področja zdrav- stva, socialnega varstva in varstva pri delu.
V naslednji fazi se preventivna aktivnost prenaša na vse zaposlene tako, da se po- govarjamo o problemu uživanja dovoljenih in nedovoljenih drog v majhnih skupinah, kjer lahko p r i č a k u j e m o aktivno sodelo- vanje vseh uporabnikov. Namen sporočila teh srečanj ni zgolj informacija, namenjena staršem in mladini, potencialnim eksperi- m e n t a t o r j e m ali uživalcem drog, temveč poglabljanje njihovega videnja, odnosa in obnašanja do tovrstne problematike.
P o v r a t n a i n f o r m a c i j a je razveseljiva.
Delavci so zadovoljni, ker jih v resnici us- posabljamo za uspešno reševanje osebnih p r o b l e m o v in m e d s e b o j n i h o d n o s o v . Delavec, ki b o uspešno in pravočasno reše- val domače probleme in vzdrževal dobre medsebojne odnose v delovni sredini, bo tudi kvahtetnejše opravljal svoje delo. Temu bi lahko rekli o p o m o č e n j e uporabnikov.
Ob koncu bi povedala, da ima socialni delavec m o č n o oporo v sindikatu podjetja.
Če je dobro obveščen o ciljih in namenih akcij, socialnega delavca podpira in je nje- gov zaveznik v prizadevanjih za dvig kako- vosti delovnega življenja.
Nuša Robnik
