ZANIMANJE OSNOVNOŠOLCEV KAMNIKA ZA UPORABNE RASTLINE

(1)

PEDAGOŠKA FAKULTETA

URŠKA PANČUR

ZANIMANJE OSNOVNOŠOLCEV KAMNIKA ZA UPORABNE RASTLINE

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

(2)

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: biologija in gospodinjstvo

URŠKA PANČUR

Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

ZANIMANJE OSNOVNOŠOLCEV KAMNIKA ZA UPORABNE RASTLINE

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

(3)

___________________________________________________________________________

II

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študija I. bolonjske stopnje biologije in gospodinjstva. Opravljeno je bilo v skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorja je bila imenovana izr. prof. dr. Jelka Strgar.

Naslov dela:

ZANIMANJE OSNOVNOŠOLCEV KAMNIKA ZA UPORABNE RASTLINE

Predsednik: doc. dr. Iztok Tomažič

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Recenzent: doc. dr. Igor Zelnik

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Datum zagovora:

Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Podpisani se strinjam z objavo svoje diplomske naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji.

Urška Pančur

(4)

___________________________________________________________________________

III

POVZETEK

Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, katere skupine uporabnih rastlin so tiste, ki učence Kamnika najbolj zanimajo. Poleg tega bi radi ugotovili tudi, katere so skupine uporabnih rastlin, ki pri učencih ne vzbudijo zanimanja. Zanima nas uporabnost rastlin, s katerimi bi pri pouku biologije in naravoslovja dosegli čim večji učinek oziroma katere skupine uporabnih rastlin pri učencih že same po sebi vzbudijo določeno raven motivacije.

Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 290 učencev 6., 7., 8. in 9. razreda. V osnovni šoli Marije Vere je sodelovalo 193 učencev, to je 66,5 % vseh udeležencev, v osnovni šoli Toma Brejca pa je anketo izpolnilo 97 učencev, to je 33,5 % vseh udeležencev. Učenci Marije Vere so predvsem mestni otroci, ki večinoma živijo v stanovanjih, učenci Toma Brejca pa so kljub temu, da so večinoma iz mesta, tudi z družin, ki imajo hišo in vrt. Poiskali smo razlike med odgovori udeležencev različnih šol, starosti in spola.

Predvidevali smo, da se mlajšim osnovnošolcem zdijo zanimive druge uporabne rastline kot starejšim osnovnošolcem. Ugotovili smo, da je nekaj tem zanimivih vsem učencem, ne glede na starost, nekaj pa je takih tem, ki zanimajo samo mlajše učence. Glede na spol smo predvidevali, da se dekletom zdijo zanimive druge uporabne rastline kot fantom, kar smo tudi potrdili, saj smo našli šest statistično pomembnih razlik med odgovori fantov in deklet. S tretjo hipotezo smo predvidevali, da med učenci različnih šol v našem vzorcu ne bo razlike v zanimanju za uporabne rastline. Trditev smo delno potrdili, saj smo našli dve statistično pomembni razliki. Tako smo ugotovili, da tudi lokacija šole oziroma ožje okolje, v katerem učenci živijo, vpliva na zanimanje za uporabne rastline.

KLJUČNE BESEDE

uporabne rastline / naravoslovje / biologija / motivacija

(5)

___________________________________________________________________________

IV

ABSTRACT

The purpose of this research paper was to find out which characteristics of useful plants interest pupils from Kamnik the most. Another point of interest was also to find groups of useful plants which do not stimulate their interest. Not only is plants’ usefulness, which could help achieve greater effect during Biology lessons and natural sciences of major interest, but also which groups of plants stimulate pupil’s motivation itself. The research was carried out in form of a questionnaire in two schools. 290 pupils from the 6th, 7th and 9th grade participated in it. 193 pupils from Marija Vera primary school took part, which makes 66.5%

of all participants. 97 pupils from Tomo Brejc primary school participated, which is 33.5% of all participants. Marija Vera primary school’s pupils mostly come from a town and live in apartments. The students of Tomo Brejc primary school, however, originate from families who live in houses with a possible garden, although they live in a town. There were found some differences among answers of the participants from different schools, ages and gender.

It has been assumed that younger pupils prefer other useful plants than older pupils, although some topics are interesting to all students, no matter the age. However, there are some topics stimulating interest only with younger pupils. According to gender, it could be assumed that girls prefer other useful plants than boys. That has been confirmed since there were six different answers between both analysed genders. With the third hypothesis was predicted that there would be no difference in interests among girls and boys. The hypothesis has been confirmed due to two significant statistic differences. It has been established that the school’s location or the way of life of each pupil affect interests into useful plants.

KEY WORDS

useful plants / Science / Biology / motivation

(6)

___________________________________________________________________________

V

KAZALO

POVZETEK ... III ABSTRACT ... IV KAZALO TABEL ... VI KAZALO GRAFOV ... VII KAZALO PRILOG ... VIII

1 UVOD ... 1

1.1 CILJI ... 2

1.2 HIPOTEZE ... 2

2 TEORETIČNI DEL ... 3

2.1 MOTIVACIJA ZA UČENJE BOTANIČNIH VSEBIN ... 3

2.2 OZAVEŠČANJE OTROK O VREDNOTAH NARAVE ... 4

2.3 PRIVLAČNOST RASTLIN ... 5

2.4 RASTLINSKA SLEPOTA ... 6

2.5 DEJAVNOSTI, KI UČENCE VABIJO K RASTLINSKIM VSEBINAM ... 7

2.5.1 VELIKI LOV NA RASTLINE ... 7

2.5.2 DAN OČARLJIVIH RASTLIN ... 9

3 MATERIAL IN METODE ... 10

3.1 VZOREC ... 10

3.2 PRIPOMOČKI ... 12

3.3 POSTOPEK ... 12

4 REZULTATI ... 13

4.1 OSNOVNA ANALIZA REZULTATOV ... 13

4.2 POVPREČNA OCENA STRINJANJA VSEH UDELEŽENCEV Z DANIMI TRDITVAMI ... 26

4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŽENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO ... 27

4.4 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŽENCEV GLEDE NA SPOL ... 30

4.5 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŽENCEV GLEDE NA RAZRED ... 32

5 RAZPRAVA IN SKLEPI... 34

6 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE ... 37

7 LITERATURA ... 39

8 PRILOGA ... 42

(7)

___________________________________________________________________________

VI

KAZALO TABEL

Tabela 1: Načrt sklopa Darwinovih opazovalcev ... 7 Tabela 2: Povprečna ocena strinjanja vseh udeležencev z danimi trditvami ... 26 Tabela 3: Porazdelitev odgovorov udeležencev glede na šolo ... 28 Tabela 4: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeležencev glede na šolo, ki jo obiskujejo (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom) ... 29 Tabela 5: Porazdelitev odgovorov udeležencev glede na spol ... 31 Tabela 6: Statistična pomembnost razlik med odgovori deklet in fantov (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom) ... 32 Tabela 7: Porazdelitev odgovorov udeležencev glede na razred ... 33 Tabela 8: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeležencev različne starosti (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom) ... 34

(8)

___________________________________________________________________________

VII

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razporeditev anketiranih učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo ... 10

Graf 2: Razporeditev odgovorov učencev glede na razred, ki ga obiskujejo ... 10

Graf 3: Razporeditev odgovorov učencev glede na spol ... 11

Graf 4: Razporeditev odgovorov učencev na prvo vprašanje ... 13

Graf 5: Razporeditev odgovorov učencev na drugo vprašanje ... 14

Graf 6: Razporeditev odgovorov učencev na tretje vprašanje ... 15

Graf 7: Razporeditev odgovorov učencev na četrto vprašanje ... 15

Graf 8: Razporeditev odgovorov učencev na peto vprašanje ... 16

Graf 9: Razporeditev odgovorov učencev na šesto vprašanje ... 17

Graf 10: Razporeditev odgovorov učencev na sedmo vprašanje ... 18

Graf 11: Razporeditev odgovorov učencev na osmo vprašanje ... 19

Graf 12: Razporeditev odgovorov učencev na deveto vprašanje ... 19

Graf 13: Razporeditev odgovorov učencev na deseto vprašanje ... 20

Graf 14: Razporeditev odgovorov učencev na enajsto vprašanje ... 21

Graf 15: Razporeditev odgovorov učencev na dvanajsto vprašanje ... 21

Graf 16: Razporeditev odgovorov učencev na trinajsto vprašanje ... 22

Graf 17: Razporeditev odgovorov učencev na štirinajsto vprašanje ... 23

Graf 18: Razporeditev odgovorov učencev na petnajsto vprašanje ... 24

Graf 19: Razporeditev odgovorov učencev na trditev »Vprašalnik je bil razumljiv.« ... 25

Graf 20: Razporeditev odgovorov učencev na trditev »Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi.« ... 25

(9)

___________________________________________________________________________

VIII

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Vprašalnik………...39

(10)

___________________________________________________________________________

1

1 UVOD

Motivacija je eden izmed najpomembnejših dejavnikov uspešnega šolskega dela. Zavedati se moramo, da otroci večinoma prestopijo šolski prag motivirani. Naloga učiteljev je, da poskušajo to motivacijo ohranjati, oziroma negovati ter spodbujati. Vedeti moramo, da je učiteljeva vloga pri prepoznavanju in upoštevanju motivacijskih dejavnikov pomembna. Le dobro motivirani učenci so se pripravljeni učiti in dosegati cilje, ki si jih zastavijo. Otroci imajo željo po spoznavanju novega, a ta želja lahko hitro izpuhti, če motivacije ne vzdržujemo. Da bi bili v življenju uspešni, moramo željo po spoznavanju novega ohranjati.

Pri tem pa ima zelo pomembno vlogo učitelj, rezultat pa je motiviran učenec (Granfola, 2011). Učitelj mora poskrbeti za začetno motivacijo in tudi za vzdrževanje le te. Potrebno je uporabiti različne tehnike, s katerimi dosežemo zanimanje. Eden od teh načinov, s katerim izboljšamo kakovost pouka biologije in naravoslovja je delo z naravnimi, oziroma z živimi materiali (Hoese in Nowicki, 2001; Myers in sodelavci, 2003). Hkrati pa je delo z živim, avtentičnim materialom predvsem potreba stroke, saj neposreden stik z raznovrstnimi živimi bitji omogoča informacije in izkušnje, ki jih ni mogoče dobiti z besedo, statično ali gibajočo sliko ali modelom (Dixon, cit. v Lock in Alderman, 1996). Naloga učitelja je, da rastline in živali predstavi enakovredno. Številni avtorji pravijo, da se ljudem živali zdijo privlačnejše od rastlin. (Kinchin, 1999; Hoekstra, 2000; Tunnicliffe in Reiss, 2000; Tunnicliffe, 2001;

Wandersee in Schlusser, 1999, 2001). Privlačnost izhaja iz dejstva, da so živali bolj podobne ljudem, saj se premikajo, prehranjujejo, imajo oči in okončine, s katerimi se gibajo, imajo značilna vedenja, lahko jih opazujemo in vzgajamo oziroma udomačimo, z nekaterimi se lahko celo igramo (Wanderesee, 1986). Rastline pa vidimo kot mirujoče, ki nič ne delajo in to je eden od razlogov, zakaj so nam manj zanimive. Večina odraslih, ne samo otrok, ni sposobna videti pomembnosti rastlin za življenje. Wanderesee in Schlusser sta zato leta 1998 vplejala nov termin »rastlinska slepota«. Zanimanje ljudi za rastline so doslej raziskovali predvsem v primerjavi z zanimanjem za živali in v iskali vzroke za različno zanimanje (Wandersee in Schlusser, 2001), malo pa je raziskav, ki bi poskušale najti razlike v zanimanju znotraj rastlinskega sveta samega (Kravanja, 1995; Tunnicliffe, 2001).

(11)

___________________________________________________________________________

2

1.1 CILJI

Naša raziskava se je osredotočila samo na skupino uporabnih rastlin. Poskusili smo ugotoviti, katere uporabne rastline oziroma skupine rastlin so tiste, ki se učencem zdijo bolj ali manj zanimive. Naš namen je bil torej poiskati rastline, ki bi bile z motivacijskega vidika čim bolj uporabne pri pouku biologije in naravoslovja.

1.2 HIPOTEZE

Glede na zastavljene cilje smo postavili naslednje hipoteze:

 Mlajšim osnovnošolcem se zdijo zanimive druge uporabne rastline kot starejšim osnovnošolcem.

 Dekletom se zdijo zanimive druge uporabne rastline kot fantom.

 Med učenci iz različnih šol ni razlike v zanimanju za rastline.

(12)

___________________________________________________________________________

3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 MOTIVACIJA ZA UČENJE BOTANIČNIH VSEBIN

Veliko avtorjev navaja, da se ljudem živali zdijo privlačnejše oziroma zanimivejše kot rastline (Kinchin, 1999; Hoekstra, 2000; Tunnicliffe in Reiss, 2000; Tunnicliffe, 2001; Wandersee in Schlusser, 1999, 2001). Da bi pouk bil zanimiv tudi takrat, ko so na programu rastline, moramo učitelji pripraviti čim bolj zanimive učne ure, saj bi tako učenci bili motivirani in bi bilo znanje bolj kakovostno in trajnejše. Bioloških in naravoslovne ure pouka imajo to prednost, da se lahko uporablja veliko živih materialov, ki so po večini že sami po sebi zanimivi. Pri tistih materialih, ki nimajo začetne privlačnosti, pa je naloga učitelja zahtevnejša, saj mora uporabiti različne metode dela, da pri učencih spodbudi zanimanje in da to motivacijo vzdržuje celotno šolsko uro. Kadar ni začetne motivacije, se motivacija velikokrat pojavi šele, ko učenci pobližje spoznajo materiale, ki jih natančno predstavimo ali razložimo zanimivosti. To je zelo dobra tehnika, s katero dosežemo in ohranjamo motiviranost učencev (Hoese in Nowicki, 2001; Myers in sod., 2003). Dokazano je, da si človek lažje zapomni snov in jo bolje ohrani v spominu, če ob tem uporabi več čutil. Zato je najbolje, da učenci hkrati uporabljajo vid in sluh, saj naj bi si takrat zapomnili kar 50 %, če pa poleg tega o tem še razpravljajo, naj bi si zapomnili 70 % vsebine. Lastne življenjske izkušnje si zapomnimo v 90 %. Torej, če v šoli delamo z živim materialom, lahko dobimo izkušnje in informacije, ki jih ni mogoče dobiti z besedo, statično ali z gibajočo sliko ali modelom (Dixon, cit. v Lock in Alderman, 1996). Zanimanje za žive objekte se s starostjo spreminja, mlajšim učencev se zdijo živi objekti zanimivejši kot starejšim, torej zanimanje zanje s starostjo upada (Strgar, 2008). To so v svoji raziskavi ugotovili tudi Baird in sod. (1984), interes za učenje o živalih naj bi se zmanjševal s starostjo, zanimanje za učenje o rastlinah pa naj bi se nekoliko zviševalo s starostjo. Odnos do živali se skozi šolanje spreminja. Najprej se učenec osredotoča predvsem na čustven odnos do objekta (6-9 let), potem na kognitivni, spoznavni vidik (10-13 let), na koncu pa še na etične pomisleke in ekološko ozaveščenost o vlogi živali v njihovem naravnem okolju.

(13)

___________________________________________________________________________

4

Eden izmed glavnih ciljev v slovenskih učnih načrtih za naravoslovje in biologijo je, da morajo učitelji spodbujati otroke, da razvijejo pozitiven in odgovoren odnos do narave in da se jim omogoči neposredna izkušnja z organizmi in njihovim okoljem (Likar, 2012).

Pri pouku biologije in naravoslovja je zaželeno, da učitelj omogoči učencem čim več neposrednega stika z naravo (Verčkovnik, 2000). Takšen način pouka učencem omogoča raziskovanje, preko katerega razvijajo sposobnost ustvarjalnosti in kritičnosti, hkrati pa spodbuja radovednost in pozitiven odnos do narave (Likar, 2012).

Za učence je bolj privlačen živalski kot rastlinski svet, kar so ugotovili v številnih raziskavah (Kinchin, 1999; Hoekstra, 2000; Tunnicliffe in Reiss, 2000; Tunnicliffe, 2001; Wanderseee in Schlusser, 1999, 2001). Enako velja tudi za študente, večina se jih raje uči o živalih kot rastlinah (Wandersee in Schlusser, 2001). Vzrokov za razlike v zanimanju znotraj rastlinskega sveta še nismo našli, saj je raziskav, ki bi jih poskušale najti, bolj malo (Kravanja, 1995;

Tunnicliffe, 2001).

Strgar (2008) pravi, da bo dober učitelj vedno našel način, s katerim bo učencem rastline predstavil čim bolj zanimivo, tudi če same nimajo začetne privlačnosti. Šolske ekskurzije in izleti nam omogočajo veliko načinov, da rastlino predstavimo prek povezave z neki živaljo.

2.2 OZAVEŠČANJE OTROK O VREDNOTAH NARAVE

Velikokrat, ko vprašamo otoke, kaj so videli v gozdu, odgovorijo z »nič«. Nič bi lahko spremenili z »veliko odtenki zelene, neverjetne teksture, različne in intenzivne barve, meglice, kapljice rose, sončna svetloba«. Ampak ne more biti drugače, če odrasli postavimo pred otroke zelenjavo in jim povemo da je dobra za njihovo zdravje. Otroci pa ne vedo, od kod vsa ta zelenjava prihaja. Niso ozaveščeni, kako pride na krožnik, vejo le, da se lahko kupi v trgovini (Schneekloth, 1998).

Nekoč so bile rastline v šoli zelo pomembne. Hrana je bila večja vrednota, ker je bila težje dostopna, to pa je bilo povezano tudi z razvojno stopnjo družbe. V šolah je bil razširjen šolski vrt, kjer so učenci dobili tudi praktično znanje o gojenju rastlin. V zadnjem času pri nas in v svetu spet narašča zanimanje šol za uvedbo šolskega vrta (Cutter-Mackenzie, 2009; Ratcliffe in sod., 2011; Subramaniam, 2002).

(14)

___________________________________________________________________________

5

Odrasli moramo biti vzor, saj otroci od nas posnamejo vzorce. Mi jih učimo, da so parki in gozdovi čudoviti, da jih moramo zaščititi. A hkrati so drevesa za produkte, posekajmo jih. To je ta celota, ki jo otrok dojame in razvija naprej. Mi sami jih učimo, da je vegetacija »nič«.

Naša naloga je, da otroke usmerjamo v bolj biocentričen in ekocentričen razvoj oziroma pogled sveta, da bi cenili naravo in bogastvo, ki ga nam daje (Schneekloth, 1998).

Schneekloth (1998) je naredila raziskavo, v kateri je uporabila dve različni skupini ljudi.

Prosila jih je, naj narišejo lastno izkušnjo, prostor ali aktivnost, ki je za njih pomembna v odnosu z naravo. Rezultati so zanimivi, saj je kar 84 % ljudi narisalo rastline, 74 % ljudi je rastline uporabilo za glavni del risbe. Skoraj polovica (45 %) jih je narisalo tudi ljudi in/ali živali. 39 % anketiranih je narisalo nekaj človeških konstrukcij, kot so šotor, most in podobno, na 5 od 103 slikah so ljudje narisali polže, mravlje, travo, ptice in rastline večje od ljudi. Slike, ki niso vsebovale rastlin, so vsebovale tovarne in promet. Glavno sporočilo vseh teh risb je, da ima vsak človek drugačno izkušnjo z naravo, naj bo to pozitivna, kot so sprehodi po gozdu, ali negativna, kot je ogrožanje drugih vrst in njihovih habitatov.

2.3 PRIVLAČNOST RASTLIN

Zanimanje za učenje o živalih se s starostjo zmanjšuje, povečuje pa se zanimanje za rastline (Baird in sod., 1984).

Zastavlja se vprašanje, kako povečati zanimanje za rastline pri pouku biologije in naravoslovja.

Strgar (2007) je izvedla raziskavo, da bi to ugotovila. Sodelovalo je 184 učencev različnih starosti (9-14 let) in študentov (20-23 let), katerim so pokazali različne vrste rastlin, ki zaradi svoje lepote, uporabnosti ali nenavadnosti pritegnejo našo pozornost, in rastline, ki so manj opazne na prvi pogled. Učenci so v raziskavi ocenjevali rastline, najprej glede na zunanji videz, nato pa še, po tem ko so se pogovorili o rastlinah in se jih lahko tudi dotaknili. Po drugem ocenjevanju se je zanimanje za nekatere rastline povečalo, za druge pa zmanjšalo ali ostalo enako.

(15)

___________________________________________________________________________

6

Strgar (2007) je ugotovila, da dva temeljna dejavnika lahko prispevata k zaznavnemu povečanju zanimanja za rastline:

 učitelj mora uporabiti primerne metode dela in naučiti učence, kako gledati in opazovati rastline na različne načine,

 znanje, interes in navdušenje učitelja ter element presenečenja lahko zelo povečajo zanimanje učencev.

Zanimanje učencev na vseh stopnjah izobraževanja je mogoče povečati tako, da imajo učitelji ustrezen pristop, torej nastopijo kot navdušeni vodiči in da pri učnih urah uporabijo konkretne, žive rastline kot primere (Strgar, 2007).

2.4 RASTLINSKA SLEPOTA

Wandersee in Schussler (2001) sta menila, da je za premajhno zavedanje rastlin v vsakdanjem življenju več vzrokov. Leta 1998 sta tudi vpeljala termin rastlinska slepota (plant blindness), ki sta jo opredelila kot nesposobnost, da vidimo rastline v njihovem lastnem okolju, nesposobnost, da prepoznamo pomen rastlin za človeka in biosfero, nesposobnost ceniti estetsko in edinstveno podobo v živi obliki, ki pripada kraljestvu rastlin in zgrešeno antropocentrično uvrstitev rastlin med bitja, ki so manj vredna od živali. Pri tem sta opisala tudi osebe s simptomi rastlinske slepote: ne opazijo rastlin v vsakdanjem življenju, menijo, da so rastline potrebne samo za preživetje živali, ne razumejo, kaj vse potrebujejo rastline za življenje, ne poznajo pomena rastlin v našem vsakdanjem življenju, ne poznajo rasti, prehranjevanja in razmnoževanja rastlin, nimajo izkušenj z gojenjem, opazovanjem in prepoznavanjem rastlin v lastnem okolju, se ne zavedajo, da so rastline ključne za kroženje ogljika in ne opazijo estetske vrednosti rastlin.

Ljudem so živali zanimivejše že zaradi fizične podobnosti ljudem. Tako kot mi, se tudi živali gibljejo, komunicirajo, hranijo, kažejo čustva in se nasploh odzivajo na človeka (Wandersee,1986; Kinchin, 1999; Wandersee in Schussler, 1999; Hoekstra, 2000). Ker rastline vseh teh lastnosti nimajo, tudi nimajo takega privlačnega učinka na ljudi (Strgar, 2007).

(16)

___________________________________________________________________________

7

2.5 DEJAVNOSTI, KI UČENCE VABIJO K RASTLINSKIM VSEBINAM

2.5.1 VELIKI LOV NA RASTLINE

Veliki lov na rastline je bil projekt organizacije The Welcome Trust, ki je nastal ob 200.

obletnici Darwinovega rojstva, in je namenjen osnovnim šolam. Projekt so po naročilu in z denarnimi sredstvi organizacije The Wellcome Trust razvili v Kraljevih botaničnih vrtovih Kew v Veliki Britaniji, kjer imajo tudi semensko banko. Tam hranijo semena 1400 vrst cvetnic, zbranih z različnih območij z vsega sveta, da lahko iz njih vzgojimo novo rastlino.

Dejavnost, ki se izvaja v šolah se imenuje Darwinovi opazovalci in je namenjena učencem 5.

in 6. Razreda (tabela 1).

Tabela 1: Načrt sklopa Darwinovih opazovalcev

Učenci :

• spoznajo, da v njihovem okolju rastejo različne rastline;

• z rastlinami skrbno ravnajo;

• opazujejo eno ali dve rastlini, rastišče in nato poročajo o svojih opažanjih;

• spoznajo, da imajo rastline liste, steblo, korenine in cvetove;

• ugotovijo, da rastline rastejo;

• spoznajo, da rastline potrebujejo vodo.

Svet okoli nas

• Medsebojna odvisnost: Kaj še živi?

• Medsebojna odvisnost: Kako živa bitja preživijo?

• Prostor: Kaj obstaja v mojem svetu?

Napredovanje učencev

• pokažejo zanimanje za živa bitja, kraje, predmete in snov v okolju;

• prepoznajo podobnosti in razlike med živimi bitji, kraji, predmeti in snovmi;

• se zavedajo domačega naravnega in umetnega okolja in njihovega prostora v njem.

• Živa bitja in življenjski procesi

• Raznolikost in značilnosti (učenci spoznajo, kako razvrstiti živa bitja v širše skupine glede na hitro opazne značilnosti)

•Življenjski procesi (učenci opišejo pogoje, ki so potrebni, da rastline ostanejo zdrave)

• Medsebojno vplivanje živih bitij in njihovega okolja (učenci spoznajo, kako prepoznati in imenovati nekaj značilnih rastlin, ki jih najdejo v domačem okolju; navedejo primere, kako skrbeti za živa bitja in okolje).

Znanstvene spretnosti – raziskovanje

• Priprava na naloge (razumevanje, načrtovanje, pripravljanje poskusov in predvidevanja)

• Izvajanje nalog (opazovanje, merjenje in beleženje ugotovitev)

• Pregled in poročanje o nalogah (predstavitev, vrednotenje in razumevanje pomena ugotovitev)

(17)

___________________________________________________________________________

8 Znanstveno preiskovanje

• Lastnosti znanosti (učenci znajo postavljati vprašanja o svojih znanstvenih zamislih, znajo pretehtati informacije, ki so jih dobili pri lastnem delu in iz drugih enostavnih virov)

• Načini predstavitve izbranih podatkov (učenci spoznajo, kako predstaviti znanstvene informacije na več načinov, z diagrami, skicami, tabelami in zemljevidi)

• Spretnosti opazovanja in merjenja (učenci se znajo odločiti, kaj se opazuje in kaj meri) Življenjski procesi in živa bitja

• Zelene rastline kot organizmi (učenci ugotovijo, da rastline za rast potrebujejo svetlobo in vodo; razlikujejo posamezne dele rastlin in jih ustrezno poimenujejo)

• Živa bitja v svojem okolju (učenci poznajo, različne vrste rastlin v domačem okolju;

rastline razvrščamo glede na opazne podobnosti in razlike)

Učni cilji:

• Znajo prepoznati in imenovati nekaj pogostih lokalnih rastlin.

• Najdeno rastlino opišejo z besedami iz vsakdanjika ali jo narišejo. Poznajo rastišče rastline.

• Naštejejo dele rastline.

• Zavedajo se, da so rastline živi organizmi in da je zanje treba skrbeti.

• Z raziskavo ugotovijo, da rastline za preživetje potrebujejo vodo.

Učenci izvajajo tri dejavnosti. Prva je Miselni sprehod, kjer učenci odkrivajo različne vrste rastlin, jih opazujejo, beležijo in zbirajo. Druga dejavnost je Prepoznajte rastlino, tokrat učenci iščejo rastline iz Določevalnega ključa. V tej dejavnosti uporabijo svoje sposobnosti opazovanja, kjer morajo primerjati živo rastlino z rastlino na sliki. Na sprehodu ponovno odkrivajo, opazujejo, beležijo in zbirajo rastline. Dejavnost številka tri pa se imenuje Na pomoč. Učenci pred seboj dobijo ovenelo rastlino in morajo ugotoviti kaj je narobe z njo.

Otroci predlagajo rešitve, kako bi rastlino znova oživili. Učenci dobijo tudi delovne liste, katere rešujejo sproti, glede na dejavnost. Učitelji dobijo priročnik, kako dejavnost izvajati.

Projekt je povezan z učnim načrtom, tako da izvedba ponuja veliko priložnosti, da se dejavnosti Velikega lova na rastline vključijo v učni načrt na veliko učnih področjih (povzeto po www.greatplanthunt.org).

(18)

___________________________________________________________________________

9

2.5.2 DAN OČARLJIVIH RASTLIN

Že peto leto zapored v mesecu maju Slovenci praznujemo dan očarljivih rastlin in ta dan je očarljivost in pomen rastlin ponovno v središču zanimanja. Z namenom, da bi rastline čim bolj približali ljudem, sploh otrokom, se Slovensko društvo za biologijo rastlin vključuje v različne projekte. Osrednji slovenski dogodek je letos potekal v Biološkem središču v Ljubljani, aktivnosti pa potekajo tudi v drugih krajih po Sloveniji.

V letu 2012 je evropska organizacija za raziskave rastlin EPSO (ang. European Plant Science Organisation) dala pobudo za mednarodni Dan očarljivih rastlin (ang. Fascination of Plants Day), ki vsako leto poteka v tednu okoli 18. maja, mednarodnega dneva očarljivih rastlin.

Dogodki se odvijajo v številnih ustanovah in so povezani s temeljnimi in uporabnimi raziskavami rastlin, kmetijstvom, ohranjanjem okolja, biodiverziteto, izobraževanjem in umetnostjo (povzeto po http://www.plantslo.org/dan_rastlin/index.php).

Slovensko društvo za biologijo rastlin vsako leto šolam pošlje obvestilo in povabilo na Dan očarljivih rastlin, kamor se morajo šole v primeru zainteresiranosti prijaviti. Ker je dogodek v večini sofinanciran, je udeležba za otroke brezplačna.

Program 2016:

 Očarljivi pogled v rastline,

 fotosinteza,

 transport vode,

 ustvarimo vrt,

 očarljivi les,

 največji zeleni očarljivci,

 gozd eksperimentov,

 razmnoževanje rastlin brez semen,

 postopki analize rastlin v laboratoriju,

 očarljivo jagodičje,

 mednarodno leto zrnatih stročnic,

 očarljive rastline na klik,

 seme – vir novega življenja,

 tudi invazivke so lahko očarljivke,

 očarljivi svet zelenih alg,

 rastline iz časa dinozavrov,

 mesojede rastline,

 rastline pišejo,

 rastlinski sokovi,

 naravno ali umetno sladilo?,

 smutiji,

 mikoriza,

 lukarija,

 zelišča,

 proces fermentacije,

 prehranska varnost.

Vse to so zanimive teme, ki privabijo obiskovalce in jim na zanimiv način približajo rastlinski svet (povzeto po http://www.plantslo.org/pdf/DOR_program_2016.pdf).

(19)

___________________________________________________________________________

10

3 MATERIAL IN METODE

3.1 VZOREC

V raziskavo smo vključili dve kamniški osnovni šoli, in sicer osnovno šolo Marije Vere in osnovno šolo Toma Brejca. Celotni vzorec je zajel 290 učencev iz 6., 7., 8. in 9. razreda. Na osnovni šoli Marije Vere je anketo izpolnilo 193 učencev, to je 66,6 % vseh udeležencev, na osnovni šoli Toma Brejca pa je anketo izpolnilo 97 učencev, to je 33,4 % vseh udeležencev, kar prikazuje graf 1. Vprašalnike so izpolnjevali pri rednem pouku v šoli. Večina udeležencev je izpolnilo anketni vprašalnik v celoti, nekateri pa pomanjkljivo.

Graf 1: Razporeditev anketiranih učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo

Porazdelitev anketiranih učencev glede na starost prikazuje graf 2. Največ udeležencev je bilo iz 6. razreda (32,1 %), sledili so udeleženci iz 7. razreda (25,9 %), iz 8. razreda (21 %), najmanj pa je bilo udeležencev iz 9. razreda (20 %).

Graf 2: Razporeditev odgovorov učencev glede na razred, ki ga obiskujejo

OŠ2

33% OŠ1

67%

6.

32,1%

7.

25,9%

8.

21%

9.

20%

(20)

___________________________________________________________________________

11

Na grafu 3 je razvidno, da je bilo med anketiranimi učencu več fantov (56,6 %) kot deklet (41,4 %), nekaj pa jih ni zabeležilo spola (2 %).

Graf 3: Razporeditev odgovorov učencev glede na spol

Moški 56.6%

Ženske 41,4%

(21)

___________________________________________________________________________

12

3.2 PRIPOMOČKI

Za raziskavo smo uporabili metodo anketiranja. Pri raziskavi smo uporabili vprašalnik, ki ga je pripravil in v svoji raziskavi uporabil Pany (2014). Vprašalnik je bil preveden in prirejen.

Vseboval je 17 trditev zaprtega tipa in je bil anonimen. Razdeljen je bil na tri vsebinske enote.

Prva enota je spraševala po podatkih anketirancev, in sicer po razredu in spolu. Udeleženci so izbirali med navedenimi odgovori (6, 7, 8, 9 in M ali Ž). Druga vsebinska enota je bila sestavljena iz 15 trditev, ki so bile povezane z zanimanjem za različne rastlinske skupine.

Tretji vsebinski sklop pa je bil sestavljen iz dveh trditev, ki sta bili povezani z odnosom do raziskave, v kateri so učenci sodelovali. Učenci so svoje strinjanje z danimi trditvami ocenjevali s pomočjo štiristopenjske Likertove lestvice (ocena 1 = sploh se ne strinjam, ocena 2 = ne strinjam se, ocena 3 = delno se strinjam, ocena 4 = zelo se strinjam).

3.3 POSTOPEK

Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Ker podatki niso bili razporejeni normalno, smo uporabili neparametrične statistične teste. Statistično pomembnost razlik med odgovori učencev različne starosti smo ugotavljali s preizkusom Kruskal-Wallis, razliko med odgovori učencev različnega spola in kraja šolanja pa s preizkusom Mann- Whitney.

(22)

___________________________________________________________________________

13

4 REZULTATI

4.1 OSNOVNA ANALIZA REZULTATOV

1. vprašanje: V katerih deželah raste zelenjava (npr. paradižnik) prosto v naravi.

Na grafu 4 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 1. vprašanje. 44,5 % udeležencev ta tema delno zanima, 12,4 % pa jih ta tema sploh ne zanima. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,61 (SD = 0,879). Statistično pomembne razlike smo našli glede na starost anketirancev (preizkus Kruskal Wallis; χ² = 19,044, df = 3, p  0,05). Med odgovori udeležencev različnega spola in različnih šol ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Graf 4: Razporeditev odgovorov učencev na prvo vprašanje

2. vprašanje: Rastline, iz katerih pridobivamo mamila.

Na grafu 5 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 2. vprašanje. 32,1 % udeležencev ta tema sploh ne zanima, 13,1 % pa jih ne zanima. Zelo jih zanima 26,9 % in delno jih zanima 27,2 %. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,49 (SD = 1,201). Statistično pomembne razlike smo našli glede na spol (preizkus Mann-Whitney U; U = 7783,5, z = -2,948, p < 0,05)

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Sploh me ne zanima me ne zanima delno me zanima zelo me zanima

Delež odgovorov (%)

Odgovori

(23)

___________________________________________________________________________

14

in med različnimi starostmi (preizkus Kruskal Wallis; χ² = 8,081, df = 3, p  0,05). Med odgovori udeležencev različnih šol ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Graf 5: Razporeditev odgovorov učencev na drugo vprašanje

3. vprašanje: Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla).

Na grafu 6 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 3. vprašanje. Ta tema delno zanima kar 43,4 % udeležencev, 36,9 % udeležencev pa jih zelo zanima. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 3,1 (SD = 0,880). Statistično pomembne razlike smo našli glede na starost (preizkus Kruskal Wallis; χ² = 14,435, df = 3, p  0,05). Med odgovori udeležencev različnih šol in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

0 5 10 15 20 25 30 35

Odgovori

(24)

___________________________________________________________________________

15

Graf 6: Razporeditev odgovorov učencev na tretje vprašanje

4. vprašanje: Rastline za začimbe (npr, origano, čili, kumina).

Na grafu 7 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 4. vprašanje. 46,6 % udeležencev ta tema delno zanima, 11 % pa jih sploh ne zanima. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,79 (SD = 0,908). Med odgovori udeležencev različnih šol, starosti in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Graf 7: Razporeditev odgovorov učencev na četrto vprašanje 0

5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Odgovori

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Odgovori

(25)

___________________________________________________________________________

16 5. vprašanje: Rastline za okrasitev tvoje sobe.

Na grafu 8 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 5. vprašanje. 30,7 % udeležencev ta tema delno zanima, 30,7 % udeležencev tema ne zanima, 17,6 % pa jih zelo zanima.

Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,45 (SD = 1,010). Statistično pomembne razlike smo našli glede na spol (preizkus Mann-Whitney U; U = 8026,0, z = -2,676, p  0,05). Med odgovori udeležencev glede na šolo in starost ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Graf 8: Razporeditev odgovorov učencev na peto vprašanje

6. vprašanje: Ekološko pridelovanje hrane

Na grafu 9 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 6. vprašanje. 42,8 % udeležencev ta tema delno zanima, 15,9 % pa jih sploh ne zanima. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,61 (SD = 0,948). Statistično pomembne razlike smo našli med različnimi starostmi (preizkus Kruskal Wallis; χ² = 24,267, df = 3, p  0,05). Med odgovori udeležencev glede na spol in šolo ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

0 5 10 15 20 25 30 35

Odgovori

(26)

___________________________________________________________________________

17

Graf 9: Razporeditev odgovorov učencev na šesto vprašanje

7. vprašanje: Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije (privide).

Na grafu 10 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 7. vprašanje. Kar 37,2 % udeležencev ta tema zelo zanima, 29,7 % pa jih le delno zanima. 17,9 % udeležencev ta tema sploh ne zanima. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,87 (SD = 1,110). Statistično pomembne razlike smo našli med odgovori udeležencev glede na spol (preizkus Mann- Whitney U; U = 8393,5, z = -1,968, p  0,05). Med odgovori udeležencev različnih šol in starosti ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

sploh me ne zanima me ne zanima delno me zanima zelo me zanima

Odgovori

(27)

___________________________________________________________________________

18

Graf 10: Razporeditev odgovorov učencev na sedmo vprašanje

8. vprašanje: Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran.

Na grafu 11 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 8. vprašanje. Kar 42,1 % udeležencev ta tema zelo zanima, 40 % jih delno zanima, medtem ko 7,9 % udeležencev ta tema sploh ne zanima. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 3,17 (SD = 0,901).

Statistično pomembne razlike smo našli med različnimi starostmi (preizkus Kruskal Wallis;

χ2 = 8,367, df = 3, p  0,05). Med odgovori udeležencev glede na spol in šolo ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

0 5 10 15 20 25 30 35 40

Odgovori

(28)

___________________________________________________________________________

19

Graf 11: Razporeditev odgovorov učencev na osmo vprašanje

9. vprašanje: Začimbne rastline.

Na grafu 12 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 9. vprašanje. Ta tema delno zanima 38,3 % udeležencev, 17,5 % jih zelo zanima, 12,1 % pa jih sploh ne zanima.

Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,67 (SD = 0,936). Med odgovori udeležencev različnih starosti, spola in kraja šolanja ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Graf 12: Razporeditev odgovorov učencev na deveto vprašanje 0

5 10 15 20 25 30 35 40 45

Odgovori

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Odgovori

(29)

___________________________________________________________________________

20 10. vprašanje: Nega sobnih rastlin.

Na grafu 13 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 10. vprašanje. 37,6 % udeležencev ta tema ne zanima, medtem ko jih zelo zanima samo 11 %. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,4 (SD = 0,894). Statistično pomembne razlike smo našli med različnimi starostmi (preizkus Kruskal Wallis; χ2 = 18,223, df = 3, p  0,05). Med odgovori udeležencev glede na šolo in spol ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Graf 13: Razporeditev odgovorov učencev na deseto vprašanje

11. vprašanje: Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev.

Na grafu 14 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 11. vprašanje. Ta tema ne zanima 30 % udeležencev, delno jih zanima 35,5 % in 17,6 % jih zelo zanima. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,54 (SD = 0,968). Statistično pomembne razlike smo našli med različnimi starostmi (preizkus Kruskal Wallis; χ2 = 19,316, df = 3, p  0,05) in glede na šolo (preizkus Mann-Whitney U; U = 7846,5, z = -2,141, p  0,05). Med odgovori udeležencev glede na spol ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

0 5 10 15 20 25 30 35 40

Odgovori

(30)

___________________________________________________________________________

21

Graf 14: Razporeditev odgovorov učencev na enajsto vprašanje

12. vprašanje: Pridobivanje opija in heroina iz maka.

Na grafu 15 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 12. vprašanje. 19,3 % udeležencev ta tema sploh ne zanima, 24,5 % udeležencev pa ta tema zelo zanima. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,6 (SD = 1,066). Statistično pomembne razlike smo našli glede na spol (preizkus Mann-Whitney U; U = 8171,0, z = -2,123, p  0,05). Med odgovori udeležencev različnih šol in starosti ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Graf 15: Razporeditev odgovorov učencev na dvanajsto vprašanje 0

5 10 15 20 25 30 35 40

Odgovori

0 5 10 15 20 25 30 35

Odgovori

(31)

___________________________________________________________________________

22

13. vprašanje: Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju).

Na grafu 16 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 13. vprašanje. 33,8 % udeležencev ta tema zelo zanima, 9,7 % udeležencev pa ta tema sploh ne zanima. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,98 (SD = 0,950). Statistično pomembne razlike smo našli med različnimi starostmi (preizkus Kruskal Wallis; χ2 = 10,520, df = 3, p  0,05). Med odgovori udeležencev glede na spol in šolo ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

Graf 16: Razporeditev odgovorov učencev na trinajsto vprašanje

14. vprašanje: Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče.

Na grafu 17 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 14. vprašanje. 38,6 % udeležencev ta tema delno zanima in samo 12,1 % ta tema sploh ne zanima. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,83 (SD = 0,947). Statistično pomembne razlike smo našli glede na spol (preizkus Mann-Whitney U; U = 8300,5, z = -2,280, p  0,05) in med različnimi starostmi (preizkus Kruskal Wallis; χ² = 11,836, df = 3, p  0,05). Med odgovori udeležencev glede na kraj šolanja ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Ogovori

(32)

___________________________________________________________________________

23

Graf 17: Razporeditev odgovorov učencev na štirinajsto vprašanje

15. vprašanje: Rastline na okenskih policah

Na grafu 18 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 15. vprašanje. 20,3 % udeležencev ta tema sploh ne zanima in 14,8 % ta tema zelo zanima. Ne zanima jih 32,4 % in delno jih zanima 31 %. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 2,41 (SD = 0,979).

Statistično pomembne razlike smo našli glede na spol (preizkus Mann-Whitney U; U = 8072,0, z = -2,373, p  0,05). Med odgovori udeležencev glede na šolo in starost ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Odgovori

(33)

___________________________________________________________________________

24

Graf 18: Razporeditev odgovorov učencev na petnajsto vprašanje

Odnos do raziskave: Vprašalnik je bil razumljiv.

Na grafu 19 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 1. trditev glede njihovega odnosa do raziskave. 57,2 % udeležencev se s trditvijo zelo strinja, 2,4 % udeležencev pa se s trditvijo sploh ne strinja. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 3,49 (SD = 0,694).

Statistično pomembne razlike smo našli glede na šolo (preizkus Mann-Whitney U; U = 7827,5, z = -2,239, p  0,05). Med odgovori udeležencev glede na pol in med različnimi starostmi ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

0 5 10 15 20 25 30 35

Odgovori

(34)

___________________________________________________________________________

25

Graf 19: Razporeditev odgovorov učencev na trditev »Vprašalnik je bil razumljiv.«

Odnos do raziskave: Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi.

Na grafu 20 je prikazana razporeditev odgovorov učencev na 2. trditev glede njihovega odnosa do raziskave. 51 % udeležencev se s trditvijo zelo strinja, 2,8 % udeležencev pa se s trditvijo sploh ne strinja. Povprečna ocena vseh udeležencev je bila 3,43 (SD = 0,685).

Statistično pomembnih razlik glede na šolo, starost in spol nismo našli (p > 0,05).

Graf 20: Razporeditev odgovorov učencev na trditev »Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi.«

0 10 20 30 40 50 60 70

Odgovori

0 10 20 30 40 50 60

Delež odgovorov %)

Odgovori

(35)

___________________________________________________________________________

26

4.2 POVPREČNA OCENA STRINJANJA VSEH UDELEŽENCEV Z DANIMI TRDITVAMI

V tabeli 2 so prikazane povprečne ocene strinjanja vseh udeležencev z danimi trditvami.

Nadpovprečno zanimanje (M > 2,5) so udeleženci pokazali za 11 tem. Zanima jih, v katerih deželah raste zelenjava prosto v naravi, rastline, ki pomagajo proti vnetjem, rastline za začimbe, ekološko pridelovanje hrane, rastline, ki lahko izzovejo halucinacije, rastline, ki pomagajo pri celjenju ran, začimbne rastline, vrtnine, ki uspevajo brez sredstev za zatiranje škodljivcev, pridobivanje opija in heroina iz maka, rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje in snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. Najmanj zanimanja (M = 2,40–2,49) so pokazali za štiri skupine uporabnih rastlin. To so rastline, iz katerih pridobivamo mamila, rastline na okenskih policah in rastline za okrasitev sobe ter nega sobnih rastlin.

Tabela 2: Povprečna ocena strinjanja vseh udeležencev z danimi trditvami

Vprašanje M SD

1. V katerih deželah raste zelenjava (npr. paradižnik) prosto v naravi. 2,61 0,879

2. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 2,49 1,201

3. Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla). 3,10 0,880

4. Rastline za začimbe (npr. origano, čili, kumina). 2,79 0,908

5. Rastline za okrasitev tvoje sobe. 2,45 1,010

6. Ekološko pridelovanje hrane. 2,61 0,948

7. Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije. 2,87 1,110

8. Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 3,17 0,901

9. Začimbne rastline. 2,67 0,936

10. Nega sobnih rastlin. 2,40 0,894

11. Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. 2,54 0,968

12. Pridobivanje opija in heroina iz maka. 2,60 1,066

13. Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju). 2,98 0,950

14. Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 2,83 0,974

15. Rastline na okenskih policah. 2,41 0,979

16. Vprašalnik je bil razumljiv. 3,49 0,694

17. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 3,43 0,685

(36)

___________________________________________________________________________

27

4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŽENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO

Anketo smo izvedli v dveh kamniških šolah, in sicer v osnovni šoli Marije Vere in v osnovni šoli Toma Brejca. Statistično pomembnost razlik med odgovori udeležencev glede na kraj šolanja smo ugotavljali s preizkusom Mann–Whitney U.

Tabela 3 prikazuje porazdelitev odgovorov udeležencev glede na šolo. Skoraj vse skupine uporabnih rastlin se zdijo enako zanimive v obeh osnovnih šolah. Zanimive se jim zdijo rastline, ki pomagajo proti vnetjem, začimbne rastline, rastline, ki lahko izzovejo halucinacije, rastline, ki pomagajo pri celjenju ran, začimbne rastline, rastline iz katerih pripravimo zdravilne čaje in snovi zaradi katerih so začimbe pekoče. V obeh šolah so najmanj zanimanja pokazali za okrasne rastline. Našli smo samo eno statistično pomembno razliko, kar prikazuje tabela 4. Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev se je zdelo zanimivejše učencem osnovne šole Toma Brejca.

Poleg tega je bila statistično pomembna razlika tudi glede razumljivosti vprašalnika. Ta se je zdel razumljivejši učencem osnovne šole Marije Vere.

(37)

___________________________________________________________________________

28

Tabela 3: Porazdelitev odgovorov udeležencev glede na šolo

Odgovori

Skupina OŠ1 Skupina OŠ2

Delež odgovorov (%) Delež odgovorov (%)

Vprašanje 1 2 3 4 M SD 1 2 3 4 M SD

1. V katerih deželah raste zelenjava (npr. paradižnik) prosto v naravi.

13,2 27,9 44,7 14,2 190 2,60 12 27,2 47,8 13 92 2,62 2. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 33,7 13 27,5 25,9 193 2,46 29,5 13,7 27,4 27,1 95 2,57 3. Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju

grla).

7,2 12,9 41,2 38,7 194 3,11 7,4 10,5 48,4 33,7 95 3,08 4. Rastline za začimbe (npr. origano, čili, kumina). 10,3 20,6 47,4 21,6 194 2,80 12,6 20,0 45,3 22,1 95 2,77 5. Rastline za okrasitev tvoje sobe. 20,1 34,5 30,4 14,9 194 2,40 22,1 23,2 31,6 23,2 95 2,56 6. Ekološko pridelovanje hrane. 15,5 24,7 43,8 16,0 194 2,60 16,8 23,2 41,1 18,9 95 2,62 7. Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije. 18,2 13,0 32,3 36,5 192 2,87 17,9 16,8 25,3 40,0 95 2,87 8. Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 7,7 9,3 42,8 40,2 194 3,15 8,4 10,5 34,7 46,3 95 3,19 9. Začimbne rastline 11,3 28,9 40,7 19,1 194 2,68 13,8 28,7 34,0 23,4 94 2,67 10. Nega sobnih rastlin. 18,2 39,6 32,3 9,9 192 2,34 13,7 34,7 37,9 13,7 95 2,52 11. Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in

škodljivcev.

18,0 32,5 35,1 14,4 194 2,46 13,7 25,3 36,8 24,2 95 2,72 12. Pridobivanje opija in heroina iz maka. 20,8 23,4 32,3 23,4 192 2,58 17,2 31,2 23,7 28,0 93 2,62 13. Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr.

proti kašlju).

9,8 17,6 39,9 32,6 193 2,95 9,6 14,9 38,3 37,2 94 3,03 14. Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 12,4 22,2 37,1 28,4 194 2,81 11,6 18,9 42,1 27,4 95 2,85 15. Rastline na okenskih policah. 21,1 34,5 29,9 14,4 194 2,38 19,6 29,3 34,8 16,3 92 2,48 16. Vprašalnik je bil razumljiv. 1,6 3,1 33,3 62,0 192 3,56 4,2 6,3 40,0 49,5 95 3,35 17. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 2,1 2,6 42,7 52,6 192 3,46 4,2 3,1 43,8 49,0 96 3,38

(38)

___________________________________________________________________________

29

Tabela 4: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeležencev glede na šolo, ki jo obiskujejo (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom)

Preizkus Mann-Whitney U

Vprašanje U Z p

1. V katerih deželah raste zelenjava (npr. paradižnik) prosto v naravi.

8635,000 -0,174 0,861 2. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 8684,500 -0,756 0,449 3. Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla). 8956,000 -0,417 0,676 4. Rastline za začimbe (npr. origano, čili, kumina). 9071,000 -0,230 0,818 5. Rastline za okrasitev tvoje sobe. 8411,500 -1,250 0,211

6. Ekološko pridelovanje hrane. 9089,500 -0,198 0,843

7. Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije. 9032,500 -0,139 0,890 8. Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 8851,500 -0,588 0,557

9. Začimbne rastline. 9114,000 -0,006 0,995

10. Nega sobnih rastlin. 8119,000 -1,595 0,111

11. Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. 7846,500 -2,141 0,032 12. Pridobivanje opija in heroina iz maka. 8764,500 -0,259 0,795 13. Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti

kašlju).

8606,000 -0,745 0,456 14. Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 9030,000 -0,291 0,771

15. Rastline na okenskih policah. 8383,500 -0,862 0,389

16. Vprašalnik je bil razumljiv. 7827,500 -2,239 0,025

17. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 8778,000 -0,742 0,458

(39)

___________________________________________________________________________

30

4.4 PORAZDELITEV ODGOVOROV UDELEŽENCEV GLEDE NA SPOL

Ugotavljali smo tudi statistično pomembnost razlik med odgovori udeležencev glede na spol, za kar smo uporabili preizkus Mann–Whitney U. Porazdelitev odgovorov udeležencev glede na spol prikazuje tabela 5.

Našli smo šest statistično pomembnih razlik med odgovori deklet in fantov, kar prikazuje tabela 6. Rastline, iz katerih proizvajajo mamila, rastline, ki lahko izzovejo halucinacije, rastline, iz katerih pridobivajo opij in heroin iz maka, snovi zaradi katerih so začimbe pekoče so fantom zanimivejše. Okrasne rastline in rastline na okenskih policah pa so zanimivejše dekletom. Zanimivo je, da sta tako dekletom, kot fantom najzanimivejši dve temi uporabnih rastlin, in sicer rastline, ki pomagajo pri celjenju ran in rastline ki delujejo proti vnetjem.