UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Predmetno poučevanje, Biologija in gospodinjstvo
Urška Pančur
ZANIMANJE UČENCEV KAMNIKA ZA UPORABNE RASTLINE, NJIHOVA SAMOPODOBA IN STALIŠČA DO
DROG
Magistrsko delo
LJUBLJANA, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Predmetno poučevanje, Biologija in gospodinjstvo
Urška Pančur
ZANIMANJE UČENCEV KAMNIKA ZA UPORABNE RASTLINE, NJIHOVA SAMOPODOBA IN STALIŠČA DO
DROG
Magistrsko delo
Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar
LJUBLJANA, 2018
___________________________________________________________________________
II
Magistrsko delo je zaključek univerzitetnega študija predmetnega poučevanja Biologije in gospodinjstva. Opravljeno je bilo v skupini za biološko izobraţevanje Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Študijska komisija Pedagoške fakultete je potrdila temo in naslov magistrskega dela ter za mentorja imenovala izr. prof. dr. Jelko Strgar.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: doc. dr. Iztok TOMAŽIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Članica: izr. prof. dr. Alenka GABERŠČIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
Datum zagovora:
Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Podpisani se strinjam z objavo svoje magistrske naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjiţnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji.
Urška Pančur
___________________________________________________________________________
III
POVZETEK
Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali je zanimanje za pet skupin uporabnih rastlin povezano z učenčevo samopodobo in stališči učenca do kajenja, uţivanja alkohola in drog.
Ugotavljali smo tudi, ali na to vplivata učenčeva starost in spol. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Sodelovalo je 286 učencev 7., 8. in 9. razreda. Raziskavo smo izvedli na treh osnovnih šolah, katerih učenci se med seboj razlikujejo predvsem po mestnem ali podeţelskem načinu ţivljenja.
Učence najbolj zanimajo rastline, ki pomagajo pri celjenju ran, rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje, in rastline, ki pomagajo proti vnetjem. Nega sobnih rastlin in rastline na okenskih policah pa učence zanimajo povprečno. Najmanj zanimanja je za rastline, iz katerih pridobivamo opij in heroin iz maka. Začimbne in zdravilne rastline so najbolj zanimale sedmošolce, manj osmošolce in najmanj devetošolce. Okrasne rastline in ekološka pridelava hrane so prav tako najbolj zanimali sedmošolce, manj osmošolce in najmanj devetošolce.
Rastline za droge pa so sedmošolce zanimale bistveno manj, kot osmošolce in devetošolce.
Dekleta so pokazala manjše zanimanje za okrasne rastline in ekološko pridelavo hrane kot fantje.
Ugotovili smo, da je zanimanje za posamezne skupine uporabnih rastlin povezano z učenčevo samopodobo. Mladi s pozitivno samopodobo se namreč bolj zanimajo za začimbne in zdravilne rastline, prav tako se mladi z negativno samopodobo bolj zanimajo za začimbne in zdravilne rastline, kot tudi za okrasne rastline in ekološko pridelavo hrane. Ugotovili smo, da imajo anketirani učenci dobro samopodobo. Najvišjo oceno je dobila trditev »Zdi se mi, da sem kot človek vsaj tako dober kot drugi.«. Zelo visoko ocenjene so tudi trditve »Zdi se mi, da sem lahko ponosen na veliko stvari.«, »Na splošno sem zadovoljen s seboj.« in »Stvari lahko naredim prav tako dobro kot večina ljudi.«. Ugotovili smo, da imajo učenci šole 1 in 2 višjo oceno samopodobe, kot učenci šole 3, in da imajo sedmošolci in osmošolci višjo oceno samopodobe, kot devetošolci. Dekleta imajo višjo pozitivno samopodobo in niţjo negativno samopodobo kot fantje.
O odnosu učencev do drog smo ugotovili, da je večji del učencev proti, da ljudje občasno kadijo marihuano in večji del učencev ni proti, da ljudje popijejo eno ali dve alkoholni pijači večkrat na teden. Kar polovica učencev je zelo proti, da ljudje pokadijo 10 ali več cigaret dnevno. Učenci večinoma menijo, da mladi uţivajo droge zato, ker to počnejo ljudje, s katerimi se druţijo. Pribliţno polovica učencev se ne strinja, da bi kajenje marihuane moralo
___________________________________________________________________________
IV
biti dovoljeno, in več kot polovici učencev se zdijo ljudje, ki so zasvojeni z drogami, bolj bolniki kot kriminalci.
Ugotovili smo, da je zanimanje za posamezne skupine uporabnih rastlin deloma povezano z učenčevimi stališči do kajenja, uţivanja alkohola in drog. Namreč pri učencih, ki so ţe pokadili celo cigareto, ki so ţe občutili pijanost in tistih, ki se strinjajo s trditvijo, da bi kajenje konoplje/marihuane moralo biti dovoljeno, ter niso proti, da ljudje občasno kadijo konopljo/marihuano, smo našli pozitivno korelacijo z zanimanjem za rastline za droge.
Naša raziskava je lahko v pomoč učiteljem in vsem strokovnim delavcem v šolstvu pri oblikovanju učnega procesa. Učitelji lahko prilagodijo učne vsebine zanimanju učencev in ob tem tudi ozaveščajo mladostnike o varni uporabi rastlin in morebitnih nevarnostih, povezanih z njimi.
KLJUČNE BESEDE
uporabne rastline, zanimanje, alkohol, kajenje, droge, samopodoba
___________________________________________________________________________
V
ABSTRACT
The purpose of this research has been to establish if interests in five groups of useful plants is related to pupils‟ self-esteem. It has also been researched if pupil's age and gender have an impact. The figures have been collected with a survey. 286 pupils from the 7th, 8th and 9th grade have participated. The research has been carried out in primary schools, where pupils differ according to urban or rural lifestyle.
Pupils are mostly interested into plants which help healing wounds, plants which can be used for herbal tea and plants which prevent inflammation. Pupils' interests into indoor plants or plants which are used for decoration on window panels is quite average. Pupils are the least interested into plants used for extracting opium and heroin from a poppy. Seasoning and medicinal plants are the most interesting to seventh-graders, a bit less to eighth-graders and the least to ninth-graders. Decorative plants and organic food production are of highest interest for seventh-graders, less for eighth-graders and the least for ninth-graders. Plants used for drugs, however, are less interesting for seventh-graders than eighth and ninth-graders.
Girls are not as interested into decorative plants and organic food production as boys. It has been established that pupils‟ self-esteem is strongly related to their interests into individual groups of useful plants. The young who have positive self-esteem are interested into seasoning and medicinal plants as well as decorative plants and organic food production. It has also been established that the surveyed pupils‟ self-esteem is high. The statement “I think I am as good as other people.” has been highly rated. Other statements such as “I think I can be proud on many things.”, “Generally, I am satisfied with myself.” And “I can do things just as good as the majority of people.” It has also been established that pupils from school 1 and 2 have higher grade of self-esteem as pupils from school 3. Moreover, seventh-graders and eighth-graders also have higher grade of self-esteem as ninth-graders. Generally, girls‟ self- esteem is more positive than boys.
Pupils‟ attitude towards drugs has also been researched and it has been established that most pupils are generally against smoking marijuana. However, they are not against people drinking one or two alcoholic drinks more times a week. Half of pupils are strongly against smoking ten or more cigarettes a day. Pupils believe that the young do drugs because people they hang out with do drugs. On the one hand, about half of the pupils agree that marijuana should be legalised. On the other hand, more than half of them believe that people addicted to drugs are only ill, not criminals.
___________________________________________________________________________
VI
It has been established that interests into individual groups of useful plants are partially related to pupils‟ views on smoking, drinking alcohol and doing drugs. Positive correlation to interests into plants and drugs has been determined with pupils who have experienced smoking cigarettes, being drunk and pupils who agree with the statement that cannabis/marijuana should be legalised and who are not against smoking cannabis/marijuana.
This research can help teachers and all professional workers in educational system forming education process. Teachers can adjust curricula to pupils‟ interests and raise awareness among the young about safe usage of plants and possible dangers related to it.
KEY WORDS
useful plants, interests, alcohol, smoking, drugs, self-esteem
___________________________________________________________________________
VII
KAZALO
POVZETEK ... III ABSTRACT ... V KAZALO PREGLEDNIC... IX KAZALO GRAFOV ... XI KAZALO PRILOG ... XII
1 UVOD ... 13
1.1 CILJI ... 15
1.2 RAZISKOVALNI VPRAŠANJI ... 15
2 TEORETIČNI DEL ... 16
2.1 NEPRIVLAČNOST RASTLIN ... 16
2.2 RASTLINSKA SLEPOTA ... 16
2.3 PEDAGOŠKI PRISTOPI ZA VIŠJO MOTIVACIJO UČENCEV ... 17
2.4 KAJENJE, UŢIVANJE ALKOHOLA IN PREPOVEDANIH DROG MED MLADIMI ... 18
2.4.1 Dostopnost cigaret, alkoholnih pijač in prepovedanih drog po podatkih ESPAD 2015 ... 20
2.4.2 Uporaba cigaret, alkoholnih pijač in prepovedanih drog pred 13. letom starosti po podatkih ESPAD 2015 ... 21
2.4.3 Uporaba cigaret, alkoholnih pijač in prepovedanih drog po podatkih ESPAD 2015 ... 21
2.5 SAMOPODOBA ... 24
2.5.1 SAMOSPOŠTOVANJE ... 25
2.5.2 KLJUČNA PODROČJA ZDRAVE SAMOPODOBE... 26
3 MATERIAL IN METODE ... 29
3.1 VZOREC ... 29
3.2 PRIPOMOČKI ... 30
3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ... 31
3.3.1 Faktorska analiza ... 31
3.3.1.1 Vprašalnik o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem ... 31
3.3.1.2 Vprašalnik o samopodobi učenca ... 32
4 REZULTATI ... 34
4.1 VPRAŠALNIK O ZANIMANJU ZA UČENJE IZBRANIH RASTLINSKIH TEM ... 34
4.1.1 SPLOŠNA ANALIZA VPRAŠALNIKA O ZANIMANJU ZA UČENJE IZBRANIH RASTLINSKIH TEM ... 34
4.1.2 RAZLIKE MED SPOLOMA, RAZREDI IN ŠOLAMI V ZANIMANJU ZA UČENJE IZBRANIH RASTLINSKIH TEM ... 35
4.2 VPRAŠALNIK O SAMOPODOBI UČENCA ... 37
4.2.1 SPLOŠNA ANALIZA VPRAŠALNIKA O SAMOPODOBI UČENCA ... 37
4.2.2 RAZLIKE MED SPOLOMA, RAZREDI IN ŠOLAMI V SAMOPODOBI UČENCEV ... 37
4.3 VPRAŠALNIK O KAJENJU, ALKOHOLU IN DROGAH ... 39
4.3.1 SPLOŠNA ANALIZA VPRAŠALNIKA O KAJENJU, ALKOHOLU IN DROGAH ... 39
4.3.2 RAZLIKE MED SPOLOMA, RAZREDI IN ŠOLAMI GLEDE STALIŠČA DO ALKOHOLA, KAJENJA IN DROG ... 48
4.4 KORELACIJE ... 51
___________________________________________________________________________
VIII
4.4.1 KORELACIJA MED ZANIMANJEM UČENCEV ZA IZBRANE RASTLINSKE
TEME IN NJIHOVO SAMOPODOBO ... 51
4.4.2 KORELACIJA MED SAMOPODOBO UČENCEV IN NJIHOVIM ODNOSOM DO KAJENJA, ALKOHOLA IN DROG ... 52
4.4.3 KORELACIJA MED ZANIMANJEM UČENCEV ZA IZBRANE RASTLINSKE TEME TER NJIHOV ODNOSOM DO KAJENJA, ALKOHOLA IN DROG ... 53
5. RAZPRAVA ... 55
5.1. ZANIMANJE UČENCEV ZA RASTLINE GLEDE NA STAROST, SPOL IN ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO ... 55
5.2 OCENA SAMOPODOBE UČENCEV GLEDE NA STAROST, SPOL IN ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO ... 57
5.3 STALIŠČA UČENCEV DO ALKOHOLA, KAJENJA IN DROG GLEDE NA STAROST, SPOL IN ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO ... 57
5.4 KORELACIJE MED ZANIMANJEM UČENCEV ZA RASTLINSKE TEME, SAMOPODOBO UČENCEV IN NJIHOVIMI STALIŠČI DO ALKOHOLA, KAJENJA IN DROG ... 60
6. SKLEPI ... 62
7. UPORABNOST REZULTATOV ZA ŠOLSKO PRAKSO ... 63
8 LITERATURA ... 64
PRILOGE ... 66
___________________________________________________________________________
IX
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Povzetek rezultatov faktorske analize za vprašalnik o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem (N = 286). ... 32 Preglednica 2: Povzetek rezultatov faktorske analize za vprašalnik o oceni samopodobe učenca (N = 286)... 33 Preglednica 3: Povprečna ocena (M) in standardna deviacija (SD) ocene zanimanja vseh učencev (N = 286) za učenje izbranih rastlinskih tem na petstopenjski Likertovi lestvici (5 = zelo me zanima, 1 = sploh me ne zanima)... 34 Preglednica 4: Povprečna vrednost zanimanja učencev za učenje izbranih rastlinskih tem glede na šolo, ki jo obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh šol. ... 36 Preglednica 5: Povprečna vrednost zanimanja učencev za učenje izbranih rastlinskih tem glede na razred, ki ga obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh razredov (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom). ... 36 Preglednica 6: Povprečna vrednost zanimanja učencev za učenje izbranih rastlinskih tem glede na spol, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med dekleti in fanti (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom). ... 36 Preglednica 7: Povprečna ocena (M) in standardna deviacija (SD) samoocene samopodobe vseh učencev (N = 286) na petstopenjski Likertovi lestvici (5 = zelo se strinjam, 1 = zelo se ne strinjam). ... 37 Preglednica 8: Povprečna vrednost samoocene samopodobe učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh šol (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom). ... 38 Preglednica 9: Povprečna vrednost samoocene samopodobe učencev glede na razred, ki ga obiskujejo, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med učenci treh razredov (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom). ... 38 Preglednica 10: Povprečna vrednost samoocene samopodobe učencev glede na spol, standardna deviacija in statistična pomembnost razlik med dekleti in fanti (statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom). ... 39 Preglednica 11: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeležencev fantov in deklet, glede stališča do kajenja, alkohola in drog (razlike so označene s krepkim tiskom). ... 48 Preglednica 12: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeležencev različnih šol, glede stališča do kajenja, alkohola in drog (razlike so označene s krepkim tiskom). ... 49
___________________________________________________________________________
X
Preglednica 13: Statistična pomembnost razlik med odgovori udeležencev različne starosti, glede stališča do kajenja, alkohola in drog (razlike so označene s krepkim tiskom). ... 51 Preglednica 14: Korelacija med zanimanjem učencev za izbrane rastlinske teme in njihovo samopodobo (statistično pomembne korelacije so označene s krepkim tiskom). ... 52 Preglednica 15: Korelacija med samopodobo učencev ter njihovim odnosom do kajenja, alkohola in drog (statistično pomembne korelacije so označene s krepkim tiskom). ... 53 Preglednica 16: Korelacija med zanimanjem učencev za izbrane rastlinske teme ter njihov odnosom do kajenja, alkohola in drog (statistično pomembne korelacije so označene s krepkim tiskom). ... 54
___________________________________________________________________________
XI
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Razporeditev anketiranih učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo ... 29 Graf 2: Razporeditev anketiranih učencev glede na razred, ki ga obiskujejo ... 30 Graf 3: Razporeditev anketiranih učencev glede na spol ... 30 Graf 4: Razporeditev odgovorov učencev na prvo vprašanje: Ali si že kdaj pokadil celo cigareto? ... 39 Graf 5: Razporeditev odgovorov na drugo vprašanje: Ali tvoji starši vedo, da kadiš cigarete?
... 40 Graf 6: Razporeditev pritrdilnih odgovorov na tretje vprašanje: Ali kdo, ki živi pri vas doma, kadi cigarete? ... 41 Graf 7: Razporeditev odgovorov na četrto vprašanje: Ali si že kdaj popil celo alkoholno pijačo? ... 41 Graf 8: Razporeditev odgovorov na peto vprašanje: Kolikokrat si že spil toliko alkohola, da si občutil pijanost? ... 42 Graf 9: Razporeditev odgovorov na šesto vprašanje: Ali se ti zdijo ljudje, ki so zasvojeni z drogami, bolj kriminalci ali bolj bolniki? ... 43 Graf 10: Razporeditev odgovorov na sedmo vprašanje: Koliko se strinjaš z naslednjo trditvijo: »Kajenje konoplje/marihuane bi moralo biti dovoljeno?«. ... 43 Graf 11: Razporeditev pritrdilnih odgovorov na osmo vprašanje: Zakaj meniš, da mladi uživajo droge? ... 44 Graf 12: Razporeditev odgovorov na deveto vprašanje: Kaj meniš o tem, da ljudje enkrat ali dvakrat poskusijo ekstazi? ... 45 Graf 13: Razporeditev odgovorov na deveto vprašanje: Kaj meniš o tem, da ljudje pokadijo 10 ali več cigaret dnevno? ... 45 Graf 14: Razporeditev odgovorov na deveto vprašanje: Kaj meniš o tem, da ljudje popijejo eno ali dve alkoholni pijači večkrat na teden? ... 46 Graf 15: Razporeditev odgovorov na deveto vprašanje: Kaj meniš o tem, da ljudje občasno kadijo konopljo? ... 47
___________________________________________________________________________
XII
KAZALO PRILOG
Priloga 1 ... 66
___________________________________________________________________________
13
1 UVOD
Eden izmed najpomembnejših dejavnikov šolskega dela je motivacija. Nekatere raziskave (Pančur, 2016, Lavtiţar, 2014) kaţejo, da naj bi bili učenci najbolj motivirani pri rastlinah, ki pomagajo proti vnetjem, začimbnih rastlinah, rastlinah, ki lahko izzovejo halucinacije, rastlinah, ki pomagajo pri celjenju ran, rastlinah, iz katerih pripravimo zdravilne čaje, in snoveh, zaradi katerih so začimbe pekoče. Šulakova (2016) pravi, da bi učence pri pouku najbolj motivirali z rastlinami, ki imajo zdravilne lastnosti, ki torej pomagajo pri celjenju ran, delujejo proti vnetjem in jih lahko uporabljamo za pripravo zdravilnih čajev. Najmanj zanimivi skupini uporabnih rastlin pa sta bili rastline na okenskih policah in okrasne rastline.
Tudi Vrhunčeva (2015) je ugotovila, da je največje zanimanje za rastline, ki pomagajo pri celjenju ran in za rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje. Sledijo rastline, ki pomagajo proti vnetjem.
Nekateri učitelji menijo, da so s poukom zunaj učilnice povezane številne teţave, kot so obvladovanje velike skupine učencev na prostem, omejujoč urnik, prepričanje učiteljev, da imajo premalo znanja za raziskovanje v naravi in da je poučevanje zunaj učilnice neizvedljivo v bliţnji okolici šole. Vendar se po drugi strani v takem okolju učenci lahko naučijo več, saj so bolj motivirani in zato tudi osredotočeni na naloge, poleg tega je njihovo počutje prijetnejše. Za prepoznavanje drevesnih vrst in preučevanje rastlin je primerno tudi mestno okolje in tega se morajo zavedati vsi učitelji (Lindemann-Matthies, 2006).
Tudi Ballantyne in Packer (2002) pravita, da je učenje v naravnem okolju privlačno za učence in ima pomemben vpliv na njihov odnos do okolja, ţeljo po skrbi za okolje in vedénje v naravi. Ugotovila sta tudi, da je kombinacija opazovanja z navodili močna strategija poučevanja, ker se učenci zavejo vpliva človeškega delovanja na naravne habitate.
Samopodoba je skupek elementov, ki vplivajo na naše ţivljenje in določajo, kakšno vrednost si pripisujemo. Je način, kako vidimo sami sebe. Vpliva na naše zdravje in energijo, duševni mir, sposobnosti, srečo, kakovost naših odnosov, naše predstave in cilje, ki si jih postavljamo in jih dosegamo, ter na produktivnost in naš vsestranski uspeh. Je tudi ključna za to, kar naredi posameznik iz svojega ţivljenja (Youngs, 2000).
Samopodoba je ključ do uspešnega kreiranja lastnega ţivljenja in ima vsestranski pozitiven vpliv na naše ţivljenje. Youngsova (2000) pravi, da samopodoba vpliva na našo psihološko ranljivost in trdnost, ţivahnost in obup ter sposobnost in nesposobnost. Naša samopodoba
___________________________________________________________________________
14
določa, ali polno ţivimo. Vrednost, ki jo pripisujemo sami sebi, temelji na samospoštovanju, samoučinkovitosti, občutku zaupanja, da smo sposobni in da lahko ţivimo svoje lastno ţivljenje. Pomemben je tudi občutek varnosti, da se lahko soočamo z različnimi izzivi ţivljenja.
Obdobje med devetim in osemnajstim letom je za mlade čas hitre rasti. Ta čas imenujemo puberteta in mladostništvo. Horvat (1987) pravi, da je to obdobje velikih sprememb ter proces duševnega dozorevanja mladostnika. Ker smo kot učitelji večino časa v stiku z mladostniki v tem starostnem obdobju, je pomembno, da jim pomagamo graditi zdravo samopodobo.
Prvi, ki vplivajo na otroka in njegovo zaznavanje samega sebe, so starši, nato pa vzgojitelji in učitelji. Vpliv učiteljev je še posebej pomemben pri delu z otroki, ki imajo teţavno otroštvo ali v šoli doţivljajo neuspeh. Taki otroci potrebujejo več priloţnosti za oblikovanje samopodobe, kot tisti, ki prihajajo iz stabilnega okolja (Youngs, 2000).
V adolescenci se poveča moţnost tveganih vedenj, saj se mladostnikom poveča manevrski prostor (Tomori, 1996). Adolescenca je obdobje, v katerem večina mladih preizkuša učinke tako legalnih kot ilegalnih drog (Kastelic in Mikulan, 2004). Dejavniki, vezani na okolje, so povezani predvsem z dobrim počutjem v šoli in šolskim uspehom (Tomori, 1996). Večina mladih začne uţivati alkohol iz hedonističnih nagibov, pri čemer močno podcenjuje njegovo delovanje ali pa jih zanima samo njegov učinek, ki je začasna opitost. Še nevarneje je, če s tem razbremenjujejo neugodna čustvena stanja, kot so dolgčas, osamljenost, jeza, vznemirjenost (Kastelic in Mikulan, 2004).
Večina rednih kadilcev (90 %) začne s kajenjem ţe v mladosti. Med razloge za začetek kajenja sodijo radovednost, iskanje večje stopnje vznemirjenja, ţelja po vključitvi v druţbo (Slovenska zveza za tobačno kontrolo, 2011). Kajenje med mladostniki se razlikuje od kajenja med odraslimi. Kadilske navade mladostnikov se še razvijajo, spreminjajo in so glede pogostosti, obsega in drugih značilnosti raznolike ter v nasprotju s tistimi pri odraslih. Zato kajenje mladostnikov najpogosteje opisujemo kot prehod skozi različne vedenjske faze (Koprivnikar, 2009).
Najnovejša obseţna evropska raziskava o alkoholu in drugih drogah (ESPAD), v kateri je sodelovalo več kot milijon učencev, je bila izvedena leta 2015 v 35 evropskih drţavah, vključno s 24 drţavami članicami Evropske unije. Glavni namen raziskave je bil zbrati podatke o uţivanju alkohola, tobaka in drog med 15- in 16-letnimi učenci. Raziskave so
___________________________________________________________________________
15
pokazale, da kajenje in uţivanje alkohola med mladimi upada, zaskrbljujoč pa je pojav novih drog na trgu in novih odvisnih vedenj. Medtem ko je uporaba prepovedanih drog po preteklih povišanjih stabilna, še vedno ostaja na visoki ravni. V navedi evropski raziskavi (ESPAD, 2015) so bile prvič nadzorovane tudi internetna zasvojenost, spletne igre in igre na srečo.
Vprašalnik je vključeval vprašanja o količini in namenu uporabe interneta, s poudarkom na šestih dejavnostih: uporaba socialnih omreţij, iskanje informacij, prenos datotek, spletne igre na srečo, spletne denarne igre na srečo in spletno nakupovanje.
1.1 CILJI
Naša raziskava se je osredotočila na skupino uporabnih rastlin, učenčevo samopodobo in stališča do drog. Poskusili smo ugotoviti, od česa je odvisno zanimanje za posamezne skupine uporabnih rastlin. Z vprašalnikom smo preverjali, ali obstaja povezava med petimi skupinami uporabnih rastlin na eni strani ter samopodobo in stališči učenca do kajenja, uţivanja alkohola in drog na drugi strani. Ugotavljali smo tudi, ali na to vplivata tudi starost in spol učencev.
Rezultati bi učiteljem pomagali prilagoditi učne vsebine zanimanju učencev in ob tem tudi ozaveščati mladostnike o varni uporabi rastlin in morebitnih nevarnostih, povezanih z njimi.
1.2 RAZISKOVALNI VPRAŠANJI
Glede na zastavljene cilje smo postavili naslednji raziskovalni vprašanji:
Ali je zanimanje za posamezne skupine uporabnih rastlin povezano z učenčevo samopodobo?
Ali je zanimanje za posamezne skupine uporabnih rastlin povezano z učenčevimi stališči do kajenja, uţivanja alkohola in drog?
___________________________________________________________________________
16
2 TEORETIČNI DEL
2.1 NEPRIVLAČNOST RASTLIN
Ljudem so v splošnem ţivali bolj zanimive ţe zaradi fizične podobnosti ljudem, saj so se ţivali sposobne premikati, komunicirati, hraniti, znajo pokazati čustva in se odzivajo na človeka (Wandersee,1986; Kinchin, 1999; Wandersee in Schussler, 1999; Hoekstra, 2000).
Rastline nimajo vseh teh lastnosti, zato tudi nimajo take privlačnosti za ljudi (Strgar, 2007).
Številna literatura kaţe na to, da so rastline redko ali pa zelo slabo predstavljene učencem v šolah, kar je še eden od razlogov za splošno večje zanimanje za ţivali (Hoekstra, 2000).
Razlogi za slabšo obravnavo učnih vsebin o rastlinah je več: večini učiteljev so rastline manj pomembne kot ţivali in na splošno jih bolj zanimajo ţivali, kot rastline; učitelji se na zoologijo pripravijo temeljiteje kot na botaniko; ţivali v učbenikih bolj izstopajo kot rastline in tudi učenci so bolj naklonjeni ţivalskemu svetu kot rastlinskemu (Hershey, 1992).
Učenje o rastlinah ni nezanimivo, vendar je poučevanje o botaniki manj navdihujoče, saj so rastline manj kompleksnejše kot ţivali. Pogosto je za to, da ljudje botanične vsebine označijo kot »nezanime«, krive napačne metode poučevanja (Hersley, 1996).
2.2 RASTLINSKA SLEPOTA
Wandersee in Schussler (2001) sta termin rastlinska slepota (plant blindness), opredelila kot nesposobnost ljudi, da vidijo ali opazijo rastline v njihovem lastnem okolju; nesposobnost, da prepoznajo njihov pomen za planet; da so ljudje nesposobni ceniti estetiko in edinstvenost v ţivi obliki, ki pripada kraljestvu rastlin, in da ljudje večinoma mislijo, da so rastline manjvredne od ţivali.
Wandersee in Schussler (2001) sta opisala tudi simptome rastlinske slepote: oseba ne opazi rastlin v vsakdanjem ţivljenju; posameznik meni, da so rastline samo glavni vir prehrane ţivali; ne razume, kaj vse rastline potrebujejo za ţivljenje; oseba ne ve, da so rastline pomembne za naš vsakdan; oseba ne ve, kako rastline rastejo, se prehranjujejo in razmnoţujejo; oseba nima izkušenj z gojenjem rastlin, njihovim opazovanjem in prepoznavanjem v svojem lastnem okolju; oseba se ne zaveda, da so rastline ključne za kroţenje ogljika in ne opazi estetike rastlin.
___________________________________________________________________________
17
2.3 PEDAGOŠKI PRISTOPI ZA VIŠJO MOTIVACIJO UČENCEV
Eden izmed glavnih ciljev v slovenskih učnih načrtih za naravoslovje in biologijo je, da se učenci razvijajo pozitivno in odgovorno v odnosu do narave in da se jim omogoči neposredni stik oziroma izkušnja z ţivimi organizmi in njihovim okoljem (Likar, 2012).
Pri naravoslovnih predmetih v šoli, kot sta tudi biologija in naravoslovje, je ţeleno, da učitelj omogoči učencem čim več neposrednega stika z naravo (Verčkovnik, 2000). Takšna strategija podajanja novega znanja učencem omogoča raziskovanje, pri katerem razvijajo svojo ustvarjalnost in kritičnost, hkrati pa spodbuja otroško radovednost in pozitiven odnos do narave (Likar, 2012).
Strgarjeva (2008) pravi, da dober učitelj tudi rastline, ki nimajo začetne privlačnosti, predstavi učencem na čim bolj zanimiv način. Šolske ekskurzije in izleti v naravo učiteljem omogočajo veliko načinov podajanja snovi, saj imajo na voljo ţive materiale, s katerimi lahko naredijo povezave z rastlinami, ki jih ţelijo obravnavati.
Strgarjeva (2007) je navedla dva temeljna dejavnika, ki lahko prispevata k zaznavnemu povečanju zanimanja za rastline: uporaba primernih metod učitelja, saj s tem lahko poveča interes učencev za rastline, ter dobro teoretično in praktično znanje, interes in navdušenje učitelja in element presenečenja lahko zelo povečajo zanimanje učencev.
Učitelji z ustreznim pristopom, torej kot navdušeni vodiči in z uporabo ţivega materiala (konkretnih rastlin za primere) pri učnih urah, lahko na vseh stopnjah izobraţevanja povečajo zanimanje učencev (Strgar, 2007).
Za učitelje bi bilo priporočljivo tudi, da preverijo učenčevo predznanje, preden začnejo obravnavati novo snov. Otrokovo primarno okolje, kot je domače okolje in neposredno opazovanje narave izven šole, je bolj pomemben vir znanja kot šolski učbeniki in dokumentarni filmi. Glede na predznanje učencev, bi le tega skupaj nadgrajevali. Učitelji bi lahko učencem pomagali pri učenju o rastlinah tudi s tem, da jih spodbujajo k opisu in komentiranju manj očitnih anatomskih značilnosti rastlin. Treba jim je biti v pomoč, le tako se bodo naučili opazovati pozorneje in natančneje (Tunnicliffe in Reiss, 2000).
Učitelji, ki so nagnjeni k okoljevarstvu, vse bolj vključujejo obiske naravnih območij v svoje okoljske učne programe za učence. Ballantyne in Packer (2002) sta raziskovala pričakovanja učencev o okoljevarstvenih izkušnjah na naravnih območjih in spremembe v vedenju, o
___________________________________________________________________________
18
katerih poročajo zaradi njihove vključenosti v takšne programe. 580 učencev, starih od 8 do 17 let, je potrdilo, da je učenje v naravnem okolju privlačno in ima pomemben vpliv na njihov odnos do okolja, njihovo ţeljo po skrbi za okolje in njihovo vedenje na naravnih območjih.
Ugotovila sta (Ballantyne in Packer, 2002), da je kombinacija opazovanja z navodili močna strategija poučevanja, še posebej, če to omogoča učencem, da razumejo vpliv človeškega delovanja na naravne habitate.
V švicarski raziskavi, kjer je sodelovalo več kot 4000 učencev, starih med 8 in 16 let, so ugotovili, da so tudi okrasne rastline in vrtnine, ki so jih učenci opazili, in so jim bile predstavljene, poţele veliko zanimanja. Zaradi programa, pri katerem so opazovali naravo, so opazili tudi več eksotičnih in divjih rastlin, saj so bili zelo motivirani. To je potrdilo hipotezo, da učenci lahko cenijo tudi nepoznane in teţje dostopne vrste, če jih spoznajo in so jim predstavljene (Lindemann-Matthies, 2005).
2.4 KAJENJE, UŢIVANJE ALKOHOLA IN PREPOVEDANIH DROG MED MLADIMI
Večina rednih kadilcev (90 %) začne s kajenjem ţe v mladosti. Med razloge za začetek kajenja sodijo radovednost, iskanje večje stopnje vznemirjenja in ţelja po vključitvi v druţbo (Slovenska zveza za tobačno kontrolo, 2011).
Kajenje med mladostniki se razlikuje od kajenja med odraslimi. Kadilske navade mladostnikov se še razvijajo in spreminjajo in so glede pogostosti, obsega in drugih značilnosti raznolike ter v nasprotju s tistimi pri odraslih. Zato kajenje mladostnikov najpogosteje opisujemo kot prehod skozi različne vedenjske faze (Koprivnikar, 2009).
Evropska raziskava o alkoholu in drugih drogah med šolsko mladino (ESPAD) zelo dobro beleţi podatke o razširjenosti kajenja med mladimi, starimi med 15 in 16 let. Raziskavo koordinirata Evropski svet in Global Youth Tobacco Survey (GYTS), ki je pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Centra za nadzor bolezni in preventive (CDC), Urada za kajenje in zdravje.
Najnovejša obseţna Evropska raziskava o alkoholu in drugih drogah (ESPAD) je bila izvedena leta 2015 v 35 evropskih drţavah, vključno s 24 drţavami članicami Evropske Unije, kjer je sodelovalo več kot milijon učencev. Glavni namen raziskave je bil zbrati podatke o uţivanju alkohola, tobaka in drog med 15- in 16-letnimi učenci. Raziskave so
___________________________________________________________________________
19
pokazale, da kajenje in uţivanje alkohola med mladimi upada, vendar obstaja zaskrbljenost zaradi novih drog na trgu in novih odvisnih vedenj. Medtem ko je uporaba prepovedanih drog po preteklih povečanjih stabilna, še vedno ostaja na visoki ravni. V tej raziskavi so bile prvič nadzorovane tudi internetna zasvojenost, spletne igre in igre na srečo. Vprašalnik je vključeval vprašanja o količini in namenu uporabe interneta, s poudarkom na šestih dejavnostih: uporaba socialnih omreţij, iskanje informacij, prenos datotek, spletne igre na srečo, spletne denarne igre na srečo in spletno nakupovanje (ESPAD, 2015).
V zvezi z najstniškem kajenjem je na vidiku pozitiven preobrat kot posledica političnih ukrepov v zadnjih dveh desetletjih. V zadnji raziskavi leta 2015 je več kot polovica anketirancev (54 %) poročalo, da niso nikoli kadili, medtem ko je manj kot četrtina (21 %) poročala o trenutnih kadilcih. Dnevno kajenje, vključno z zgodnjim začetkom te prakse, je še vedno prevladujoče pri fantih, vendar se je razlika med spoloma v zadnjih 20 letih zmanjšala.
Kljub strogim predpisom o dostopu tobačnih izdelkov je v večini drţav več kot 60 % mladih poročalo o razmeroma preprosti dostopnosti le-teh (ESPAD, 2015).
Uporaba alkohola med mladostniki v Evropi ostaja visoka, vendar pa tudi časovni trendi od leta 1995 kaţejo na pozitiven razvoj. Ţivljenjska uporaba alkohola se je med letoma 1995 in 2015 zmanjšala z 89 % na 81 %, uporaba v zadnjem mesecu pa s 56 % na 47 %. Vsak tretji študent (35 %) je poročal o teţkem epizodnem pitju v zadnjem mesecu in več kot tri četrtine anketirancev (78 %) je poročalo o relativno enostavnem dostopu do alkohola (ESPAD, 2015).
Uporaba prepovedanih drog je stabilna, vendar še vedno na visoki ravni. V povprečju je 18 % mladih poročalo, da so najmanj enkrat v ţivljenju uporabili prepovedano drogo. Po splošnem naraščajočem trendu med letoma 1995 in 2003 v uporabi prepovedanih drog je ta od leta 2003 ostala precej stabilna. Uporaba prepovedanih drog je kljub stabilnosti ostala na visoki ravni, saj je 10 drţav poročalo o ravneh, ki presegajo 25 % (ESPAD, 2015).
Najbolj razširjena prepovedana droga v vseh drţavah ESPAD je bila konoplja. V povprečju je 16 % mladih uporabilo konopljo vsaj enkrat v ţivljenju. 7 % mladih je konopljo uporabljalo v zadnjem mesecu. Med letoma 1995 in 2015 so raziskave ESPAD pokazale splošno povečanje tako redne uporabe kot tudi mesečne uporabe konoplje. Razširjenost je dosegla vrhunec leta 2003 (19 %) in se nato nekoliko zmanjšala (17 %). Pribliţno tretjina (30 %) mladih meni, da je konoplja lahko dostopna. Dokazana razpoloţljivost drugih prepovedanih drog je bila
___________________________________________________________________________
20
relativno nizka: ekstazi (12 %), kokain (11 %), amfetamin (9 %), metamfetamin (7 %) in crack (8 %) (ESPAD, 2015).
V drţavah ESPAD je 4 % mladih poročalo o osebni izkušnji z novimi psihoaktivnimi snovmi, medtem ko jih je 3 % izjavilo, da so jih uporabili v preteklem letu. V povprečju se zdi, da so psihoaktivne droge pogosteje uporabljene kot amfetamini, ekstazi, kokain ali LSD, ki imajo vsi niţjo stopnjo razširjenosti uporabe med mladimi, kar opozarja, da je treba pozorno spremljati uporabo psihoaktivnih drog (ESPAD, 2015).
2.4.1 Dostopnost cigaret, alkoholnih pijač in prepovedanih drog po podatkih ESPAD 2015
CIGARETE
Več kot 60 % mladih v sodelujočih drţavah je odgovorilo, da bi cigarete dobili enostavno, če bi to ţeleli. Mladi na Češkem jih dobijo enostavno (80 %), prav tako v Avstriji, Lihtenštajnu in na Danskem (79 %). Teţje jih dobijo v Makedoniji (38 %), Romuniji (37 %) in Ukrajini (39 %) (ESPAD, 2015).
ALKOHOL
Zdi se, da so alkoholne pijače v večini drţav lahko dostopne. Več kot tri četrtine (78 %) mladih je odgovorilo, da bi z lahkoto dobili alkoholno pijačo, če bi to ţeleli. Na Češkem, Danskem in v Grčiji je več kot 90 % mladih poročalo o enostavnem dostopu. Teţja dostopnost je bila ugotovljena v Moldaviji (52 %), Makedoniji (53 %) in Romuniji (60 %) (ESPAD, 2015).
PREPOVEDANE DROGE
Pribliţno trem od desetih študentov (30 %) je mogoče zlahka dobiti konopljo. Na Češkem je večje število mladih (50 %) kot v kateri koli drugi drţavi zlahka prišlo do konoplje, če so to ţeleli. Tudi v Slovenji je konoplja lahko dostopna (45 %). Slabša dostopnost do prepovedane droge je v Moldaviji (5 %) in Ukrajini (11 %) (ESPAD, 2015).
___________________________________________________________________________
21
2.4.2 Uporaba cigaret, alkoholnih pijač in prepovedanih drog pred 13. letom starosti po podatkih ESPAD 2015
CIGARETE
Skoraj četrtina mladih (23 %) je kadilo cigarete pri starosti 13 let ali manj. Razmere se med drţavami precej razlikujejo: od Estonije s kar 46 % in Litve s 45 % do Makedonije, Islandije, Malte in Norveške z 9-13 %. V povprečju in v večini drţav je več fantov kot deklet kadilo cigarete pri starosti 13 let ali manj. 4 % mladih je začelo redno kaditi pri trinajstih letih ali manj, najvišje stopnja je so bila v Estoniji in na Slovaškem (8 %), najniţja pa na Norveškem (1 %) (ESPAD, 2015).
ALKOHOL
Skoraj polovica mladih (47 %) je poročala o uporabi alkohola pri starosti 13 let ali manj.
Najvišji deleţi mladih, ki so poročali o uţivanju alkohola v zgodnji starosti, so bili v Gruziji (72 %), na Češkem (68 %) in Cipru (66 %). Drţavi z nizko stopnjo sta Islandija (14 %) in Norveška (19 %). Eden od dvanajstih mladih je doţivel zastrupitev z alkoholom pri starosti 13 let ali manj. Deleţ mladih, ki so poročali o zastrupitvah z alkoholom v zgodnjih letih, se je razlikoval po drţavah: Gruzija (22 %) in Estonija (15 %) sta bili na vrhu, Islandija (2 %) in Belgija (3 %) pa sta bili na dnu lestvice. V vzhodnem delu Evrope je bila verjetnejša višja stopnja zastrupitev z alkoholom v zgodnjih letih (ESPAD, 2015).
PREPOVEDANE DROGE
V povprečju je 3 % mladih poročalo, da so prvič prišli v stik s konopljo pri starosti 13 let ali manj. Najvišji deleţ mladih je bil v Monaku (8 %), Franciji in Lihtenštajnu (6 %). Stopnje zgodnjega začetka uţivanja amfetamina in metamfetamina so bile niţje, in sicer je bil najvišji deleţ v Bolgariji (3 %) in na Cipru (2 %). Podobne rezultate so odkrili pri zgodnjem začetku uporabe ekstazija in kokaina ter cracka (ESPAD, 2015).
2.4.3 Uporaba cigaret, alkoholnih pijač in prepovedanih drog po podatkih ESPAD 2015 KAJENJE
V 15 od 35 drţav ESPAD je več kot polovica mladih vsaj enkrat poskusila kaditi. Najvišja stopnja razširjenosti je bila na Češkem (66 %), sledile so Litva (65 %) ter Hrvaška in Slovaška
___________________________________________________________________________
22
(62 %). Najniţje stopnje pa so bile na Islandiji (16 %), Norveškem (28 %) in Malti (29 %).
Povprečna razširjenost kajenja cigaret je bila pribliţno enaka med fanti (47 %) in dekleti (44
%) (ESPAD, 2015).
ALKOHOL
V vseh drţavah ESPAD razen na Islandiji (35 %) je več kot polovicam mladih vsaj enkrat v ţivljenju pila alkoholne pijače. Povprečje je bilo 80 %, najvišje stopnje razširjenosti alkohola med mladimi pa so bile na Češkem (93 %), v Grčiji in na Madţarskem. Poleg Islandije so bile niţje stopnje razširjenosti alkohola (60 % ali manj) v Albaniji, Makedoniji in na Norveškem.
Velike razlike med fanti in dekleti so opazili v Albaniji (71 % fantov, 51 % deklet), Makedoniji in Črni gori. V Belgiji je večji deleţ deklet (83 %) kot fantov (77%) vsaj enkrat poskusilo alkohol, (ESPAD, 2015).
48 % mladih je v drţavah ESPAD uţivalo alkohol v zadnjem mesecu. V Avstriji, na Cipru, Češkem, Danskem in v Grčiji sta to storili kar dve tretjini mladih (66 %) ali več. Z Islandije pa so poročali o sorazmerno nizki stopnji razširjenosti uţivanja alkohola (9 %). V povprečju je več fantov kot deklet uţivalo alkohol v zadnjem mesecu. V štirih drţavah pa je več deklet kot fantov poročalo o uţivanju alkohola v zadnjih 30 dneh (Švedska, Ferski otroki, Monako in Norveška (ESPAD, 2015).
13 % mladih je poročalo, da so bili v zadnjem mesecu zastrupljeni z alkoholom. Danska je imela največjo pogostost, in sicer skoraj pri tretjini mladih (32 %). V povprečju je bilo v zadnjem mesecu zastrupljenih nekaj več fantov (13 %) kot deklet (12 %). Na Ferskih otokih in na Malti je o zastrupitvah z alkoholom poročalo opazno več deklet kot fantov (ESPAD, 2015).
PREPOVEDANE DROGE
Dosegljivost prepovedanih drog se je v drţavah ESPAD zelo spremenila. Na Češkem je 37 % mladih poročalo, da je vsaj enkrat uporabilo katero koli prepovedano drogo, kar je več kot dvakrat toliko kot povprečje ESPAD (18 %). Tudi mladi iz Bolgarije, Francije, Lihtenštajna in Monaka kaţejo visoko stopnjo uţivanja prepovedanih drog (30-32 %). V Albaniji, na Cipru, Ferskih otokih, Finskem, Islandiji, v Makedoniji, Moldaviji, Črni gori, na Norveškem, Švedskem in v Ukrajini pa so bile ugotovljene še posebej nizke ravni (10 % ali manj) uporabe
___________________________________________________________________________
23
prepovedanih drog. V povprečju je 21 % fantov in 15 % deklet vsaj enkrat poskusilo nedovoljeno drogo (ESPAD, 2015).
Najbolj razširjena prepovedana droga v vseh drţavah ESPAD je konoplja. V povprečju je 16
% mladih vsaj enkrat uporabilo to drogo. Drţava z največjo razširjenostjo uţivanja konoplje je Češka (37 %). O najniţjih ravneh uţivanja konoplje so poročali v Albaniji, na Cipru, Islandiji, v Makedoniji, Moldaviji, na Norveškem in Švedskem (4-7 %). V povprečju fantje (19 %) poročajo o uţivanju konoplje v večjem obsegu kot dekleta (14 %). V Sloveniji razlik med spoloma glede uţivanja konoplje ni (ESPAD, 2015).
Poleg konoplje so nekateri mladi uporabljali tudi druge prepovedane droge. V nekaterih primerih so to storili brez kakršnih koli predhodnih izkušenj s konopljo. Med najbolj pogosto okušanimi prepovedanimi drogami so ekstazi, amfetamin, kokain in LSD ali drugi halucinogeni. Navedene prepovedane droge (razen konoplje) je v povprečju vsaj enkrat uporabilo 1-2 % mladih. Stopnje razširjenosti med mladimi za metamfetamin, crack in heroin so bile niţje (1 %) od drugih prepovedanih drog, kot so ekstazi, amfetamin, metamfetamin, kokain (5 % ali več). Najbolj izrazite razlike med spoloma so v Gruziji (ekstazi: fantje 7 %, dekleta 1 %) in v Albaniji (kokain: fantje 6 %, dekleta 1 %) (ESPAD, 2015).
Drţava z najvišjim deleţem mladih, ki so preizkušali inhalante, je bila Hrvaška (25 %), sledi ji Slovenija (14 %). Psihoaktivne droge je uporabljalo povprečno 4 % mladih, najvišje stopnje so bile v Estoniji in na Poljskem (10 %).
___________________________________________________________________________
24
2.5 SAMOPODOBA
Samopodoba je skupek elementov, ki vplivajo na naše ţivljenje in določajo, kakšno vrednost si pripisujemo. Je način, kako vidimo sami sebe. Vpliva na naše zdravje in energijo, duševni mir, sposobnost, srečo, kakovost naših odnosov, na naše predstave in cilje, ki si jih postavljamo in jih dosegamo, ter na produktivnost in na naš vsestranski uspeh. Je tudi ključna za to, kar naredi posameznik iz svojega ţivljenja (Youngs, 2000).
Obdobje med devetim in osemnajstim letom je za mlade čas hitre rasti. Ta čas imenujemo puberteta in mladostništvo. Horvat (1987) pravi, da je to obdobje velikih sprememb ter proces duševnega dozorevanja mladostnika. Ker smo kot učitelji večino časa v stiku z mladostniki v tem starostnem obdobju, je pomembno, da jim pomagamo graditi zdravo samopodobo.
Prvi vplivi na otroka in na njegovo zaznavanje samega sebe prihajajo od staršev, nato pa od vzgojiteljev in učiteljev. Kljub temu se sprašujemo, kakšen je vpliv učiteljev, še posebno takrat, ko delajo z otroki, ki imajo teţavno otroštvo ali v šoli doţivljajo neuspeh. Taki otroci potrebujejo več priloţnosti za oblikovanje samopodobe, kot tisti, ki prihajajo iz stabilnega okolja (Youngs, 2000).
V adolescenci se poveča moţnost tveganih vedenj, saj se mladostnikom poveča manevrski prostor (Tomori, 1996). Adolescenca je obdobje, v katerem večina mladih preizkuša učinke tako legalnih kot ilegalnih drog. (Kastelic in Mikulan, 2004). Dejavniki, vezani na okolje, so povezani predvsem z dobrim počutjem v šoli in šolskim uspehom (Tomori, 1996). Večina mladih začne uţivati alkohol iz hedonističnih nagibov, pri čemer močno podcenjujejo njegovo nevarnost ali pa jih zanima samo njegov učinek. Še nevarneje pa je, če je vzrok v razbremenitvi neugodnih čustvenih stanj, kot so dolgčas, osamljenost, jeza in vznemirjenost (Kastelic in Mikulan, 2004).
Samopodoba je ključ do uspešnega kreiranja svojega ţivljenja oziroma, da je posameznik zvest svojemu lastnemu razvoju in da skrbi tudi za druge. Ima vsestranski pozitiven vpliv na naše ţivljenje. Youngsova (2000) pravi, da samopodoba vpliva na našo psihološko ranljivost in trdnost, ţivahnost in obup ter sposobnost in nesposobnost. Naša samopodoba določa, ali polno ţivimo. Vrednost, ki jo pripisujemo sami sebi, temelji na samoučinkovitosti, občutku zaupanja, da smo sposobni in da lahko ţivimo svoje lastno ţivljenje, na varnosti, da se lahko soočamo z različnimi izzivi ţivljenja, na samospoštovanju ter sposobnosti, da se znamo postaviti zase.
___________________________________________________________________________
25
Negativna samopodoba nam onemogoča zdravo in primerno delovati v ţivljenju. Neprimerna vedenja in samodestruktivne dejavnosti mladih so skoraj gotovo posledica negativne samopodobe, ki jo imajo o sebi (Youngs, 2000).
2.5.1 SAMOSPOŠTOVANJE
Samospoštovanje je pozitivno in negativno stališče so sebe (Rosenberg, 1965). Pozitivno stališče ali visoko samospoštovanje pomeni, da se človek sprejema takšnega, kot je, da se ceni in da je zadovoljen sam s seboj. Oseba z negativnim stališčem do sebe ali z nizkim samospoštovanjem pa se ne ceni, ni zadovoljna s svojimi lastnostmi in ima negativno mnenje o sebi. Samospoštovanje je torej vrednotni vidik samega sebe in zajema čustva, ki jih posameznik goji do samega sebe. Človek z visoko samopodobo ima tudi visoko samospoštovanje (Kobal Grum, 2003). Samospoštovanje pa je opredeljeno kot zaupanje v lastne vrednote, predstavlja pozitivna stališča do pravice, do sreče in osebnega ţivljenja, do svobode lastnega uma, potreb, radosti in ţelja. Omogoča nam zdrav občutek prijateljstva in vzajemno pozornost do drugih ljudi (Youngs, 2003).
Youngsova (2003) navaja psihologa Brandena, ki pravi, da je samopodoba vsota samoučinkovitosti in samospoštovanja. Samoučinkovitost je zaupanje v lastno sposobnost razmišljanja, izbiranja in presojanja ter odločanja. Samospoštovanje pa je zaupanje v lastne vrednote. Sta temeljna stebra zdrave samopodobe in če je okrnjen eden od obeh, je okrnjena tudi posameznikova samopodoba.
___________________________________________________________________________
26
2.5.2 KLJUČNA PODROČJA ZDRAVE SAMOPODOBE
Za zdravo samopodobo je ključnih naslednjih 6 področij:
FIZIČNA VARNOST: Varnost pred fizičnimi poškodbami.
ČUSTVENA VARNOST: Odsotnost zastraševanja in strahov.
IDENTITETA: Kdo sem jaz?
PRIPADNOST: Občutek pripadnosti.
KOMPETENTNOST: Občutek usposobljenosti.
POSLANSTVO: Občutek, da ima ţivljenje smisel in svojo pot.
OBČUTEK FIZIČNE VARNOSTI
Fizično varen otrok se ne boji, da bi mu drugi povzročali bolečino ali da bi ga prizadeli. Uči se zaupljivosti in odprtosti, ker čuti, da je varen. Pomembno je, da ima moţnost svobodnega učenja razvijanja svoje radovedne narave. Otrokova drţa telesa je odraz njegovega samozaupanja. Med pogovorom gleda sogovornika v oči in njegov ton glasu je odločen (Youngs, 200).
Fizično varnih otrok ne mučijo strahovi in groţnje. V njegovem okolju spoštujejo začrtane meje in pravila, ki otroku dajejo občutek zaupanja in varnosti. Tak otrok ima pozitivne izkušnje in ve, da se lahko zanese na druge. Zato razvije visoko stopnjo zaupanja vase.
Prestrašeni otroci so pogosto nesproščeni in zaprti vase. Zaradi strahov, ki jih doţivljajo, se takoj začnejo braniti in so nezaupljivi do drugih ljudi. V takšnih okoliščinah otrok pogosto zaide v začaran krog in je sovraţno naravnan, njegova telesna drţa je obrambna in odbija vrstnike, s tem pa povečuje svojo notranjo napetost in bolečino. Pomanjkanje fizične varnosti otrok je najpogostejši dejavnik, ki povzroča strahove. Vse več otrok trpi zaradi fizičnega in psihičnega zanemarjanja (Youngs, 2000).
Šolsko okolje, ki ne zagotavlja fizične varnosti, prav tako škoduje otrokom. Ti otroci doţivljajo visoko stopnjo anksioznosti, napetosti in stresa ter depresije. Otrok, ki doţivlja šolsko okolje kot groţnjo in sovraţno okolje, bo razvil negativna čustva do šole in učiteljev.
Prestrašeni otroci dobivajo slabše ocene, saj strah omeji otrokovo sposobnost koncentracije za šolsko delo, ustvarja neprijetno šolsko klimo in slabi otroško radovednost in pogum (Youngs, 2000).
___________________________________________________________________________
27 ČUSTVENA VARNOST
Čustveno varen otrok ni v strahu, da bi ga drugi poniţevali. Če otrok velikokrat sliši neprijazne in negativne pripombe, ga te bolijo in učinki so trajni. Otrok verjame, kar sliši, in te besede hitro ponotranji in tako postanejo njegov notranji glas (Youngs, 2000).
V obdobju adolescence na ta notranji glas vplivajo učitelji (tudi vzgojitelji) in starši. Pozitivna in negativna sporočila imajo dolgoročne posledice in mnogi otroci nosijo rane poniţevalne besede s seboj v dobo odraslosti (Youngs, 2000).
IDENTITETA
Ko so otroci fizično in čustveno varni, lahko svoj čas, energijo in koncentracijo posvetijo vprašanju o lastnem jazu. Sprašujejo se, kdo so oni kot posamezniki. Pričakovanja so različna in od otrok se vse več zahteva. Vsi imamo svojo identiteto, razlika je le ta, kako se vidimo, in ali je ta slika, ki jo imamo o sebi, zdrava in pozitivna. Otrok, ki je (bil) čustveno in/ali fizično zlorabljen in zapuščen, se pogosto podcenjuje ali pa pretirava s poudarjanjem lastne vrednosti.
Na tak način kompenzira nizko samopodobo in posledica je otrokova nejasna samopodoba. In ta lastna slika vpliva na njegovo vedenje. Otrok, ki v sebi čuti pozitivno moč, tudi deluje pozitivno (Youngs, 2000).
PRIPADNOST
Otrok ima potrebo po prijateljstvu vrstnikov. Otrokovo zaznavanje se pogosto meri s tem, kar drugi menijo o njem. Ko otrok doţivi sprejemanje ali naleti na odklon, oblikuje sodbo o tem, koliko ga drugi sprejemajo in imajo radi. Da bi otrok sprejel druge, mora najprej sprejemati sebe. Otrok z zdravo samopodobo bo laţje sprejel vrstnike, ne da bi se primerjal z njimi.
Otrok s slabo samopodobo pa stoji ob strani in upa, da se mu bo kdo pribliţal. Tak otrok se lahko načaka in nato pomisli, da ga drugi ne odobravajo in tako postane še bolj osamljen.
Otroci, ki imajo o sebi dobro mnenje, so bolj odprti v socialnih situacijah, so bolj priljubljeni, ker si znajo pridobiti prijatelje. Zaradi uspešnih interakcij z drugimi čutijo, da so zaţeljeni in sprejeti (Youngs, 2000).
KOMPETENTNOST
Kompetenten otrok se počuti sposobnega in to vpliva na njegovo učinkovitost. Otrokovo prepričanje v svojo sposobnost vpliva na njegovo učno pripravljenost in motivacijo. Učenci,
___________________________________________________________________________
28
ki gredo skozi šolanje z mislijo, da lahko uspejo, so pripravljeni prehoditi še dodatno pot.
Zaradi svojega prepričanja in samozaupanja pridejo do začrtanih ciljev. Pozitivne izkušnje gradijo učenčevo podobo lastne kompetentnosti. Vsak uspeh je razlog še za večji trud.
Samozaupanje pripomore in pripravi učenca, da reagira skladno s svojimi pričakovanji.
Pomembna je tudi povratna informacija učiteljev; če je ta konstruktivna spodbuda, učenec ve, kaj se od njega pričakuje in tako ţeli izboljšati svoj uspeh (Youngs, 2000).
POSLANSTVO
Občutek smiselnosti omogoči notranje zavedanje, da ima naše ţivljenje nek smisel in pomen ter da se je vredno potruditi. Otroci, ki se dobro počutijo, imajo v mislih specifične cilje in namere, ki jih ţelijo uresničiti. Ti otroci imajo dober občutek poslanstva in tisti, ki imajo vizijo, imajo tudi smer. Ko se otrok zave, kaj daje smisel njegovemu ţivljenju, se napolni z energijo. Takrat občuti notranji mir, pozitivno vrednoti sebe in druge ter se spoznava. Otroci, ki so odkrili področja, ki jih veselijo, so proţnejši in bolj optimistični, njihovo ţivljenje ima svoj čar in potrudili se bodo, da uresničijo svoje cilje (Youngs, 2000).
___________________________________________________________________________
29
3 MATERIAL IN METODE 3.1 VZOREC
V raziskavo smo vključili tri kamniške osnovne šole, in sicer Osnovno šolo Frana Albrehta, Osnovno šolo Marije Vere in Osnovno šolo Toma Brejca. Celoten vzorec je zajel 286 učencev (graf 1). Na OŠ Marije Vere prevladuje bolj mestni način ţivljenja, saj ţivijo v stanovanjih v blokih. Na OŠ Toma Brejca so prav tako mestni otroci, vendar prihajajo iz druţin, ki imajo tudi svoj vrt. Na OŠ Frana Albrehta pa je veliko otrok s podeţelja in s kmetij. Na osnovni šoli Frana Albrehta je anketo izpolnilo 89 učencev (31,1 % vseh udeleţencev), na osnovni šoli Marije Vere je anketo izpolnilo 124 učencev (43,4 %), na osnovni šoli Toma Brejca pa 73 učencev (25,5 %). Vprašalnike so izpolnjevali pri rednem pouku v šoli. Večina udeleţencev je izpolnilo anketni vprašalnik v celoti, nekateri pa pomanjkljivo.
Porazdelitev anketiranih učencev glede na starost prikazuje graf 2. Največ udeleţencev je bilo iz 9. razreda (38,1 %), sledili so udeleţenci iz 8. razreda (36 %), najmanj pa je bilo udeleţencev iz 7. razreda (25,9 %). Med anketiranimi učenci je bilo več deklet (50,3 %) kot fantov (48,3 %), nekaj pa jih ni zabeleţilo spola (1,4 %) (graf 3).
Graf 1: Razporeditev anketiranih učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo.
OŠ3 25,5 %
OŠ1 31,1 %
OŠ2 43,4 %
___________________________________________________________________________
30
Graf 2: Razporeditev anketiranih učencev glede na razred, ki ga obiskujejo.
Graf 3: Razporeditev anketiranih učencev glede na spol
3.2 PRIPOMOČKI
Podatke smo zbirali z metodo anketiranja z anonimnim vprašalnikom. Ta je sestavljen iz začetnih demografskih vprašanj (spol, starost, šola) in treh vsebinskih sklopov. Prvi sklop, ki smo ga uporabili ţe v diplomski nalogi (Pančur, 2016), je s 15 trditvami preverjal zanimanje učenca za pet skupin uporabnih rastlin. V drugem sklopu je 10 trditev, s katerimi smo preverjali samopodobo učenca. Ta vprašalnik so uporabili v irski raziskavi o kajenju, alkoholu in drogah med mladimi (Flanagan in sod., 2003). V prvem in drugem sklopu so učenci odgovarjali tako, da so stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico, kjer je ocena 1 pomenila, da se s trditvijo nikakor ne strinjajo, ocena 5 pa, da se s trditvijo popolnoma strinjajo. V tretjem sklopu je 9 vprašanj, ki so preverjala stališča učenca do kajenja, uţivanja alkohola in drog. Učenci so odgovarjali tako, da so izbrali en odgovor med dvema ali več mogočimi. Ta sklop vprašanj smo priredili po irski raziskavi o kajenju, alkoholu in drogah med mladimi (Flanagan in sod., 2003).
7. 25,9
%
8.
36 % 9.
38,1 %
Moški 48,3 % Ženske
50,3 %
___________________________________________________________________________
31
3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Zbrane podatke smo prepisali v vnaprej pripravljeno preglednico v programu Excel, nato pa jih prenesli v statistični program SPSS (verzija 21.0) in jih statistično obdelali z osnovno opisno statistiko (frekvenca, povprečje, standardni odklon). Naredili smo tudi faktorsko analizo, s katero smo zmanjšali število postavk v vprašalniku na nekaj faktorjev, ki jih je bilo nato mogoče smiselno obdelovati naprej. S temi podatki smo naredili inferenčno statistiko.
Ker podatki niso bili normalno porazdeljeni, smo za ugotavljanje statistično pomembnih razlik med odgovori učencev različnega spola, starosti in šole uporabili testa Mann-Whitney in Kruskal-Wallis. Izračunali smo tudi, ali obstaja povezava med zanimanjem za uporabne rastline ter učenčevo samopodobo in njegovimi stališči do kajenja, uţivanja alkohola in drog.
Ker podatki niso bili normalno porazdeljeni, smo za to uporabili Spearmanov koeficient korelacije.
3.3.1 Faktorska analiza
3.3.1.1 Vprašalnik o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem
Trditve iz vprašalnika o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem smo analizirali z metodo vodilnih komponent (PCA) z ortogonalno rotacijo (varimax), da bi ugotovili, koliko komponent vsebuje. Pred tem smo ugotovili, da je bila vrednost Kaiser-Meyer-Olkin dobra (0,9), kar pomeni, da je bil naš vzorec dovolj velik za PCA. Bartlettov preizkus sferičnosti je bil visoko signifikanten (p < 0,001), kar kaţe, da so bile korelacije med trditvami dovolj velike za izvedbo PCA.
Rezultat faktorske analize so bile tri komponente. Lastna vrednost (eigenvalue) vsake od njih je bila več kot 1 (pregl. 1). Te tri komponente so razloţile 59,35 % variance. Cronbachova α za vseh 15 trditev je 0,80.
___________________________________________________________________________
32
Preglednica 1: Povzetek rezultatov faktorske analize za vprašalnik o zanimanju za učenje izbranih rastlinskih tem (N = 286).
Vrednost rotiranega faktorja (Rotated Factor Loading)
Trditev
Faktor Začimbne in
zdravilne rastline
Okrasne rastline in
ekološka pridelava hrane
Rastline za droge
Začimbne rastline. 0,816
Deli rastlin za začimbe (npr. za origano, čili, kumino). 0,772
Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 0,718
Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju). 0,695
Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 0,678
Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla). 0,609
Rastline na okenskih policah. 0,732
Nega sobnih rastlin. 0,732
Rastline za okrasitev tvoje sobe. 0,707
Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. 0,688
Ekološko pridelovanje hrane. 0,626
V katerih deţelah raste zelenjava (npr. paradiţnik) prosto v naravi.
0,582
Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 0,848
Pridobivanje opija in heroina iz maka. 0,841
Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije (privide). 0,823
Lastna vrednost 5,16 2,37 1,37
% variance 34,42 15,79 9,14
α 0,84 0,82 0,79
Število trditev 6 6 3
3.3.1.2 Vprašalnik o samopodobi učenca
Trditve iz vprašalnika o samopodobi učenca smo analizirali z metodo vodilnih komponent (PCA) z ortogonalno rotacijo (varimax), da bi ugotovili, koliko komponent vsebuje. Pred tem smo ugotovili, da je bila vrednost Kaiser-Meyer-Olkin dobra (0,9), kar pomeni, da je bil naš vzorec dovolj velik za PCA. Bartlettov preizkus sferičnosti je bil visoko signifikanten (p <
0,001), kar kaţe, da so bile korelacije med trditvami dovolj velike za izvedbo PCA.
Rezultat faktorske analize sta bili dve komponenti. Lastna vrednost (eigenvalue) vsake od njih je bila več kot 1 (preglednica 2). Ti dve komponenti sta razloţili 64,10 % variance.
Cronbachova α za vseh 10 trditev je 0,55.
___________________________________________________________________________
33
Preglednica 2: Povzetek rezultatov faktorske analize za vprašalnik o oceni samopodobe učenca (N = 286).
Vrednost rotiranega faktorja (Rotated Factor Loading)
Trditev
Faktor Pozitivna
samopodoba
Negativna samopodoba Zdi se mi, da sem lahko ponosen na veliko stvari. 0,836
Zdi se mi, da sem kot človek vsaj tako dober kot drugi. 0,830 Zdi se mi, da imam veliko dobrih lastnosti. 0,815
Na splošno sem zadovoljen s seboj. 0,776
Stvari lahko naredim prav tako dobro kot večina ljudi. 0,761
Do sebe imam pozitiven odnos. 0,734
Včasih se mi zdi, da mi gre res vse narobe. 0,789
Včasih se mi zdi, da sploh nisem dober. 0,767
Ţelim si, da bi se bolj cenil. 0,765
Večinoma se sam sebi zdim zguba. 0,701
Lastna vrednost 4,58 1,83
% variance 45,84 18,26
α 0,89 0,77
Število trditev 6 4
___________________________________________________________________________
34
4 REZULTATI
4.1 VPRAŠALNIK O ZANIMANJU ZA UČENJE IZBRANIH RASTLINSKIH TEM
4.1.1 SPLOŠNA ANALIZA VPRAŠALNIKA O ZANIMANJU ZA UČENJE IZBRANIH RASTLINSKIH TEM
Nadpovprečno zanimanje (M > 3) so udeleţenci pokazali za 14 tem. Najbolj jih zanimajo rastline, ki pomagajo pri celjenju ran, rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje, in rastline, ki pomagajo proti vnetjem. Nega sobnih rastlin in rastline na okenskih policah pa učence povprečno zanimajo (M = 3,05). Najmanj zanimanja je za rastline, iz katerih pridobivamo opij in heroin iz maka (M = 2,84). M je povprečna vrednost.
Preglednica 3: Povprečna ocena (M) in standardna deviacija (SD) ocene zanimanja vseh učencev (N = 286) za učenje izbranih rastlinskih tem na petstopenjski Likertovi lestvici (5 = zelo me zanima, 1 = sploh me ne zanima).
Trditev M SD
Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 4,20 0,998
Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju). 3,87 1,166 Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla). 3,73 1,228 Deli rastlin za začimbe (npr. za origano, čili kumino). 3,55 1,188
Začimbne rastline. 3,52 1,195
Ekološko pridelovanje hrane. 3,39 1,288
Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 3,35 1,167
Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije (privide). 3,33 1,335
Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. 3,19 1,298
Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 3,11 1,405
Rastline za okrasitev tvoje sobe. 3,11 1,322
V katerih deţelah raste zelenjava (npr. paradiţnik) prosto v naravi. 3,05 1,123
Nega sobnih rastlin. 3,02 1,260
Rastline na okenskih policah. 3,02 1,309
Pridobivanje opija in heroina iz maka. 2,84 1,394
___________________________________________________________________________
35
4.1.2 RAZLIKE MED SPOLOMA, RAZREDI IN ŠOLAMI V ZANIMANJU ZA UČENJE IZBRANIH RASTLINSKIH TEM
S faktorsko analizo smo dobili tri faktorje, povezane z zanimanjem za učenje o izbranih rastlinskih temah. Faktorje smo poimenovali:
začimbne in zdravilne rastline,
okrasne rastline in ekološka pridelava hrane, rastline za droge.
V nadaljevanju je analiza vprašalnika glede na te faktorje.
Učenci različnih šol so pokazali podobno zanimanje za vsako od treh rastlinskih tem, saj pri nobeni nismo našli statistično pomembnih razlik med odgovori (preglednica 4). Sicer pa je bila povprečna ocena zanimanja najvišja za začimbne in zdravilne rastline (M = 3,72–3,80), nekoliko niţja za okrasne rastline in ekološko pridelavo hrane (M = 3,17–3,20) in najniţja za rastline za droge (M = 2,94–3,18).
Učencem različnih razredov se zdijo te tri rastlinske teme različno zanimive, saj smo pri vseh treh našli statistično pomembne razlike med odgovori (preglednica 5). Začimbne in zdravilne rastline so najbolj zanimale sedmošolce (M = 3,99), manj osmošolce (M = 3,69) in najmanj devetošolce (M = 3,51). Okrasne rastline in ekološka pridelava hrane so prav tako najbolj zanimali sedmošolce (M = 3,51), manj osmošolce (M = 3,10) in najmanj devetošolce (M = 2,91). Rastline za droge pa so sedmošolce zanimale bistveno manj (M = 2,62) kot osmošolce in devetošolce (M = 3,22 in 3,26).
Dekleta in fantje so oboji pokazali podobno zanimanje za začimbne in zdravilne rastline (M = 3,72 in 3,67) ter za rastline za droge (M = 3,14 in 3,04), saj med njihovimi odgovori nismo našli statistično pomembnih razlik (preglednica 6). Statistično pomembna razlika je bila pri zanimanju za okrasne rastline in ekološko pridelavo hrane. Tu so dekleta pokazala manjše zanimanje (M = 2,93) od fantov (M = 3,33).
