OSNOVNA ŠOLA PIVKA Prečna 3 6257 PIVKA L E T N I D E L O V N I N A Č R T OSNOVNE ŠOLE PIVKA ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 predlog

(1)

1

OSNOVNA ŠOLA PIVKA Prečna 3

6257 PIVKA

L E T N I D E L O V N I N A Č R T OSNOVNE ŠOLE PIVKA

ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 predlog

Pivka, september 2013

(2)

2 UVOD

Temeljni dokument, s katerim šola skupaj z deležniki v okolju zagotavlja sistematično uresničevanje ciljev in nalog, je letni delovni načrt šole. V njem šola v skladu z 31. členom Zakona o osnovni šoli določi obseg, vsebino in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela in pogoje za njegovo uresničitev.

Letni delovni načrt šole je oblikovan na osnovi temeljnih šolskih predpisov (Zakon o osnovni šoli, Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in drugimi podzakonskimi predpisi), obvestili ter okrožnicami Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport osnovnim šolam za tekoče šolsko leto. V programu so upoštevani veljavni standardi in normativi, kot jih določa pravilnik.

Letni delovni načrt dopolnjujemo z novostmi in potrebami novega šolskega leta ter se lahko na predlog učiteljskega zbora, sveta šole ali vodstva šole med letom dopolni oziroma spremeni.

K LDN sodijo naslednji dokumenti:

 letne priprave na pouk

 program dela strokovnih aktivov

 program dnevov dejavnosti

 program dela dodatnega in dopolnilnega pouka

 program dela oddelčne skupnosti - RU

 program interesnih dejavnosti

 program svetovalnega dela, dela z nadarjenimi učenci in učenci z učnimi težavami

 program dela knjižnice

 program dela, povezanega s prehrano in kulturo prehranjevanja

 programi projektov

 publikacija za starše in šolski koledar tekmovanj iz znanja

Letni delovni načrt sprejme Svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje do konca meseca septembra v vsakem šolskem letu.

1. VIZIJA ŠOLE

Delavci šole, učenci in starši smo sprejeli vizijo šole, ki je izhodišče naših izobraževalnih in vzgojnih prizadevanj. Glasi se:

Uspeh naše šole temelji na zagotavljanju varnosti in dobrega počutja vseh udeležencev.

Prizadevamo si za sožitje med znanjem, spoštovanjem ljudi in narave ter odgovornostjo.

2. GLOBALNA OCENA STANJA NA ŠOLI 2.1 POGOJI DELA

2.1.1 Šolski okoliš

OŠ Pivka ima obsežen šolski okoliš, ki zajema naslednje kraje: Pivko, Petelinje, Selce, Gradec, Slovensko vas, Trnje, Klenik, Palčje, Juršče, Parje, Drskovče, Zagorje, Šilentabor, Kal, Šmihel,

(3)

3 Narin, Veliko in Malo Pristavo ter Nadanje selo. Večina učencev obiskuje centralno šolo v Pivki. Poleg nje imamo še dve podružnični šoli v Šmihelu in Zagorju.

Učenci prihajajo v šolo peš oziroma iz oddaljenih vasi z avtobusom (50 % učencev na šoli).

Svet za preventivo v cestnem prometu je odločil, da se zaradi nevarnosti ob glavni cesti Pivka- Postojna otroke iz Gradca prevaža s šolskim kombijem.

Zaradi nevarnosti velikih zveri pa je zagotovljen avtobusni prevoz tudi iz smeri Petelinje, Slovenska vas, Klenik in Trnje.

Za organiziran brezplačen prevoz vseh učencev skrbi lokalna skupnost, ki sklepa vsakoletno pogodbo z izbranim ponudnikom (Avrigo, Edotours).

Prevoznik je dolžan opraviti prevoze v skladu z navodili in zakonodajo, ki ureja varnost otrok v cestnem prometu.

Preglednica učencev vozačev (z avtobusom ali kombijem) glede na vstopno postajo v šolskem letu 2013/2014:

iz smeri število iz smeri število

ZAGORJE 12 GRADEC 3

PARJE 14 KLENIK 9

DRSKOVČE 11 SLOVENSKA VAS 7

JURŠČE 7 PETELINJE 18

PALČJE 16 HRASTJE 24

SELCE 20 NARIN 11

TRNJE 24 ŠMIHEL 6

VELIKA PRISTAVA 5 NADANJE SELO 12

MALA PRISTAVA 3 KAL 24

SKUPAJ 226

2.1.2 Prostorski pogoji

Osnovna šola Pivka ima v svoji sestavi starejši in novejši del zgradbe. Starejši del šole je pred tremi leti dobil v celoti novo podobo z obsežnimi obnovitvenimi deli.

V celoti gledano imamo zaenkrat še dovolj učilnic in spremljajočih prostorov, ki se ogrevajo preko daljinskega ogrevanja. Učilnice so dovolj velike in dokaj dobro opremljene, v novem delu imajo tudi kabinete. Dobrodošel pa bi bil še kakšen dodatni prostor za individualno delo z učenci oz. starši, za kar v prihodnosti predlagamo pregraditev hodnika, ki povezuje stari del šole z novim.

Kuhinja je majhna in je ustrezna le za pripravo malic in razdeljevanje kosil.

Za športno vzgojo uporabljajo učenci in učitelji tudi športna igrišča, ki so ob šoli, ter obnovljeni športni park, ki je v neposredni bližini šole.

Stavbo vzdržujemo z nujnimi obnovitvenimi deli, ki potekajo skozi celo leto.

Obnove so potrebna okna v novem delu, ki se težje zapirajo oziroma slabo tesnijo, med zasteklitvijo pa se je pojavila vlaga. Prav tako je v tem delu potrebna obnova strehe in fasade.

Šola v Šmihelu je dovolj prostorna, ima dve učilnici za pouk in eno za izvajanje športne vzgoje.

Ob šoli je zgrajeno veliko igrišče, kjer lahko poteka pouk športne vzgoje.

Šola v Zagorju je majhna in na neprimerni lokaciji, saj nima zunanjih površin in je izpostavljena hrupu. Učilnici sta zadovoljivo opremljeni. Za pouk športne vzgoje uporabljamo dvorano krajevne skupnosti ter vaško igrišče. Šola nima zunanjih površin in je ob regionalni cesti ter izpostavljena hrupu.

Tako matična šola kot podružnični šoli so z IKT tehnologijo zadovoljivo opremljene, saj smo zadnja leta v okviru finančnih možnosti načrtno opremljali učilnice s LCD projektorji in

(4)

4 prenavljali računalniško opremo.

2.1.3 Število učencev

oddelek razrednik ž m skupaj

1.a Erika Jug 12 11 23

1.b Marija Zgonec 11 12 23

2.a Lucija Škvarča 11 9 20

2.b Stanislava Lenarčič 10 10 20

3.a Slavka Glažar 7 9 16

3.b Mirjam Šatej Cucek 8 10 18

4.a Mateja Penko 13 12 25

4.b Marinka Česnik 13 11 24

5. a Nadja Černetič 7 12 19

5. b Petra Bergoč 5 16 21

skupaj 1. – 5. razred 97 112 209

6. a Vida Smerdel 11 17 28

6. b Mariza Golle 10 16 26

7. a Urška Bubnič 11 15 26

7. b Tanja Stavanja 10 17 27

8. a Patricija Krebelj 10 11 21

8. b Petra Marc 10 11 21

8. c Irena Tot 9 11 20

9. a Damjana Morel 11 9 20

9. b Eva Šuštaršič 15 7 22

skupaj 6. – 9. razred 97 114 211

MATIČNA ŠOLA SKUPAJ 194 226 420

1.c Šmihel Tadeja Kaluža 3 2 5

3.c Šmihel Tadeja Kaluža 4 2 6

3.c Šmihel Tjaša Gnezda 4 2 6

5.c Šmihel Tjaša Gnezda 1 6 7

12 12 24

4. c Zagorje Sabina Kernel 3 2 5

3 2 5

OŠ PIVKA SKUPAJ 209 240 449

2.2 FINANČNI POGOJI

Finančno načrtovanje šole temelji na predpisani zakonodaji in upošteva navodila Ministrstva za finance za pripravo finančnih načrtov proračunskih uporabnikov. V zadnjih letih zaradi gospodarske krize prihaja do občutnega zmanjšanja finančnih sredstev, tako s strani države kot občine, kar moramo upoštevati že pri načrtovanju in kasneje tudi pri realizaciji programa.

Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo :

- sredstva za plače s prispevki in davki, prehrano in prevoz delavcev

- sredstva za izvedbo obveznega programa in materialne stroške, vezane na program dela

(5)

5 - sredstva za nabavo učil in učnih pripomočkov

- sredstva za izobraževanje učiteljev

- sredstva za stroške obveznih ekskurzij učencev - sredstva za subvencioniranje prehrane

- sredstva za učbeniški sklad

- sredstva za prevoze učencev, katerih pot v šolo je ogrožena zaradi zveri - ostala namenska sredstva

Sredstva se zagotavljajo v skladu z normativi in standardi oz. metodologijo za določanje obsega sredstev na udeležence izobraževanja, ki jih določi minister. Sredstva za programsko odvisne stroške prejemamo po ceniku MIZŠ.

Iz sredstev lokalne skupnosti se zagotavljajo:

- sredstva za materialne stroške, vezane na zgradbo in prostor - sredstva za dodatno dejavnost šole

- sredstva za prevoze učencev do osnovne šole

- sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme - sredstva za investicije

Drugi prihodki pa so še:

- prispevki staršev za stroške prehrane

- prispevek staršev za ekskurzije, šole v naravi in tabore ter dneve dejavnosti - donatorska sredstva

2.2.1 Investicijsko vzdrževanje in investicije

Vse predvidene investicije so dolgoročne in so odvisne od finančnega stanja šole in sredstev, ki nam jih namenja ustanovitelj. V preteklem šolskem letu ni bilo večjih investicij, zato ti predlogi ostajajo enaki lanskoletnim, dodane pa so še zaznane nove potrebe.

Centralna šola Pivka:

 zamenjava oken na predmetni stopnji

 popravilo strehe in kupol nad novo avlo in nad predmetno stopnjo

 obnova sanitarij pri stari telovadnici

 izgradnja požarnih stopnic na razredni stopnji

 nabava opreme za zbornico in dve pisarni

 nabava opreme za eno učilnico

 obnova fasade

 zamenjava dotrajanega bojlerja v kotlovnici

 vzpostavitev brezžičnega računalniškega omrežja

 pregraditev hodnika v dva/tri prostore za individualno delo z učenci Podružnična šola Šmihel:

 nabava opreme za eno učilnico

 obnova fasade in strehe Podružnična šola Zagorje:

 popravilo strehe

 sprotno vzdrževanje in odpravljanje napak na vseh stavbah 2.2.2 Potrebe po nabavi

Na šoli so stalne potrebe po nakupu sredstev, ki prispevajo k boljšemu in modernejšemu

(6)

6 načinu izvajanja pouka. Le-te so:

 posodabljanje računalniške opreme

 računalniški programi in dodatna oprema

 učila in učni pripomočki

 igrače, namizne igre in drugi pripomočki za OPB

 knjige, avdio in video kasete oz. CD-ji

Realizacija investicij in drugih nabav je odvisna od finančnih sredstev, ki bodo na voljo s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter Občine Pivka. Tudi v letošnjem letu bomo morali nabavo učil in učnih pripomočkov prilagoditi težki javnofinančni situaciji in racionalno razporejati sredstva.

2.3 PREDNOSTNE NALOGE IN POUDARKI V ŠOLSKEM LETU 2013/14

Naš cilj je kvalitetno izvajanje zagotovljenega in razširjenega programa osnovne šole ter spodbujanje partnerskega sodelovanja s starši in z lokalnim okoljem. Ohranjamo vse prednostne naloge preteklega leta, saj so vse procesne in kot take zahtevajo daljše časovno obdobje za svojo uresničitev.

1. Nadaljevali bomo z dejavnostmi za izboljšanje bralne pismenosti med učenci tako, da bomo spodbujali bralno kulturo in razvijali bralno razumevanje z uporabo bralno učnih strategij (področje samoevalvacije)

2. Poudarek bo na pomenu domačih nalog in domačega dela za pridobivanje in utrjevanje znanja.

3. S sodobnimi načini poučevanja želimo povečati delež samostojnega dela učencev ter dvigniti znanje na višje ravni (razumevanje, vrednotenje in uporaba).

V ta namen smo tudi ob analizi doseženih rezultatov pri NPZ oblikovali nekaj smernic za pouk:

- spodbujanje branja

- več nalog tipa«preberi in odgovori na vprašanja…«

- doslednost pri nalogah (natančni odgovori, natančna uporaba oznak, simbolov ..) - več samostojnega dela (npr. poišči, izpiši,…)

- če naloge v DZ niso najbolj primerne, se vnese novo vrsto nalog višjih taksonomskih stopenj (npr. utemelji)

- večja pozornost na pravilnost zapisa pri geometriji - raba strokovnih terminov, oznak

- več besedilnih nalog in nalog tipa »zakaj se kaj naredi«

4. Razvijali bomo delo z nadarjenimi učenci ter učenci z učnimi težavami.

5. Skrbeli bomo za razvoj dobrih medsebojnih odnosov, kulturo obnašanja in dosledno spoštovanje vzgojnega načrta ter pravil šolskega reda.

6. Uporabljali bomo sodobno IKT in spletne učilnice.

7. Poudarek bo tudi na timskem načrtovanju in medpredmetnem povezovanju.

2.4 KADROVSKI POGOJI

Sistemizacija delovnih mest po normativih ministrstva je sestavni del LDN in je priloga načrta.

(7)

7 Kadrovska struktura zaposlenih je ustrezna. Dva učitelja prihajata iz SGLŠ Postojna in pri nas dopolnjujeta svojo delovno obveznost.

Za čas trajanja projekta Zdrav življenjski slog je za polovični delovni čas zaposlen učitelj športne vzgoje ter za upravljanje športne dvorane Skala administratorka, ki za polni delovni čas dopolnjuje svojo delovno obveznost v OPB.

Skupaj je na dan 1. 9. 2013 zaposlenih 57 delavk in delavcev.

V tem šolskem letu bodo zaposleni pedagoški in drugi strokovni delavci izvajali vzgojno- izobraževalno delo, kot je razvidno iz preglednice (izhodišče je sistemizacija delovnih mest):

Pedagoški delavci Poučuje predmet in razred

Erika Jug razredni pouk 1. a Marija Zgonec razredni pouk 1. b Karmen Zafred Maver drugi strokovni delavec v 1. r; JV Lucija Škvarča razredni pouk 2. a Stanislava Lenarčič razredni pouk 2. b Slavka Glažar razredni pouk 3. a Mirjam Šatej Cucek razredni pouk 3. b Mateja Penko razredni pouk 4. a; OPB 5 Marinka Česnik razredni pouk 4. b; OPB 5 Nadja Černetič razredni pouk 5. a; IUP Petra Bergoč razredni pouk 5. b; IUP

Vodstveni delavci šole

Alenka Tomšič ravnateljica

Sonja Vodopivec pomočnica ravnateljice

Svetovalna služba in drugi strokovni delavci

Lea Želko Pašić psihologinja, DSP

Nina Ahčin pedagoginja, IUP

Mirjam Francetič knjižničarka

Meta Kirn računalničarka (0,45)

Dragica Gerželj Marinšek specialna pedagoginja - DSP Administrativni delavci

Tanja Želodec Vilhar poslovna sekretarka

Margareta Mrše računovodkinja

Mojca Korent administratorka; OPB 4

Tehnični delavci

Bojan Lenarčič hišnik

Anica Penko kuharica

Anica Česnik čistilka, gospodinjec(PŠ Zagorje)

Verena Krebelj čistilka, gospodinjec (PŠ Šmihel)

Vida Bele čistilka

Irena Vodopivec čistilka

Laura Šalamun čistilka (0,5), kuharica (0,5)

Gordana Stević čistilka

(8)

8 Tadeja Kaluža razredni pouk PŠ Šmihel 1. c /2 .c

Tjaša Gnezda razredni pouk PŠ Šmihel 3. c /5. c Kristina Vatovec JV, gos, IUP in OPB PŠ Šmihel

Sabina Kernel razredni pouk PŠ Zagorje 4. c Lada Morel SLO: 7. b; 8. a,b,c; 9. a,b; učna skupina:6. a,b

LVZ: 6. a; 7. b; 8. a; 9. a; LS3; IUP

Patricija Krebelj SLO: 6. a; 7. a; 8,a,b,c; 9. a,b; OPB 5; IUP

Irena Tot SLO: 6. b; 8. a,b,c; 9. a,b; JV, OPB;učna skupina:7. a,b Jana Špilar SLO: 8. a,b,c; učna skupina: 6. a,b; 7. a,b; OPB 2 Magdalena Bobek TJA: 6. a; 7. a; 8. a,b,c; 9. a,b; FI1,2,3

Jelka Čeligoj TJA: 5. b; 6. b; 8. a,b,c; 9. a,b; učna skupina:7. a,b NI1,2,3; IUP

Janez Vičič TJA: 4. a,b,c; 5 .a,c; 8. a,b,c; 9. a,b;

učna skupina:6. a,b; 7. a,b; OPB 5 Tanja Stavanja TJA: 7. b; 8. a,b,c; 9. a,b; II1

Damjana Morel GVZ: 4. a,b;5. a,b; 6. a,b,c;7. a,b; 8. a,b,c; 9. a,b;

OPZ, MPZ

Urška Bubnič ZGO: 6. b; 7. a; 8. a,c ; 9. b DIE: 7. a; 8. a,c; SSK; OPB 4 Sonja Vodopivec ZGO: 6. a; 7. b; 8 .b, 9. a;

DIE: 7. b; 8. B; TVZ

Mariza Golle GEO: 6. a,b; 7. a,b; 8. a,b,c; 9. a,b LVZ: 6. b,c;7. a; 8. b,c ;9. B; LS1,2; OPB 5 Vida Smerdel MAT: 6. a; 7. a; 8. a,b,c; 9. a,b

FIZ: 8. a,b,c; IUP

Petra Marc MAT: 6. b; 7. b; 8. a,b,c; 9. a,b FIZ: 9. a,b

Meta Kirn MAT: 8. a,b,c; 9. a,b; učna skupina: 6. a,b; 7. a,b UBE; ROM

Nada Bubnič BIO: 9. a,b;

MAT: 8. a,b,c; učna skupina: 6. a,b; 7. a,b; OPB 3 Zdenka Mršnik NAR: 6. a,b; 7. a; BIO: 8. a,b,c

GOS: 5. a,b; 6. a,b

Zvonka Rudolf KEM: 8. a,b,c; 9. a,b; NAR: 7. b;

GOS: 6. a,b,

Miran Čeligoj ŠVZ: 3. a,b; 6. a,b,c; 7. a,b; 8. a,b,c; 9. a,b IŠP; ŠZS; ŠZZ

Eva Šuštaršič ŠVZ: 6. a,b; 7. a,b; 8. a,b,c; 9. a,b IŠP; ŠZS; ŠZZ; VNN

Matija Mišič THV: 6. a,b,; 7. a,b; 8. a,b,c; OGL Mateja Mezgec Pirjevec THV: 6. a,b; 7. a,b; 8. a

Nadja Slavec OPB 1

Jure Kotnik Zdrav življenjski slog

Mojca Korent upraviteljica športne dvorane Skala; OPB 4

(9)

9

Delavci šole število

Pedagoški delavci 36

Strokovni delavci 5

Administrativno – tehnični delavci 10

Vodstveni delavci 2

SKUPAJ 53

2. 5 POSLOVNI IN DELOVNI ČAS

Poslovni čas šole je od ponedeljka do petka od 6.15 do 16.00. Delovni čas v upravi in tehnični službi poteka med 6.00 in 7.00 uro in se konča med 14.00 in 15.00 uro, v popoldanskem času pa je delovni čas čistilk od 13.00 do 21.00 ure.

Uradne ure so namenjene poslovanju z uporabniki storitev in so vsak dan od 7.00 do 9.30, ob sredah pa še od 12.00 do 14.30. Urnik uradnih ur ne velja za ravnateljico šole. Ravnateljica sprejema stranke po predhodni najavi, brez najave pa v nujnih primerih in za poslovanje pomembnih zadevah.

Delovni čas strokovnih delavcev je zaradi specifike šolskega dela lahko dnevno neenakomerno razporejen. Delovne obveznosti v okviru polne ali deležne zaposlitve se opravijo neposredno v šoli ali izven zavoda (ekskurzije, dnevi dejavnosti, priprava na pouk in druge dejavnosti) in se opredelijo v okviru letnega delovnega načrta in letnih priprav strokovnih delavcev.

Obvezni čas dosegljivosti (na šoli ali po telefonu) za izvajanje pouka in dejavnosti je dnevno od 7. 00 do 13. 00.

Odsotnost od dela zaposleni javijo najkasneje na dan odsotnosti do 7.00 pomočnici ravnateljice ali v tajništvo šole.

V času pouka prostih dni se poslovni čas in uradne ure določijo glede na organizacijo dela in organizacijo letnih dopustov.

Mesečno evidenco rednega dela, nadomeščanja in drugega dela ter dnevno prisotnost oddajo delavci ob koncu meseca. Ure, ki jih delavci opravijo preko svoje delovne tedenske obveznosti, se evidentirajo in jih učitelji koristijo v pouka prostih dnevih med šolskim letom oz. v avgustu, ko izrabijo pretežni del letnega dopusta za leto 2014.

3. VSEBINA IN ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA OBVEZNEGA PROGRAMA

3.1 POUK

Pouk poteka na centralni šoli in na obeh podružnicah samo dopoldan po predpisanem predmetniku.

 razredna stopnja

predura 7.00 – 7.45 JV - ZAJTRK

1. ura 7.50 – 8.35 1. odmor 8.35 – 8.40

(10)

10 2. ura 8.40 – 9.25 ODMOR Z MALICO 9.25 – 9.45

3. ura 9.45 – 10.30 3. odmor 10.30- 10.35 4. ura 10.35 – 11.20 4. odmor 10.30- 11.25 5. ura 11.25 – 12.10 5. odmor 12.10- 12.15 6. ura 12.15 – 13.00

 predmetna stopnja

predura 7.00 – 7.45 JV - ZAJTRK

1. ura 7.50 – 8.35 1. odmor 8.35 – 8.40

2. ura 8.40 – 9.25 2. odmor 9.25 – 9.30

3. ura 9.35 – 10.15 ODMOR Z MALICO 10.15 – 10.35 4. ura 10.35 – 11.20 4. odmor 11.20- 11.25 5. ura 11.25 – 12.10 5 .odmor 12.10- 12.15 6. ura 12.15 – 13.00 6. odmor 13.00 – 13.15 7. ura 13.15 – 14.00 7. odmor 14.00 – 14.05 8. ura 14.05 – 14.55

V glavnem odmoru je malica v razredu, kjer jo učenci tudi pojedo. V času malice so z učenci učitelji, ki jih poučujejo drugo oz. tretjo učno uro. Med poukom in odmori je prepovedan izhod iz šole brez dovoljenja. V publikaciji šole smo natančno opredelili šolski red, ki se ga morajo držati vsi učenci. Učenci so z njim seznanjeni prvi šolski dan.

3.2 ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2013/14

Šolsko leto se začne 2. septembra 2013 in konča 31. avgusta 2014.

semester trajanje redovalna konferenca

PRVI

od 2. septembra 2013 do 31. januarja 2014

30. januar 2014 DRUGI

od 1. februarja 2014

do 13. junija 2014 za 9. razred do 24. junija 2014 za ostale razrede

11. junij 2014 20. junij 2014

(11)

11 POUKA PROSTI DNEVI

28. do 30. oktober 2013 jesenske počitnice 31. oktober 2013 dan reformacije 1. november 2013 dan spomina na mrtve

25. december 2013 božič

26. december 2013 dan samostojnosti in enotnosti 27. do 31. december 2013 novoletne počitnice

1. januar 2014 novo leto

17. do 21. februar 2014 zimske počitnice 21. april 2014 velikonočni ponedeljek 28. do 30. april 2014 prvomajske počitnice 1. in 2. maj 2014 praznik dela

25. junij 2014 dan državnosti

INFORMATIVNA DNEVA V SREDNJIH ŠOLAH za učence 9. razredov

petek 14. februar 2014

sobota 15. februar 2014

ROKI ZA PREDMETNE, RAZREDNE IN POPRAVNE IZPITE

16. – 30. junij 2014 za učence 9. razredov 26. junij – 9. julij 2014 za učence ostalih razredov 18. – 29. avgust 2014 za učence vseh razredov

NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA

torek, 6. maj 2014 iz matematike za 6. in 9. razred četrtek, 8. maj 2014 iz slovenščine za 6. in 9. razred ponedeljek, 12. maj 2014 iz angleščine za 6. razred

iz GUM za 9. razred

Nacionalno preverjanje znanja bo v šolskem letu 2013/14 obvezno za vse učence ob koncu drugega (v 6. razredu) in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja (v 9. razredu).

(12)

12 Ob koncu drugega triletja se preverja znanje iz slovenščine, matematike in angleščine. Učenci 9. razreda pa preverjajo znanje iz slovenščine in matematike ter glasbene umetnosti, ki jo je za našo šolo določil minister v začetku septembra.

3.3 ŠOLSKI PREDMETNIK

V šolskem letu 2013/2014 bomo dneve pouka realizirali po predpisanem predmetniku. Med dneve pouka spadajo tudi športni, kulturni, tehniški in naravoslovni dnevi. Del pouka se bo izvedel tudi v obliki strokovnih ekskurzij in tednov v CŠOD.

PREDMETNIK OD 1. DO 4. RAZREDA

predmet razred

1. 2. 3. 4.

slovenščina 6 7 7 5

matematika 4 4 5 5

angleščina 2

likovna umetnost 2 2 2 2

glasbena vzgoja 2 2 2 1.5

družba 2

spoznavanje okolja 3 3 3

narav. in tehnika 3

šport 3 3 3 3

PREDMETNIK OD 5. DO 9. RAZREDA

predmet razred

5. 6. 7. 8. 9.

slovenščina 5 5 4 3,5 4,5

matematika 4 4 4 4 4

angleščina 3 4 4 3 3

likovna umetnost 2 1 1 1 1

glasbena umetnost 1,5 1 1 1 1

družba 3

geografija 1 2 1,5 2

zgodovina 1 2 2 2

dom. in drž.kul. in etika 1 1

fizika 2 2

kemija 2 2

biologija 1,5 2

naravoslovje 2 3

narav. in teh. 3

tehnika in teh. 2 1 1

(13)

13

gospodinjstvo 1 1,5

šport 3 3 2 2 2

izbir. predmet 2 2 2

3.3.1 IZBIRNI PREDMETI

Učenci v zadnjem triletju poleg predpisanega predmetnika izberejo glede na svoje interese in sposobnosti še dve uri pouka izbirnih predmetov; lahko tudi tri, če s tem soglašajo starši.

Učenci lahko uveljavljajo oprostitev sodelovanja pri izbirnih predmetih, če obiskujejo glasbeno šolo. Letos bo to možnost uveljavljalo 9 učencev.

Izvajali bomo naslednje izbirne predmete:

izbirni predmet učitelj št. učencev

Nemščina 1 Nemščina 2 Nemščina 3

Jelka Čeligoj

7 11 11 Francoščina 1

Francoščina 2 Francoščina 3

Magdalena Bobek

6 7 5

Italijanščina 1 Tanja Stavanja 10

Likovno snovanje 1 Likovno snovanje 2 Likovno snovanje 3

Mariza Golle Mariza Golle Lada Morel

11 19 13 Izbrani šport - košarka

- gimnastika

Miran Čeligoj Eva Šuštaršič

17 9 Šport za zdravje Miran Čeligoj, Eva Šuštaršič 30 Šport za sprostitev Miran Čeligoj, Eva Šuštaršič 41 Varstvo pred naravnimi

nesrečami

Eva Šuštaršič 15

Srečanje s kulturami Urška Bubnič 4

Turistična vzgoja Sonja Vodopivec 6

Urejanje besedil Meta Kirn 13

Računalniška omrežja Meta Kirn 8

Obdelava gradiv Matija Mišič 23

3.3.2 FLEKSIBILNI PREDMETNIK

Zakon o osnovni šoli nam omogoča, da lahko prilagajamo predmetnik v smislu razporejanja določenega števila ur za posamezne predmete skozi šolsko leto. Na tej osnovi smo se odločili za uvajanje fleksibilnega predmetnika pri nekaterih predmetih.

Fleksibilni predmetnik bomo izvajali v 1. razredu in na predmetni stopnji, kjer bomo poleg nekaterih izbirnih predmetov, ki jih izvajamo v (občasnih) blok urah ali v strnjeni obliki, uvedli fleksibilni predmetnik še pri nekaterih rednih predmetih.

(14)

14

6 .A,B 7. A,B 8. A,B,C 5. A,B

1. polletje zgo dke geo, lum gos (2 uri)

2. polletje geo lum bio. dke -

3.3.3 DELO Z ODDELČNO SKUPNOSTJO UČENCEV

Osnovna oblika organiziranosti učencev v šoli je oddelčna skupnost. Vsak razrednik od 2. do 8. razreda ima za neposredno delo z oddelčno skupnostjo (razredna ura) načrtovanih 0,5 ure tedensko, izjema sta 1. in 9. razred z 1 uro. Ure oddelčne skupnosti so namenjene načrtovanju in organiziranju dela v oddelku, razreševanju težav, različnim preventivnim vzgojnim vsebinam in drugim temam. Cilji teh ur so razvijanje pozitivne samopodobe posameznika, odnosa do drugih in okolja ter zavzemanje za prijetno počutje vseh udeležencev vzgojno- izobraževalnega procesa na šoli.

Izvajalci so poleg razrednikov lahko tudi drugi strokovni delavci šole in zunanji sodelavci.

Ura oddelčne skupnosti je od 4. do 9. razreda vključena v urnik, predvidoma vsakih 14 dni ob ponedeljkih prvo šolsko uro.

3.4 DNEVI DEJAVNOSTI

Dnevi dejavnosti, mednje štejemo kulturne, naravoslovne, tehniške in športne dneve, potekajo po letnem delovnem načrtu šol, ki določa njihovo vsebino in organizacijsko izvedbo.

Cilji dni dejavnosti so omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in povezovanje znanj, pridobljenih pri posameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabljanje teh znanj in njihovo nadgrajevanje s praktičnim učenjem Dnevi dejavnosti so namenjeni vsem učenkam in učencem, so vsebinsko pestri in smiselno razporejeni skozi celotno šolsko leto.

 KULTURNI DNEVI

razred vsebina

1. 21. december V pričakovanju novega leta – ogled filma 7. februar Prešernov dan

marec Ogled gledališke predstave

maj Zaključek bralne značke

2. 21. december V pričakovanju novega leta – ogled filma 7. februar Prešernov dan

3. 21. december V pričakovanju novega leta- ogled filma 7. februar Prešernov dan

4. 17.september Ob začetku bralne značke december Ogled gledališke predstave februar Slovenski kulturni praznik 5. 17. september Ob začetku bralne značke

(15)

15 december Ogled gledališke predstave

7. februar Prešernov dan

6. 11. oktober Ogled gledališke predstave

december/febr. Ogled filma in gledališke igre srednješolcev 21. marec Ob 110-letnici rojstva Srečka Kosovela 7. 11. oktober Ogled gledališke predstave

december/febr. Ogled filma in gledališke igre srednješolcev 21. marec Ob 110-letnici rojstva Srečka Kosovela

 ŠPORTNI DNEVI

razred čas vsebina športnih dni

1. september Jesenski pohod

marec Spomladanski pohod

april Skriti zaklad - orientacija

maj Atletika

maj Kegljanje

november Štafetne igre

april Spomladanski pohod

maj Atletika

maj Kegljanje

oktober Športne igre v CŠOD Jurček oktober Športne igre v CŠOD Jurček

april Spomladanski pohod

maj Atletika

4. september Planinski pohod na Kršičevec

december Kegljanje

marec Planinski pohod na Sv.Trojico

maj Atletika

junij Igre z žogo

5. september Pohod na Kršičevec

december Kegljanje

marec Pohod na Sv.Trojico

maj Atletski četveroboj

maj Kolesarski izpit

(16)

16

6. september Plavanje

november Športne igre

februar Igre na snegu, smučanje, sankanje maj Občinsko prvenstvo v atletiki

junij Orientacijski pohod

8. september Kolesarjenje

maj Orientacijski pohod

oktober/ Treking do Pivke jame/pohod na Primož november Športne igre

 NARAVOSLOVNI DNEVI

razred čas vsebina

1. november Tradicionalni slovenski zajtrk marec Stara hiša – Šobčeva domačija

maj Spoznavanje domačih živali

2. november Tradicionalni slovenski zajtrk

marec Čebele

april Od pšeničnega zrna do kruha

3. november Tradicionalni slovenski zajtrk/Od pšeničnega zrna do kruha

oktober v CŠOD Jurček

4. oktober Orientacija

april Eko-zdravi dan

junij Obmorski svet

5. oktober Ogled Postojnske jame in Predjamskega gradu

april Eko –zdravi dan

junij Obisk ekološke kmetije 6. 3. september Arboretum, Volčji Potok

september Mleko in mlečni izdelki- ogled mlekarne v Slovenski vas

april Energija in tokovi

(17)

17 7. 12. – 16. maj Trije naravoslovni dnevi ( v CŠOD Gorenje)

8. 11.september Hiša eksperimentov in Botanični vrt v Ljubljani 29. november Spolni razvoj mladostnika

27. februar Astronomska noč 9. 18. september Reaktorski center Brinje

oktober/maj Vivarij/travnik-določanje rastlin 27. februar Astronomska noč

 TEHNIŠKI DNEVI

razred čas vsebina

1. 29. september Izdelki iz naravnih materialov

marec Izdelek za mame

2. 29. september Izdelki iz naravnih materialov

maj Izdelki iz odpadne embalaže 3. 29. september Od vouce do kocjete

oktober Izdelki iz naravnih materialov (v CŠOD Jurček)

april Eko – zdravi dan

4. november Izdelava voščilnic in novoletnih izdelkov december Izdelava vozička

februar Energija

junij Izdelek z morskim motivom

5. november Izdelava voščilnic in novoletnih izdelkov za prodajni sejem

april Obnovljivi viri energije

23. marec Izdelava naravoslovnega pripomočka junij Ogled Ljubljanskega gradu in Ljubljane 6. oktober Obnovljivi viri energije

februar Varna raba interneta

marec Tehniški dan na SGLŠ Postojna april Eko-zdravi dan/obisk tovarne Javor 7. november Obnovljivi viri energije

maj v CŠOD Gorenje

8. februar Varna raba interneta

23. april Ogled Tehničnega muzeja v Bistri maj Tehnični dan v Šolskem centru Postojna 9. oktober/maj Vojaški muzej/Eko muzej

april Eko-zdravi dan (Ločevanje in predelava odpadkov)

(18)

18 junij Zabavne tehnične naprave (Gardaland)

Vodja športnega, naravoslovnega, tehniškega ali kulturnega dne je odgovoren za organizacijo in izvedbo dneva. Skupaj z vodstvom šole se dogovori za spremljevalce ter

po končanem dnevu odda poročilo o izvedbi.

3.8 EKSKURZIJE

Ekskurzije bomo organizirali v okviru programov, ki so jih pripravili učitelji posameznih predmetnih področij, in sicer v mesecu septembru. Program ekskurzij vsebuje čas izvedbe, smer, namen in predvidene finančne stroške, ki jih delno krijejo tudi starši.

razred smer ure pouka

6. razred Štajerska: Velenje, Saleška jezera, jama Pekel 4NAR 1GEO 1ZGO 1ŠPO 7. razred Dolenjska: Cerkniško jezero, Nova Štifta, Raščica,

Muljava

1NAR, 1ZGO, 1GEO, 2SLO, 1ŠPO,1LUM 8. razred Gorenjska: Škofja Loka, Vrba, Bled 2GEO, 2SLO, 1ZGO,

1LUM, 1ŠPO 3.9 ORGANIZACIJA POUKA

Učitelji od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencirajo delo z učenci glede na njihove zmožnosti.

V 5. razredu pri pouku matematike in slovenščine do ene četrtine ur, namenjene tema predmetoma, organiziramo pouk v manjših skupinah; v 6. in 7. razredu pa tudi pri angleščini.

V 8. in 9. razredu je pouk slovenščine, matematike in angleščine organiziran v manjših učnih skupinah skozi celo leto.

3.10 DODATNA STROKOVNA, INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ

Šolska zakonodaja nam daje možnost, da posvetimo več skrbi učencem z učnimi težavami, učencem s posebnimi potrebami in nadarjenim učencem.

Za učence s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov, organiziramo ure dodatne strokovne pomoči in učne pomoči, ki jih glede na odločbo poleg lastnega kadra izvajajo tudi zunanje sodelavke, ki prihajajo iz CKSG Portorož (logopedinja in surdopedagoginja), CIRIUS Vipava (specialne pedagoginje) in OŠ Košana (psihologinja).

Delo usmerja, vodi, spremlja in ovrednoti šolska strokovna komisija, ki skupaj z izvajalci pripravi individualizirane programe, pri katerih sodelujejo tudi starši učencev.

Po sklepih komisije za usmerjanje je bilo na dan 1. 9. 2013 veljavnih 21 odločb o usmeritvi.

Razpored po izvajalcih

strokovni delavec ure DSP ure učne pomoči

Dragica Gerželj Marinšek 24 -

Lea Želko Pašić 3 -

Nina Ahčin 1 -

(19)

19

Mirjam Košir 7 -

Mihela Medved 1 -

Mašenka Rodman 5 -

Jasna Podstudenšek 3 -

Ajda Petrič 3 -

Aleksandra Premrl 2 -

Irena Tot - 1

Jana Špilar - 1

Jelka Čeligoj - 1

Magdalena Bobek - 1

Petra Marc - 2

Meta Kirn - 1

Sonja Vodopivec - 1

Vida Smerdel - 1 + 5pp*

Eva Šuštaršič - 3 pp

Slavka Glažar - 5 pp

*po potrebi

Za učence z učnimi težavami bomo organizirali individualno ali skupinsko pomoč, ki naj bi jo redno obiskovali, saj le tako lahko zagotavljamo, da bo pomoč uspešna.

Na področju dela z nadarjenimi učenci bomo izvajali naslednje aktivnosti: evidentiranje, testiranje in identificiranje; vsemu sledi usmerjanje v programe, ki jim bodo najbolj pomagali razviti področja, za katera so nadarjeni.

Učence bomo spodbujali, da se na močnih področjih dodatno izobražujejo, udeležujejo dodatnega pouka, interesnih dejavnosti, sodelujejo na tekmovanjih,v prostovoljstvu, se preizkusijo v izdelavi raziskovalnih nalog ipd.

Od 11 sistemiziranih ur jih bomo 8 namenili učencem z učnimi težavami, 3 ure pa delu oz.

organizaciji programa za nadarjene učence.

Koordinatorka vsega naštetega je svetovalna delavka – pedagoginja Nina Ahčin.

3.11 POMOČ UČENCEM TUJCEM

Učence tujce, ki se prvo oz. drugo leto šolajo v slovenski osnovni šoli, praviloma vključimo v razred glede na njihovo kronološko starost, šola pa jim pomaga s tem, da jim določeno obdobje prilagaja vse vidike vzgojno-izobraževalnega procesa ( npr. oprostitev ocenjevanja, ocenjevanje na podlagi izkazanega napredka...) ter za njih pripravi individualni načrt.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa nam na podlagi vloge zagotavlja dodatne ure pomoči, ki so namenjene učenju slovenščine. V letošnjem šolskem letu je takih 5 učencev.

4. VSEBINA IN ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA RAZŠIRJENEGA PROGRAMA

Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti ter šole v naravi oz. bivanje v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti. V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno.

(20)

20 4. VSEBINA IN ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA RAZŠIRJENEGA

PROGRAMA

Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti ter šole v naravi oz. bivanje v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti. V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno.

4.1 PODALJŠANO BIVANJE

Učenci od 1. do 5. razreda se lahko po pouku vključijo v oddelke podaljšanega bivanja (OPB), kjer lahko ostanejo do 16.00, na podružnični šoli v Šmihelu pa do 15.15. Šola ima v ta namen odobrenih 109 ur, ki jih je dolžna racionalno organizirati. Program je v letnem programu dela zasnovan tako, da zasleduje različne vzgojne cilje in vsebuje naslednje elemente: samostojno učenje, sprostitvene in interesne dejavnosti, ustvarjalno preživljanje prostega časa in prehrano (kosilo in/ali popoldansko malico).

V OPB je bilo v začetku šolskega leta vključenih 156 učencev.

Skupine in izvajalci (začetne skupine, ki pa se skozi dan, skladno z normativi, združujejo):

OPB razred učitelji

OPB 1 1. Nadja Slavec

OPB 2 1.in 2. Jana Špilar

OPB 3 3. Nada Bubnič

OPB 4 4. in 5. Urška Bubnič

Mojca Korent OPB 5 3.,4.,5.

dopolnjevanje

Patricija Krebelj, Janez Vičič, Irena Tot, Mateja Penko, Marinka Česnik, Mariza Golle OPB ŠMIHEL 1.– 5. Kristina Vatovec

4.2 JUTRANJE VARSTVO

Jutranje varstvo je namenjeno učencem 1. razreda, skladno z normativi pa se v skupino lahko vključijo tudi starejši učenci. Organizirano je od 5.45 do začetka pouka, vodita pa ga Irena Tot in Karmen Zafred Maver. Ti otroci imajo lahko tudi zajtrk, če je nanj prijavljenih vsaj 10 učencev. Na začetku šolskega leta je bilo vpisanih 22 učencev.

4.3 DOPOLNILNI IN DODATNI POUK

Učitelji k dopolnilnemu pouku usmerijo učence, ki potrebujejo dodatno ali ponovno razlago učne snovi, utrjevanje znanja ali premostitev vrzeli v znanju, ki nastanejo zaradi otrokove odsotnosti v šoli. Poteka po urniku, objavljenem v septembru, in je v dogovoru s starši obvezen.

učitelj razred/predmet ure/teden

Karmen Zafred Maver 1.a,b 1

Stanislava Lenarčič 2.a,b 1

Mirjam Šatej Cucek 3.a,b 1

Mateja Penko 4.a 0,5

(21)

21

Marinka Česnik 4.b 0,5

Nadja Černetič 6.a 0,5

Petra Bergoč 5.b 0,5

Tadeja Kaluža 1.,2.c 0,5

Tjaša Gnezda 3.,5.c 0,5

Sabina Kernel 4.c 0,5

Lada Morel slo 0,5

Magdalena Bobek tja 0,5

Petra Marc mat 0,5

Zvonka Rudolf kem 1

skupaj 9

K dodatnemu pouku bomo usmerjali učence, ki zmorejo in želijo pridobiti večji in bolj poglobljen obseg znanja, samostojno delati na posameznih problemih, se pripravljati na tekmovanja iz znanja in se vključevati v ponudbo obogatitvenih programov za nadarjene učence. Poteka po urniku, dogovorjenem v septembru.

učitelj razred/predmet ure/teden

Erika Jug 1.a,b 1

Lucija Škvarča 2.a,b 1

Slavka Glažar 3.a,b 1

Mateja Penko 4.a 0,5

Marinka Česnik 4.b 0,5

Nadja Černetič 5.a 0,5

Petra Bergoč 5.b 0,5

Tadeja Kaluža 1.a,b 0,5

Tjaša Gnezda 3.c,5.c 0,5

Sabina Kernel 4.c 0,5

Irena Tot slo 0,5

Tanja Stavanja tja 1

Urška Bubnič zgo 1

Petra Marc fiz 1

Meta Kirn mat 1

Zdenka Mršnik bio 1

Zvonka Rudolf kem 1

skupaj 13

(22)

njih izvajajo strokovni delavci šole, nekaj pa tudi zunanji sodelavci. Spodnja tabela zajema dejavnosti, ki smo jih predvideli glede na interese učencev. Natančneje, katere se bodo izvajale in v kolikšnem obsegu, bo določeno naknadno, ko se bodo v mesecu septembru dejavnosti pričele. V skladu z normativi in standardi je interesnim dejavnostim namenjeno 1540 ur, od tega se del ur sistemizira za pevske zbore, kolesarski izpit ter umetnostne in tehnične dejavnosti.

interesna dejavnost mentor ure

Pravljični krožek Lucija Škvarča 30

Glasbeni krožek Damjana Morel 30

Priprava sladic Marinka Česnik 20

Klub zdravošolcev Nadja Černetič 30

Planinski krožek Mirjam Šatej Cucek 60

Krožek ročnih del Mateja Penko 30

Kolesarski krožek Eva Šuštaršič 60

(Cici) Vesela šola Marija Zgonec, Petra Bergoč 15

Slovenska bralna značka Mirjam Francetič, razredniki

Angleški dopisniški krožek Magdalena Bobek 30

Angleška, nemška, francoska bralna značka

Magdalena Bobek, Jelka Čeligoj, Janez Vičič, Tanja Stavanja

60

Turistični krožek Janez Vičič 30

Dramski krožek Lada Morel, Patricija Krebelj 30

Novinarski krožek in šolski radio

Irena Tot 30

Zeliščarski krožek Nadja Černetič 30

Ustvarjamo v lesu, obnovljivi viri energije

Matija Mišič projekt

Računalniški krožek Meta Kirn 30

Otroški in mladinski pevski zbor Damjana Morel 210

Otroški pevski zbor - Šmihel Tadeja Kaluža, Tjaša Gnezda 70 Dramsko oblikovalni krožek –

Zagorje

Sabina Kernel 30

Plesna skupina Pikice in Pike Mojca Korent 60

Košarka, nogomet, bowling Miran Čeligoj 30

Čebelarstvo Enio Del Piero ČZS

Lokostrelstvo Rado Fabjan 45

Podjetniški krožek zunanji sodelavec 20

(23)

23 4.5 TEČAJ PLAVANJA

Za učence 2. razreda bomo izpeljali plavalni tečaj na Debelem Rtiču. Načrtovani termin je 5. do 9. maj 2014.

4.6 ŠOLA V NARAVI

MIZŠ financira eno šolo v naravi v devetletnem izobraževanju, drugo pa sofinancira Občina Pivka. V letošnjem šolskem letu sta tako predvideni dve šoli v naravi, in sicer letna za učence 4. razreda (junij) in zimska za učence 1. in 6. razreda (januar/februar). Za vse bomo najprej pridobili soglasja staršev, pri določitvi njihovega prispevka pa bomo upoštevali Pravilnik o financiranju šole v naravi.

4.7 TEDEN V CŠOD

Za učence 3. in 7. razreda bomo organizirali nekatere dneve dejavnosti v Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti(CŠOD), in sicer za učence 3. razredov v CŠOD Jurček od 7. do 11.

oktobra 2013, za učence 7. razredov pa v CŠOD Gorenje v času od 12. do 16. maja 2014.

5. PROJEKTI IN DRUGE AKTIVNOSTI 5.1 Zdrava šola

Letošnja rdeča nit bo posvečena medgeneracijskemu sodelovanju, tako bo veliko dejavnosti povezanih le-s to. Obeležili bomo pomembne svetovne in mednarodne dneve, ki so povezani z Zdravo šolo. Pri razrednih urah se bodo učenci pogovarjali o varnem izpostavljanju sončnim žarkom v poletnem času in poskušali spremeniti vedenjski slog.

Organizirali bomo predavanja oz. delavnice na to temo. Nadaljevale se bodo tudi delavnice o bontonu prehranjevanje, vrednotah in jogi smeha. Klub Zdravošolcev, ki deluje v okviri Zdrave šole, se bo udeleževal šolskega parlamenta in poročal predstavnikom oddelkov o delu v projektu Zdrave šole. Pridružil se mu bo še Zeliščarski krožek. Če bo mogoče, se bomo vključili v projekt Šolski ekovrt, ki poteka pod okriljem Inštituta za trajnostni razvoj. Poleg že delujočih projektov v lanskem šolskem letu se bomo v novem šolskem letu zopet oprli na ZZV Koper in regionalno koordinatorko ga.

Nevenko Ražman in druge zavode, ki nam bodo ponovno pomagali izvesti naravoslovno- tehnični dan Zdravje, naše bogastvo. Vodja projekta je Nadja Černetič.

5.2 Mladi ekologi

Na naši šoli že nekaj let potekajo dejavnosti, pri katerih sodelujejo tako učenci kot starši in delavci šole. To so dejavnosti, ki so vzgojno naravnane na pravilen odnos do okolja oziroma »za trajnostni razvoj«:

 vzdrževanje urejenosti šole in šolske okolice

 zbiralne akcije starega papirja

 ločeno zbiranje odpadkov

 zbiranje izrabljenih tonerjev, kartuš, baterij, plastičnih zamaškov

 obeležitev pomembnejših dni z eko vsebino na šoli in zunaj šole

 sodelovanje na razpisih in natečajih z okoljsko vsebino (ModriJan)

 sodelovanje pri urejanju šolskega sadovnjaka

 vključevanje elementov okoljske vzgoje v izobraževalni proces

(24)

24

5.3 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Projekt se na Zavodu RS za šolstvo uradno zaključi oktobra 2013, vendar bomo z dejavnostmi na šoli nadaljevali tudi v prihodnje. Projekt bo še naprej vodila Jana Špilar ob pomoči projektnega tima. Ob začetku šolskega leta bo projektni tim pripravil operativni načrt, ki bo zajemal dejavnosti spodbujanja bralne motivacije in dejavnosti spodbujanja bralne pismenost preko uporabe bralnih učnih strategij. Načrt bo zajemal naslednje dejavnosti:

- bralni zajtrk za učence razredne stopnje,

- branje v nadaljevanju za učence predmetne stopnje, - teden branja,

- uporaba bralnih učnih strategij pri pouku (vsak učitelj izvede vsaj 3 šolske ure, pri katerih načrtno in sistematično spodbuja bralno pismenost),

- delavnice za učence z migrantskim ozadjem.

5.4 MinglEU

V šolskem letu 2013 / 14 bomo nadaljevali z izobraževalnim projektom MinglEU, ki se je v lanskem letu izkazal kot uspešen med osnovnimi in srednjimi šolami, saj sovpada s snovjo, ki jo učenci in dijaki obravnavajo pri predmetih državljanske vzgoje, zgodovine in sociologije ter služi kot nadgradnja učenja o EU v šolah, spodbuja medpredmetno učenje, uporabo IKT in razvija jezikovne in e-spretnosti. Projekt daje mladim priložnost spoznati, kako delovanje EU institucij vpliva na prihodnost slehernega Evropejca, spodbuja mladino k premisleku in izmenjavi mnenj o Evropi in spodbuja aktivno evropsko državljanstvo.

Tako nameravamo z učenci organizirati nekaj okroglih miz na teme, ki jih bo določila MinglEU svetovalna skupina, se udeležiti natečajev, ki bodo organizirani v okviru projekta, in udeležiti srečanja mladih v DZ RS, ter, če bo omogočeno, tudi obiskati prestolnico Evropske unije Bruselj. Projekt bo na naši šoli namenjen predvsem učencem med 13. in 15.

letom starosti. Vključil se bo lahko kdorkoli iz tretje triade in tisti, ki so že vključeni pri drugih mednarodnih projektih na šoli. K sodelovanju bodo vabljeni tudi učitelji. Vodja projekta je mag. Magdalena Bobek.

5.5 E- Twinning projekt 1

Ker že nekaj let uspešno sodelujemo v e-twinning projektih z italijansko šolo Liceo

Classico Plauto iz Rima, bomo tudi v šolskem letu 2013/14 nadaljevali sodelovanje; tokrat z novo temo, ki bo prav tako povezana z mladimi Evropejci, in sicer z vidika jezika in kulture manjšinskih evropskih narodov. V projekt nameravamo povabiti tudi zamejske šole, kjer je slovenski jezik bodisi učni jezik bodisi drugi tuj jezik. Učenci bodo spoznali, da je poleg znanja tujih jezikov, pomembno tudi to, da ne zanemarjajo svojega. Temu namenu bomo preučili situacije drug drugega, si izmenjali izdelke, organizirali video konferenco med šolami, izdelali spletno stran projekta in če bo mogoče, tudi v živo spoznali. Sodelovali bodo lahko učenci od 13 – 15 let, ki obvladajo angleščino, imajo radi izzive, in so

pripravljeni sodelovati s sovrstniki iz drugih držav. Vodja projekta je mag. Magdalena Bobek.

5.5.1 E- Twinning projekt 2

E-Twinning je akcija programa Vseživljenjsko učenje, ki jo usklajuje Evropsko šolsko omrežje v imenu Evropske komisije. Namenjena je podpori in spodbujanju uporabe sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) v izobraževanju na ravni vrtcev, osnovnih in srednjih šol.

(25)

25

Namen akcije je vzpostavitev partnerstev in projektov med dvema sodelujočima šolama v Evropi na kateremkoli predmetnem področju, prinaša dolgoročno sodelovanje v okviru drugih projektov, lahko pa projekt deluje tudi samostojno.

V šolskem letu 2013/2014 bomo vzpostavili e- twinning projekt z dvema šolama, zato se bo vodja projekta Mirjam Francetič 4. in 5. oktobra 2013 udeležila delavnice eTwinning od A do Ž v Strunjanu, kjer bo predstavila svojo šolo in pripravila program dela projektov.

V tem projektu bosta sodelovali tudi učiteljici Petra Bergoč s svojim razredom in Kristina Vatovec z učenci podaljšanega bivanja v Šmihelu.

5.6 Evropa v šoli

Z učenci bomo sodelovali v literarnem in likovnem natečaju ter z raziskovalno/projektno nalogo. Tema bo določena v mesecu oktobru. V projektu bodo sodelovale s skupino učencev Mirjam Francetič, Urška Bubnič, Mirjam Š. Cucek in Nadja Slavec.

5. 7 Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvijanje enakih možnosti

Projekt je financiran s strani EU in MIZŠ z namenom izvajanja različnih aktivnosti za izboljšanje socialnega in kulturnega kapitala na izbranih šolah s spodbujanjem pomena neformalnega znanja in povezovanja socialnih partnerjev. Naša šola si je za ciljno skupino izbrala učence priseljence in učence s posebnimi potrebami. Poleg njih bomo v svoje dejavnosti vključevali tudi nadarjene učence in skupaj bomo pletli mrežo prijateljskih vezi, polno razumevanja, strpnosti, dopuščanja t.i. drugačnosti ter se na tak način bogatili, razbijali tabuje in razvijali pozitivno samopodobo. Projekt je načrtovan mrežno – v njem sodelujejo poleg naše šole še OŠ Košana in OŠ Knežak, nosilka mreže šol pa je OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica Na projektu je v deležu zaposlena pedagoginja Nina Ahčin.

5.8 Uspešnejše vključevanje otrok priseljencev v vzgojo in izobraževanje

Namen projekta je okrepiti sposobnost šole za hitro odzivanje na spremembe v lokalnem okolju ter otrokom priseljencev povečati možnosti za uspešnejše premagovanje težav pri učenju, ki izvirajo iz nezadostnega znanja učnega jezika ter razlik med kulturo družine in kulturo okolja. Program izvaja OŠ Notranjski odred Cerknica, naša šola pa bo sodelovala z njo.

5.9 Sodelovanje s šolo iz pobratene občine Durach

Občina Durach že vrsto let sodeluje s pobratenimi občinami St. Michel v Franciji, Faver v Italiji in Pivko. To sodelovanje so pod vodstvom župana gospoda Segerja želeli še razširiti, zato so maja 2012 povabili učence iz vseh štirih občin, da se zberejo na Bavarskem in skupaj preživijo športno-kulturni teden. Srečanja naj bi postala tradicionalna – na vsaki dve leti v eni izmed držav. Tako bo v letošnjem letu organizatorka 2. mednarodnega športno-kulturnega tedna naša šola, ki bo gostila učence in učitelje iz omenjenih krajev od 19. do 23. maja 2014.

Vodja organizacije je Jelka Čeligoj.

5.10 Sodelovanje s Francijo

Še vedno bomo preko spleta ostajali v stiku s šolo College Puygrelier Saint Michel, katerega kraj je, tako kot naš, pobraten z Durachom. Učenci in učitelji te šole bodo maja sodelovali na 2. Mednarodnem športno-kulturnem tednu, ki se bo odvijal pri nas.

Vodja sodelovanja je Magdalena Bobek.