DIPLOMSKO DELO
Značilnosti delovanja kurirsko logističnih podjetij v Sloveniji
Žiga Kokolj
Portorož, junij 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKO DELO
Žiga Kokolj
Značilnosti delovanja kurirsko logističnih podjetij v Sloveniji
Portorož, junij 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKO DELO
Značilnosti delovanja kurirsko logističnih podjetij v Sloveniji
Mentor: doc. dr. Bojan Beškovnik Študent: Žiga Kokolj
Jezikovni pregled: Mojca M. Strmšek, prof. slovenščine in dipl. literarna komparativistka Vpisna številka: 09170016
Študijski program: Diplomski visokošolski študijski program prve stopnje prometna tehnologija in transportna logistika
Smer študija: Prometna tehnologija in transportna logistika
Portorož, junij 2021
I
II
Predgovor
Kurirsko logistična podjetja so se z globalizacijo, razvojem IKT (informacijsko- komunikacijska tehnologija) ter GPS (ang. Global Positioning Sistem) močno razvila. Ta hiter razvoj predstavlja veliko potrebo po prilagajanju delovanja, saj se spreminjajo tudi pričakovanja strank, ki jih mora kurirsko logistično podjetje za uspešno delovanje kar se da dobro izpolnjevati. Dandanes se poleg teh sprožilcev razvoja vsak dan pojavljajo novi trendi, ki pomagajo pri zadovoljevanju potreb strank ter pripomorejo k večji kakovosti.
Zadovoljstvo strank je nadvse pomembno, zato v diplomski nalogi raziskujem to tematiko na področju slovenskih kurirsko logističnih podjetij, ki imajo približno enake značilnosti delovanja, na določenih področjih pa se razlikujejo. Ravno te razlike lahko povzročijo večje ali pa manjše zadovoljstvo strank. Zaradi subjektivne narave določenih vprašanj v anketi, ki se nanašajo na zadovoljstvo strank, ne moremo sklepati in delati zaključkov o uspešnosti podjetij na področju odnosa s strankami. Gre le za informativne podatke, ki lahko podjetjem pomagajo pri samorefleksiji in izboljševanju poslovanja s strankami.
Za izdelavo diplomske naloge bi se rad zahvalil svojemu mentorju, ki mi je skozi celotno pisanje diplomske naloge svetoval in pomagal. Zahvalil bi se svoji družini, predvsem svoji zaročenki, ki mi je stala ob strani in me bodrila pri pisanju ter hčerki Mii, ki je pridno spala, medtem ko sem zaključeval to diplomsko nalogo.
III Kazalo
Predgovor ... II Kazalo ... III Povzetek/Summary ... V
1 UVOD ... 1
1.1 Opredelitev področja in diplomske naloge ... 1
1.2 Namen, cilj in teze diplomske naloge ... 1
1.3 Predpostavke in omejitve diplomske naloge ... 2
1.4 Metode diplomskega dela ... 2
2 LASTNOSTI KURIRSKIH PODJETIJ ... 3
2.1 Osnovno delovanje ... 3
2.2 Tehnološke faze ... 5
2.3 Storitve ... 6
2.4 B2B in B2C storitve ... 7
2.5 Trendi ... 9
2.5.1 Naraščajoča količina paketov ... 9
2.5.2 Naraščanje kompleksnosti podatkov in potrebe po internetnem oblaku ... 10
2.5.3 Avtomatizacija vozil ... 10
2.5.4 Dron za dostavo ... 10
2.5.5 Robotizacija ... 11
2.5.6 Pametna očala ... 11
2.5.7 Napredna tehnologija ... 12
2.5.8 Združevanje podjetij v alianse in prevzemi ... 12
2.6 Vpliv COVID-19 na delovanje kurirsko logističnih podjetij ... 13
3 OSNOVNA IZHODIŠČA LOGISTIČNE INFRASTRUKTURE IN SUPRASTRUKTURE KURIRSKIH STORITEV ... 15
3.1 Kombinacija storitev različnih prometnih panog ... 15
3.2 Transportna sredstva po panogah ... 16
IV
3.3 Prilagojeni tehnološki procesi in tehnične izboljšave ... 19
4 LASTNOSTI KURIRSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI ... 22
4.1 Splošno o podjetijh ... 22
4.1.1 Struktura podjetij ... 22
4.1.2 Transportna sredstva v uporabi ... 23
4.1.2.1 Kolo ... 23
4.1.2.2 Motorno kolo (moped) ... 24
4.1.2.3 Majhno dostavno vozilo ... 24
4.1.2.4 Tovorni kombi ... 24
4.1.2.5 Tovorno vozilo (tovornjak) ... 25
4.2 DHL Slovenija ... 25
4.3 DPD Slovenija ... 26
4.4 GLS Slovenija ... 28
4.5 TNT/FEDEX Slovenija ... 31
4.6 UPS ... 31
4.7 Pošta Slovenija ... 32
4.8 Primerjava storitev in cen med kurirskimi podjetij ... 34
5 ZADOVOLJSTVO Z UPORABO STORITEV KURIRSKO-LOGISTIČNIH PODJETIJ V SLOVENIJI ... 38
5.1 Struktura vprašalnika in metodologija zbiranja podatkov ... 38
5.2 Analiza rezultatov ... 39
6 ZAKLJUČEK ... 51
Viri ... 54
Seznam slik ... 57
Kazalo tabel ... 58
V
Povzetek/Summary
Kurirsko logistična podjetja se na vsakodnevni ravni globalno srečujejo z novimi izzivi, da bi dosegali trende, s katerimi bi zadovoljili potrebe strank. Vsa ta podjetja delujejo na podoben način, saj je njihov skupni cilj čimbolj optimalna, čim hitrejša ter čimbolj varna dostava pošiljk do končne lokacije. Ta proces se deli na tri osnovne tehnološke faze, ki zajemajo pripravo, izvajanje ter zaključek transporta. Razlike med podjetij se odražajo predvsem pri ponudbi storitev, ki so posledica sledenja različnim trendom, ki jih narekujejo potrebe in povpraševanje strank, razvoj tehnologije ter v zadnjih dveh letih tudi pandemija virusa COVID – 19. Vpliv le-te je bil velik, ker je za kurirsko logistična podjetja značilna kombinacija storitev različnih prometnih panog, ki posledično vključuje tudi različna transportna sredstva, kar pomeni, da je celoten proces dostave lahko odvisen od številnih različnih prevoznikov. Take situacije so od podjetij zahtevale prilagojene tehnološke procese in tehnične izboljšave. V Sloveniji delujejo številna kurirsko logistična podjetja. Njihovo različno poslovanje se odraža tudi na raznolikosti zadovoljstva njihovih strank, ki je predstavljeno v empiričnem delu te diplomske naloge.
Ključne besede: kurirsko logistično podjetje, storitve, trendi, zadovoljstvo strank
Globally courier logistics companies are met with new challenges every day to reach trends with which they can satisfy the needs of their clients. All of those companies function in a similar manner because their common objective is the most optimized, quickest and safest delivery of parcels to final destinations. This process can be divided into three technological phases, which encompass preparing, processing and finishing of the transport. Differences between the companies can be seen mainly in the offer of services, which are the result of following different trends dictated by the needs and inquiries of clients, technological development and in the last two years also the pandemic of COVID-19. The influence of the pandemic was so great because it is typical for courier logistics companies to combine services of different transport industries, which means using different means of transport, which means that the whole transport process depends on several different transporters. Situations like this have forced the companies to adapt their technological processes and look for technological improvements. Several courier logistics companies operate in Slovenia. Their different manner of operation is being reflected in the satisfaction diversity of their clients which is presented in the empirical part of this thesis.
VI
Key words: courier logistics company, sevices, trends, client satisfaction
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in diplomske naloge
Trg kurirsko logističnih podjetij je po celem svetu v velikem razvoju. Vzrok takega razvoja je čedalje večja rast spletnih trgovin ter večje povpraševanje zaradi rasti števila prebivalstva.
Podjetja želijo zadovoljiti potrebe čedalje bolj zahtevnih strank, zato morajo ponudbo svojih storitev stalno prilagajati v duhu sledenja trendom. Prav tako v zadnjih letih prihaja do zmernih nihanj prihodkov, saj so le-ta podvržena različnim spremenljivim dejavnikom, kot so svetovna cena surove nafte, splošno zaupanje potrošnikov in pomembnost spletne trgovine. Posledično lahko nenadni premiki teh dejavnikov privedejo do znatne nestanovitnosti rasti prihodkov podjetja.
Do najobsežnejših prilagajanj prihaja v zadnjem kilometru dostave, saj podjetja iščejo alternative, kot so paketomati za dostavo, prevzemna mesta, dobava z brezpilotnimi letali in avtonomna vozila. Razvoj tehnologije neprestano preoblikuje celotno dobavno verigo in na novo izumlja paketno industrijo. Ta razvoj je bistvenega pomena, saj je sodobna in potrošniku prijazna tehnologija ključno sredstvo za povečanje učinkovitosti in doseganje pričakovanj potrošnikov.
Obstajajo številne delitve kurirsko logističnega trga. Kriteriji glede na katere ga delimo so lahko namembna lokacija (domač in mednaroden), način poslovanja podjetje-podjetje (B2B) in podjetje-kupec (B2C), končni uporabnik (storitve, trgovina na debelo in drobno, proizvodnja, gradbeništvo in gospodarske javne službe ter primarna industrija) in geografska lokacija (Severna Amerika, Evropa, Azija oziroma Tihi ocean in preostali svet).
1.2 Namen, cilj in teze diplomske naloge
V diplomskem je predstavljeno delovanje izbranih kurirsko logističnih podjetij. Poskušal sem ugotoviti, kako na delovanje vplivajo poostrene razmere zaradi virusa COVID-19. Vsesplošna pandemija je povzročila omejitev letalskega in drugega transporta v mednarodnem poslovanju, hkrati pa se je promet kurirsko logističnih podjetij močno povečal. Namen je tudi analizirati zadovoljstvo uporabnikov storitev kurirsko logističnih podjetij v Sloveniji.
2
Cilj diplomske naloge je podrobneje opredeliti kurirsko logistična podjetja in predstaviti organizacijo ter izvedbo njihovih storitev. Izpostavljeni so elementi, ki zagotavljajo višjo stopnjo varnosti, odzivnosti in sledenja pošiljkam od tradicionalnih transportno-logističnih storitev.
Z raziskovanjem se skuša potrditi ali ovreči dve postavljeni raziskovalni trditvi, in sicer:
T1: Nabor storitev kurirsko logističnih podjetij v Sloveniji zagotavlja prilagojene storitve za uvozna in izvozna podjetja, v primerjavi s tradicionalnim načinom transporta.
T2: Z delovanjem kurirsko logističnih podjetij so uporabniki v Sloveniji zadovoljni.
1.3 Predpostavke in omejitve diplomske naloge
Predpostavke raziskovanja obdaja dvom, da bo anketa uspešno izvedena zaradi varovanja podatkov in podajanja osebnega mnenja o kakovosti ter zadovoljstvu storitev. Raziskovanje v diplomski nalogi je omejeno na področje Slovenije in na poslovanje kurirskih podjetij, ki delujejo v Sloveniji.
1.4 Metode diplomskega dela
V diplomski nalogi je uporabljena metoda anketiranja, s katero se poizveduje, ali so kurirske storitve v Sloveniji dovolj razvite in ali so z njo uporabniki zadovoljni. Anketa je izdelana v okolju spletne strani 1ka. Uporabljeni sta metoda analize pri raziskovanju storitev kurirskih podjetij in metoda deskripcije pri opisovanju storitev. V končnem delu naloge je za oblikovanje zaključkov raziskave in preverjanje trditev uporabljena metoda sinteze.
3
2 LASTNOSTI KURIRSKIH PODJETIJ
Kurirsko podjetje lahko definiramo kot poslovnega partnerja, ki mu (pravna) oseba zaupa dostavo pomembnih pošiljk za svoje kupce, da bi izboljšala ugled svojega podjetja, povečala dobiček itd. (Izzah, Rifai in Yao, 2016). Vsako kurirsko podjetje si mora za delovanje pridobiti licenco, ki jo podeli Ministrstvo za promet in običajno traja 10 let (Matuszcak in Chrąchol- Barczyk, 2016).
Z nastankom kurirskih podjetij in kasneje e-komunikacijo se je poštna industrija razširila in izboljšala. Kurirska podjetja se zavzemajo za čim hitrejši in čim bolj učinkovit prevzem ter dostavo različnih paketov, dokumentov itd. Pri takem delovanju prihaja do številnih izzivov;
dostavna mreža se vsakodnevno spreminja, povečuje se trend mikro logističnih storitev, stranka pričakuje dostavo v obljubljenem času itd. (Izzah in dr., 2016).
2.1 Osnovno delovanje
Postopek kurirskih storitev obsega zbiranje pošte v zbirnih centrih, razvrščanje paketov na namembne lokacije in prevoz le-teh, da se zagotovi pravočasna dostava na končno lokacijo (Izzah in dr., 2016). Torej zajema celoten logistični proces od katerekoli točke prevzema do katerekoli točke dostave, kar z drugimi besedami pomeni, da niti pošiljatelj niti prejemnik med tem procesom ne potrebujeta spremeniti svoje lokacije (Karcz in Ślusarczyk, 2016).
Sam proces kurirske storitve sproži naročnik, ki o tem obvesti kurirsko podjetje. Če je lokacija prevzema blizu namembne lokacije, je storitev izvedena avtomatsko. V nasprotnem primeru je izvedena naslednji dan. Pošiljka se prevzame še isto popoldne oziroma večer in se dostavi na lokalni terminal, ker jo označijo s črtno kodo. Nato se označeno pošiljko z nočnim transportom dostavijo v zbirni center. Od tam pošiljko pošljejo na terminal, ki deluje najbližje namembni lokaciji. Sledi še zadnji korak dostave, ko pošiljka prispe k prejemniku. Po navadi se celoten proces dostave zaključi naslednji dan zjutraj po izvedenem naročilu storitve. Razlogi za neizvedeno storitev so po navadi odsotnost prejemnika, zavrnitev prevzema, sprememba namembne lokacije ali pa nepravilen naslov (Matuszcak in Chrąchol-Barczyk, 2016).
4
Različna kurirska podjetja se razlikujejo po hitrosti, učinkovitosti in varnosti dostave. Le-ta se nanaša na podpis/žig/znamko, s katero se dokaže, da je bila storitev opravljena (Izzah in dr., 2016).
Hitrost, učinkovitost in varnost dostave so vse komponente, ki določajo kvaliteto dostave oziroma storitve. Coyle (v Karcz in Ślusarczyk, 2016, str. 357) navaja pravilo 7R oziroma 7U, ki vsebuje parametre za opisovanje kvalitete storitve oziroma kriterije za kvalitetno izvedeno kurirsko storitev: ustrezen produkt, ustrezna količina, ustrezno stanje, ustrezna lokacija, ustrezen čas, ustrezna stranka, ustrezna cena. Bolj specifične kriterije kvalitete kurirskih storitev povzema Gulc (2017); pravočasnost dostave, ustreznost pošiljke in njeno stanje, iskanje možnosti za izboljšavo, zanesljivost in odzivnost.
Kazalci kakovosti storitev znotraj kurirskega prometa so: opravljeni bruto tonski kilometri, število skupno prepeljanih/dostavljenih pošiljk, število in vrsta pošiljk po posamezni liniji, celotne delovne ure, število poškodovanih pošiljk, število osebja po posamezni lokaciji ali liniji, angažirana prekladalna in transportna sredstva, izkoriščenost linije, odzivni čas in čas dostave oziroma predaje pošiljke, število prejetih reklamacij zaradi izgube/poškodbe pošiljke, povprečni čas čakanja na prevzem pošiljke ter številni drugi ekonomski kazalci (Beškovnik, 2019).
K čim bolj tekočemu in učinkovitemu delovanju kurirskih podjetij je znatno pripomogla informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), ki med drugim omogoča sledenje pošiljk v danem trenutku, kvalitetnejše obveščanje stranke o dostavi pošiljke (SMS sporočilo, e-mail, obvestilo na aplikaciji …) ter hitrejši postopek dostave – skeniranje črtne kode. Poleg IKT je k razvoju doprinesel tudi GPS sistem, saj podjetjem omogoča sledenje voznikov, na podlagi česar dispečer lahko nudi nadaljnje aktualne informacije o lokaciji pošiljke, času dostave itd. Prav tako lahko dispečer spremeni potek dostave z namenom, da le-to optimizira (Izzah in dr., 2016).
Storitve kurirskih podjetij se tretirajo kot nadstandardna dostava, zato je dražja kot dostava navadne poštne storitve. Kljub temu je potrebno paziti, da je cena konkurenčna in uporabniku prijazna, da si jo lahko ta privošči. Cena same dostave variira glede na vrednost in težo pošiljke ter glede na razdaljo do namembne lokacije. Kurirska podjetja namreč zagotavljajo dostave na vseh ravneh; od vrat do vrat, iz mesta v mesto, regionalne in globalne storitve (Izzah in dr., 2016).
5 2.2 Tehnološke faze
Znotraj izvajanja kurirskih storitev poznamo številne ključne procese in tri osnovne tehnološke faze: tehnologija priprave transporta, tehnologija izvajanja transporta in tehnologija zaključevanja transporta (Beškovnik, 2019).
Tehnologija priprave transporta vsebuje kompleksen proces analize in pripravo transportnih sredstev različnih prometnih panog, ki jih prilagodijo količini in fizičnim lastnostim pošiljke, pripravo transportnega procesa glede na posamezno prometno panogo in glede na nivo storitve, ki jo kupec izbere (hitra dostava, redna pošta …). Pri kurirskih storitvah je še posebej pomembna priprava pošiljk za transport, kar zajema sprejemanje, tehtanje, merjenje, označevanje in po potrebi tudi pakiranje, sortiranje ter komisioniranje. Pod pripravo transporta spada tudi organizacija procesa in kombiniranja nalog med posameznimi panogami in v terminalih ter prav tako tudi procesi potrditev same izvedbe transportno-logističnega procesa, ki so večinoma standardizirani, vendar je kljub temu potrebno sprotno operativno odločanje (Beškovnik, 2019).
Tehnologija izvajanja transporta se začne s sprejemom pošiljke, ki je lahko neposredni ali pa posredni. Nadaljuje se z nakladanjem na različna transportna sredstva, katerih izbira je odvisna od tega, ali bo šlo za mednarodni ali nacionalni promet ter od same prevozne razdalje. Sledi prekladanje v logističnih terminalih in konča se s končno dostavo pošiljke (transport zadnjega kilometra) in predajo na predajnem mestu ali pa z direktno dostavo do končne lokacije (Beškovnik, 2019).
Pod tehnologijo zaključevanja transporta štejemo predajo pošiljke glede na dogovorjeni servis.
Če gre za plačilo po povzetju, je vključeno tudi varovanje denarja in polog prejete gotovine na račun. Kurirji morajo kontrolirati vozila, ki morajo biti stalno v stanju za takojšne nove transportne procese. Pod zaključevanje transporta se šteje tudi reševanje morebitnih reklamacij, ki nastanejo zaradi poškodbe pošiljke, zamude dostave ali pa zaradi nepravilno obračunanih stroškov. V zaključnem delu mora podjetje poravnati vse nastale stroške in narediti analitiko celotnega procesa ter sprejeti nadaljnje poslovne odločitve glede cen, vozil itd. (Beškovnik, 2019).
6 2.3 Storitve
Namen splošnih poštnih in kurirskih storitev je prevoz dokumentov, paketov in drugih predmetov iz enega kraja do drugega. To se mora izvesti kar se da hitro in učinkovito (Izzah in dr., 2016).
Med kurirske storitve spadajo standardne storitve, mednarodne kurirske storitve, hitre oziroma storitve isti dan in nočne storitve. Standardne storitve se uporabljajo za dostavo majhnih pošiljk, ki tehtajo manj kot 50 kg. Mednarodne kurirske storitve služijo dostavi iz ene države v drugo, kar povzroči višjo ceno. Pri teh storitvah velikokrat pride do nevšečnosti, saj npr.
izbrano kurirsko podjetje ne more izpeljati dostave do namembne lokacije ali pa lahko pride do dodatnih tarif, ki jih predpiše država (Industrial bussiness, 2017).
Med hitre storitve oziroma storitve, s katerimi se dostava izvede še isti dan, štejemo tudi mikro logistične storitve, ki obsegajo dostavo majhnih paketov z visoko vrednostjo (npr. mobilne naprave) (Izzah in dr., 2016). Na splošno pa gre pri hitrih storitvah za dostavo lažjih pošiljk oziroma dokumentov. Med nočne storitve oziroma storitve »čez noč« spadajo pošiljke, za katere je zahtevano, da se dostavijo zgodaj zjutraj. Le-te so visoko zanesljive, saj se lahko zahteva odda tudi pozno zvečer. Prisotne so predvsem na krajših razdaljah (Industrial bussiness, 2017).
V zadnjih časih so bile velikega razvoja deležne tudi dodatne storitve. Med te spada dostava točno določeni osebi. Te dostave so izvedene pred predpisanim datumom ob običajnih urah 9:00, 10:00 in 12: 00. Poleg teh mednje spada tudi prejem potrdila oziroma dokumenta o dostavi pošiljke in zavarovanje vsebine pošiljke. Te dodatne storitve običajno zahtevajo dodatno plačilo. Dodatne storitve, ki so brezplačne, so obvestilo o dostavi preko telefonskega sporočila/e-maila ter kopija podpisanega dokumenta o dostavi prejemnika (Matuszcak in Chrąchol-Barczyk, 2016).
V logistiki je pomembnih več ravni storitev. Gleissner in Femerling (2012) navajata slednje:
● Čas dostave je porabljen čas med oddajo naročila kupca in prevzemom blaga kupca.
Čas dostave lahko vpliva na prenos in obdelavo naročila, odpošiljanje in transport ter skladiščenje.
7
● Kakovost dostave je izpolnjevanje zahtev kupca v zvezi z značilnostmi in sestavo blaga. Kakovost dostave vpliva na stanje blaga (pakiranje/nakladanje/transport), prijaznost in kvantiteta obdelava ter prevzem naročila.
● Prilagodljivost dostave je sposobnost prilagajanja načinov dostave in dostave izdelkov zahtevam kupcev. Prilagodljivost dostave vpliva na obdelavo naročila, pakiranje in transport.
● Pripravljenost za dostavo je možnost obdelave naročila v določenem času. Vpliva na upravljanje z zalogami.
Nekatera mednarodna kurirska podjetja (DHL, UPS, FedEx …) delujejo po principu »hub and spoke« oziroma po modelu logističnega pesta (Izzah in dr., 2016). Za »hub and spoke« mreže je značilen promet med odpremnim in sprejemnim skladiščem, ki se usmerja v centralno skladišče (hub) in iz njega. Med dvema skladiščema ni neposrednih poti, saj se vsi prevozi opravljajo preko hub-ov. Funkcija skladišč je sortiranje, razvrščanje, posredovanje itd.
Razdeljena so glede na regije oziroma območja, ki jih je potrebno oskrbovati in imajo funkcijo regionalnega zbiranja ter dostave. Število povezav med vozlišči je dvakrat večje kot število depojev (Gleissner in Femerling, 2012).
2.4 B2B in B2C storitve
Storitve B2B se navezujejo predvsem na dostavo blaga od podjetja za podjetje (ang. business to business), kar običajno zagotavlja večji in redni obseg sodelovanja ter pogosto prevoz tudi velikih pošiljk. Te storitve podjetjem omogočajo shranjevanje materialov, ki jih potrebujejo za vsakodnevno izvajanje dejavnosti. Kurirska podjetja, ki izvajajo storitev B2B, se osredotočajo na zagotavljanje hitre in zanesljive dostave. Ker podjetja poslujejo z drugimi podjetij, od njih pričakujejo, da bodo storitve optimizirali s čim nižjimi stroški in čim večjo učinkovitostjo.
Podjetja, ki izvajajo storitev B2B, morajo pri skladiščenju upoštevati postopke usmerjanja. Zelo pomembno je tudi pravočasno in natančno izpolnjeno naročilo. Zamude in napačno upravljanje storitve B2B lahko škoduje ugledu podjetja, ki je storitev naročil, saj se na točno dobavo navezuje njegova nadaljnja proizvodnja. Poleg tega sta točnost in natančnost zelo pomembna faktorja zaradi kazenskih provizij, ki doletijo podjetje ter zaradi izgub, ki nastanejo ob povračilu nastalih stroškov. Večina velikih podjetij uporablja programsko opremo za elektronsko
8
izmenjavo podatkov. S tem si podjetje v realnem času izmenjuje podatke o naročilih ter podatke o pošiljanju s svojimi dobavitelji (Symbia logistics, 2019).
Kurirske storitve, ki opravljajo storitve B2C, se osredotočajo predvsem na dostavo proizvedenega blaga direktno kupcem (ang. business to customers). To storitev je v primerjavi s predhodno lažje opravljati, saj ne gre za pogoste in velike odpreme, vendar pa takšen način poslovanja povečuje enkratne dostavne storitve in večjo mero disperzije dostave blaga v prostoru. Posledično nastajajo višji stroški posameznih dostav in nepredvidljiv obseg poslovanja v določenem geografskem prostoru. Podjetja, ki opravljajo B2C storitev, imajo manj stroge predpise. Kljub temu pa je prav tako zelo pomembna točna dostava in končno zadovoljstvo strank, saj morajo zagotoviti, da dostavljeni paketi oziroma pošiljke niso poškodovani in da vsebujejo vso dokumentacijo. Veliko podjetij ponuja tudi dodatno možnost sledenja paketov. Tako lahko stranka skozi celoten proces spremlja lokacijo svojega paketa (Symbia logistics, 2019).
Pri modelu B2C ima uporaba spletnih trgovin (ang. E-commerce) čedalje večji pomen, čeprav je bil tak tip trgovine oziroma poslovanja prvotno namenjen modelu B2B (Gleissner in Femerling, 2012). Navezovanje modela B2C na spletne trgovine povečuje možnost večjih količin prevoza za določene dostavne linije in zniža nihanja v dostavnih količinah, kar običajno izboljša obseg prihodkov ob obstoječih stroških izvedbe kurirske storitve.
Vir: (AKOS,2020)
Slika 1: Prikaz storitev na slovenskem trgu.
9
V Sloveniji prevladuje tok prenosa med poslovnimi uporabniki (B2B) in med poslovnimi uporabniki ter fizičnimi osebami (B2C). Izredno majhen delež prenosov pošiljk je med fizičnimi osebami, ki so pošiljatelji in poslovnim uporabnikom, ki je prejemnik (C2B), še nekoliko manj pa je pošiljanja med fizičnimi osebami (C2C) (AKOS, 2018).
2.5 Trendi
Zaradi velikega razvoja tehnologije in vedno večjih želja potrošnikov so podjetja primorana razširjati in optimizirati svoje storitve, da bi kar se da ustrezale tem željam in trenutnim trendom (Youredi, 2017).
Glavni cilj logističnih in kurirskih podjetij je zmanjšanje stroškov dostave ter škode, ki pri tem lahko nastane. Najpogostejši trendi, s katerimi se bodo in se že srečujejo podjetja so: naraščanje obsega dostave na dom, robotizacija in pametni digitalni pripomočki, sodobna dostavna vozila in tehnologije, stopnja avtomatizacije itn.
2.5.1 Naraščajoča količina paketov
Letno število primarnih poštnih pošiljk – pisem iz leta v leto konstantno pada za približno 5 %.
Za preprečitev propada poštnih storitev se morajo poštna podjetja preusmeriti v paketne pošiljke in s tem kurirske storitve. Te sicer zahtevajo še večjo učinkovitost na novo pridobljenih trgih, kar zahteva popolno preoblikovanje sistema delovanja. Kitajska je bila pri tem najuspešnejša.
Spletnim prodajam so namreč napovedovali rast za 3,5 trilijonov dolarjev. S tem, ko so se spletne prodaje povečale, se je povečalo tudi delo poštnih oziroma kurirskih podjetij, ki so morala kupljene pakete preko spleta dostaviti končnemu kupcu (Youredi, 2017). Trend naraščanja števila manjših poštnih pošiljk je opazen tudi v Evropi in Sloveniji, saj se povečuje nakupovanje preko spleta. Slednje je še toliko bolj izrazito zaradi zaostritev nakupovanja v trgovinah kot posledica epidemioloških razmer.
Poleg naraščanja obsega storitev dostave na dom si naročniki prevozov želijo hitre in zanesljive dostave. Kurirska podjetja zagotavljajo storitve hitre odzivnosti in hitrega pretoka skozi vmesne faze premikanja in začasnega skladiščenja. Raziskave kažejo, da 42 % avstralskih podjetij izbira kurirske storitve glede na njihovo zanesljivost, zato je pomembno, da podjetja za svoj razvoj dajo prednost razvoju zanesljivosti svojih storitev (Kovačević, 2021).
10
2.5.2 Naraščanje kompleksnosti podatkov in potrebe po internetnem oblaku
Gartner (v Youredi, 2017, str. 5) navaja, da 49 % vprašanih poudarja vlogo naraščajočega volumna, spremenljivosti in hitrosti podatkov, saj le-te vplivajo na kompleksnost dobavnih verig. Zato je potreba po vlaganju v novejše tehnologije izjemnega pomena. S pomočjo internetnega oblaka je sama distribucija paketa veliko lažja, saj ta strankam omogoča sledenje in oddajanje paketa preko spleta, plačevanje storitev preko spleta. Potreba po vnašanju in pregledovanju podatkov je manjša in s tem posledično samo pošiljanje teče hitreje ter bolj gladko.
2.5.3 Avtomatizacija vozil
V logistiki se dandanes že v veliki meri uporabljajo avtonomna vozila, čeprav to niso tovornjaki in kombiji, ki jih uporabljamo pri izvedbi zunanjega transporta. Avtomatizirani so predvsem viličarji in robotske roke v sodobnih skladiščih, ki natovorijo, raztovorijo in prevažajo blago znotraj skladišča. Za njihovo nemoteno delovanje so potrebni napredni senzorji. Poleg skladišč lahko avtonomna vozila vidimo tudi na letališčih in v pristaniščih, kjer sicer opravljajo transportne procese na zunanjih površinah, vendar gre še vedno za sisteme z omejujočimi zunanjimi vplivi iz neposredne okolice. Zagotovo pa lahko v prihodnosti pričakujemo avtonomne tovornjake, ki bodo vozili po odprti cesti in dostavljali blago. Nekatera podjetja so že naredila pomembne korake pri uvedi popolnoma avtonomnih tovornjakov in dostavnih vozil (Vickery, 2021).
2.5.4 Dron za dostavo
Dron, ki je namenjen dostavi, je avtonomno brezpilotno letalo, ki se uporablja za prevoz paketov, medicinske opreme, zdravil, cepiv, hrane in drugih vrst blaga. Njihova prednost je predvsem hitrejša dostopnost, saj z njimi lažje dostopamo do težje dostopnih krajev. Hkrati je dostava z droni tudi znatno hitrejša, saj se te izognejo vsem prometnim konicam, zastojem in drugim oviram v cestnem prometu. Med epidemijo COVID-19 so in še vedno opravljajo veliko vlogo. V Ameriki namreč s pomočjo dronov pošiljajo COVID-19 teste ter potrebno zaščitno opremo. Samo v oktobru 2020 so droni podjetja Zipline izvedli prevoze več kot 70.000 medicinskih pošiljk. Za komercialno uporabo pa so se začeli uporabljati leta 2016 (Dron za dostavo, 2020).
11
Zipline je eno izmed najbolj znanih hitro rastočih podjetij, ki se je razvilo v Ameriki. To podjetje omogoča dostavo zdravil, in sicer ponuja storitve 3PL kot tudi cross-dock (hitrega premeščanja). Dostavo izvajajo na način, da podjetje prejme naročilo za prevoz, ki je osnova za pripravo drona. Le-ta vzleti s pripravljeno pošiljko za tovrsten prevoz. Ko prispe na cilj, s pomočjo padala namreč spusti paket na prej določeno mesto. Spuščanje paketa dron prilagaja na podlagi podatkov o vetru v realnem času, da je spust kar se da varen. Po spustu se ta vrne v bazo in je tako takoj pripravljen za dostavo nove pošiljke (Zipline, 2020).
Droni lahko dostavljajo tudi hrano, kar se je do sedaj razvilo predvsem na ameriškem trgu, medtem ko je to za evropski trg zaenkrat še neizvedljiva storitev. Poleg dostave zdravil in hrane z droni je v porastu tudi dostava paketov. Ta način dostave so preizkušala že številna podjetja, med katerimi sta najbolj znani podjetij DHL in Amazon (Dron za dostavo, 2020).
2.5.5 Robotizacija
Eden največjih izzivov, s katerimi se soočajo podjetja, je zagotovo pridobitev dobre delovne sile. Le to je težko najti zaradi velike rasti povpraševanja po pošiljanju paketov in hkrati sočasnega upada kakovosti delovne sile. Roboti v logistiki so skozi daljše obdobje dobra poslovna naložba, saj avtomatizirajo postopek shranjevanja in premikanja blaga, ko se ta premika skozi dobavno verigo. Pogosto jih uporabljamo v skladiščih za prevoz izdelkov, v t. i.
intralogistiki. Robotizacija v kurirskih storitvah omogoča daljši čas neprekinjenega delovanja kot pri visoki stopnji ročnega dela, kar posledično vodi do veliko večje produktivnosti in dobičkonosnosti za podjetja, ki v svojo panogo uvajajo logistične robote (RIA, 2021)
2.5.6 Pametna očala
Pametna očala zaposlenim v skladišču omogočajo, da imajo proste roke, kar jim olajša delovanje. Poleg te prednosti pametna očala v povprečju izboljšajo produktivnost za kar 15 %, hkrati pa za njihovo uporabo ni potrebna nikakršna infrastruktura. Zaposleni z očali vidi vizualni zaslon, ki mu prikazuje naročilo in s tem informacije o lokaciji in količini dotičnega blaga, zato je delo enostavnejše in hitrejše od tradicionalne metode (Order picking with smart glasses, 2020). Pametna očala spadajo v skupino novih tehnoloških rešitev pri delu v skladišču
12
in so namenjena fizični delovni sili. Tako je njihov doprinos viden v procesih z visoko stopnjo manualizacije v kurirskih storitvah.
2.5.7 Napredna tehnologija
Velika pomanjkljivost, s katero se soočajo manjša lokalna kurirska podjetja, je dejstvo, da imajo večji konkurenti lažji dostop do napredne tehnologije, ki jim omogoča sledenje paketov, učinkovitejše upravljanje dobavnih in oskrbovalnih poti ter obveščanje strank o dostavi paketa.
To ne pomeni, da manjša podjetja ne morejo uporabljati sodobne tehnologije. Danes poznamo mnogo logističnih platform, ki omogočajo upravljanje podjetja z najnovejšo tehnologijo tudi najmanjšim kurirskim podjetjem. Nekatere izmed teh platform so brezplačne (Kovačević, 2021).
Najpogosteje uporabljene logistične platforme, ki jih uporabljajo podjetja po celem svetu, so;
onfleet, track-POD, route4Me, RoadWarrior, Courier Managment Software, Courier Software, Jourease, Express-Pak, Shipsy, Zippyking, Delivery suite, Cairo TMS, deliforce in še mnogo drugih (Courier Software, 2020).
2.5.8 Združevanje podjetij v alianse in prevzemi
V primeru velike potrebe po razširitvi trga se kurirska in logistična podjetja odločajo za pogodbeno sodelovanje ali združevanje v alianse. Pri tem sklenejo zavezništva, saj s sodelovanjem dosežejo večjo globalno razširjenost. Primer večje združitve je združitev Deutsche Post (nemška pošta) in DHL. Pod skupnim imenom so postali vodilno podjetje na področju poštnih in logističnih storitev na svetu. Večja znana združenja so še Fedex in TNT Express (2016); UPS ter Coyote Logistics (2015) (Youredi, 2017).
Združevanje v alijanse podjetjem omogoča kombiniranje servisov, dostavnih vozil in linij ter so-uporabo skladiščnih zmogljivosti, tako hub točk kot satelitskih distribucijskih vozlišč.
Pozitivni niso samo stroškovni učinki sodelovanja, temveč tudi operativni, ki se izkazujejo skozi širšo mrežo delovanja, krajši čas dostave in višjo stopnjo odzivnosti.
13
2.6 Vpliv COVID-19 na delovanje kurirsko logističnih podjetij
COVID-19 je ustavil celotno javno življenje, vplival na delovanje številnih podjetij, prav tako so se prizemljila skoraj vsa letala. Epidemija je vplivala tudi na pomorski, železniški in cestni prevoz. Kurirsko logistična podjetja kljub temu niso prekinila s svojim delovanjem, saj so poleg želje po zagotovitvi storitev hitre dostave in kljub situaciji imela pomembno vlogo pri transportu zaščitnih sredstev. Vpliv COVID-19 se je naprej občutil na Kitajskem, saj je tam virus tudi izbruhnil. Ker pa ima Kitajska eno izmed glavnih vlog v globalni proizvodnji, je to vplivalo na globalno oskrbovalno verigo. Posledično je tovor obtičal v večjih kitajskih pristaniščih, omejitve tranzicij so privedle do pomanjkanja voznikov kamionov za dvig kontejnerjev, hkrati pa so bile odpovedane tudi številne prekomorske linije (IFC, 2020).
Vplivi COVID-19 na transportne kapacitete so bili različni glede na vrste transporta. V pomorskem prometu je na primer v kitajskih pristaniščih volumen kontejnerjev padel za 10,1
%. Manjše povpraševanje pa bo še nekaj časa vplivalo na določene poti med Azijo in Evropo, Združenimi državami Amerike in Latinsko Ameriko na ta način, da bodo ladje večkrat plule skupaj napol prazne. Cestni promet je v nasprotju s pomorskim in zračnim prometom ostal dokaj dostopen, saj so ceste v večini držav ostale odprte, razen v tistih državah, ki so bile v popolnem zaprtju. Zmogljivost tovornega cestnega prometa je dosegla svoje omejenosti zaradi povečanega povpraševanja po transportu hrane in medicinskih pripomočkov ter zaradi pomankanja voznikov tovornjakov. To pa je povzročilo povišanje cen tovornega cestnega transporta. Povpraševanje po železniškem prometu je prav tako narastlo zaradi povišanja cen v zračnem prometu, praznih plovb in zaradi znatno podaljšanega časa transporta s tovornjaki.
Zračni promet je marca 2020 doživel 19 % padec, večinoma kot posledica ostrega upada potniških letov in zastoja v kitajskih proizvodnjah. Ker pa so se določena podjetja in vlade vseeno odločale za urgentni zračni prevoz, je cena storitev le-tega močno narastla (IFC, 2020).
Posledice pandemije so dosegle tudi posamezna logistična podjetja. Vplivi so se poznali predvsem pri zamudah in zastojih dostav ter višjih cenah transporta. Vendar se ti vplivi niso kazali v enaki meri pri vseh podjetijh. Tista, ki ponujajo spletne storitve, so bila namreč deležna celo rasti poslovanja. Med olajševalne okoliščine delovanja kurirskih podjetij v oteženih globalnih razmerah pa spada nižja cena goriva, kar je pripomoglo k nižjim skupnim stroškom poslovanja (IFC, 2020).
14
DHL je med pandemijo deloval v vseh 220 državah, prav tako so popolnoma normalno delovala tri večja globalna skladišča v Cincinnatiju, Leipzigu in Hong Kongu. Svoje delovanje so prilagodili tako, da so zaposlene stalno obveščali in jih na ustrezen način zaščitili. Med drugim tudi tako, da so odpovedali vsa globalna službena potovanja ter preložili globalne dogodke in izobraževanja. Ostale ukrepe prilagajajo glede na lokalne zahteve držav (DHL, 2020).
TNT Fedex Express je med pandemijo dvignil ceno mednarodnih storitev iz Kitajske z 0,9 EUR/kg na 1,8 EUR/kg kot posledico omejitev kapacitet za prevoz tovora in s tem naraslimi stroški dostave (TNT FedEx Express, 2020).
DPD je svojim strankam podal navodila, naj težo svojih pošiljk omejijo na 23 kg in dimenzijo, s katero lahko operira le ena oseba ter da naj le-teh ne združujejo. Tako so zagotovili večjo varnost svojih zaposlenih, ki so lahko ohranjali predpisano razdaljo nad 1,5 m (DPD, 2020).
Podjetja so se prilagodila tudi pri brezkontaktni dostavi oziroma predaji pošiljke prejemniku ter pri pobiranju pošiljke pri pošiljatelju. Podjetje GLS je uvedlo novo storitev brezkontaktne dostave, pri kateri ni potreben podpis, ki bi potrjeval, da je stranka prejela blago (GLS, 2020).
15
3 OSNOVNA IZHODIŠČA LOGISTIČNE INFRASTRUKTURE IN SUPRASTRUKTURE KURIRSKIH STORITEV
Sredstva za delo oziroma delovna sredstva so različne transportne naprave, s pomočjo katerih premeščajo predmete dela. Ločimo jih v dve skupini, in sicer na prometno infrastrukturo in na prometno suprastrukturo. Obe skupini imata izjemno velik pomen v delovanju nacionalnih in večnacionalnih prometnih sistemov, saj predstavljata jedro gospodarske in negospodarske infrastrukture ter suprastrukture.
Prometna infrastruktura je temeljna naprava oziroma nek objekt, ki omogoča premikanje vozil in oseb na določenem teritorialnem območju. V širšem pomenu je to celotna organizacija prometa vključno z osebjem in zakoni, ki so predpisani. Zato lahko rečemo, da k prometni infrastrukturi sodijo prometne poti, njihovo načrtovanje, vzdrževanje in tudi sama gradnja ter tudi zakoni in pravila, ki so vezana na to panogo – torej predpisi cestnega prometa in cestnina.
Prometno infrastrukturo ločimo glede na ceste, ki jih delimo na kolesarske poti, peš poti in parkirišča. Ločimo jih še na železnice, letališča, pristanišča in vodni promet. Sem spadajo tudi objekti in naprave, ki so nameščene na določenem mestu (Wikipedia, 2020).
Prometna suprastruktura predstavlja transportna in prekladalna sredstva. To so premična sredstva za delo, ki jih uporabljamo pri prevozu, manipulaciji in pretovarjanju predmetov. Poleg prevoznih sredstev, ki omogočajo premik blaga v prostoru, so posebej pomembna prekladalna sredstva. To so dvigala, viličarji, elevatorji in sredstva za vse vrste manipulacij s tovorom (Gerič, 2010). Prekladalna sredstva določajo stopnjo produktivnosti vzdolž celotne transportne verige.
3.1 Kombinacija storitev različnih prometnih panog
Kombiniran transport omogoča dostavo »door to door« oziroma dostavo »od vrat do vrat« s pomočjo vključevanja več transportnih panog. To je transport blaga v isti prevozni enoti v kombinaciji s cesto, z železnico in s pomorskim prometom. Najbolj znana prevozna enota je zagotovo kontejner, med katerimi se najpogosteje uporabljajo 20' in 40' kontejnerje in vse pogosteje tudi 45' kontejnerji. Pri kombiniranem transportu je pomembno, da se prevoz opravi
16
z najmanj dvema različnima prevoznima sredstvoma iz dveh različnih smeri transporta (Truden, 2007).
Kombiniran transport oziroma intermodalni transport delimo na spremljane prevoze, kamor štejemo prevoz transportnih sredstev (tehnologija A) in na ne-spremljane prevoze, kamor štejemo prevoze kontejnerjev, polprikolic in zamenljive zabojnike (tehnologija B in C). Oprtni sistemi transporta so RO-RO (Roll on – Roll of) tehnologija, LO-LO (Lift on – Lift off) tehnologija, FO-FO (Float on – Float off) tehnologija ter bimodlana tehnologija (Truden, 2007).
Tehnologija A je prevoz celotnega cestnega vozila. Ta prevoz poteka tako, da celoten polpriklopnik in vlečno vozilo naložijo na vlak. Po železnici potuje tovor skupaj s polpriklopnikom. Včasih je med uporabami tehnologij prevladovala uporaba te tehnologije, saj je so težko pridobili dovolilnico, danes pa je ta način zelo redko uporabljen. Tehnologija B je prevoz prikolic ali polprikolic brez vlečnega vozila. Natovorijo ali raztovorijo ga s pomočjo posebnega vlečnega vozila ali pa s pomočjo dvigal. Tehnologija C pa je prevoz kontejnerja ali zamenljivega tovorišča (Truden, 2007).
Navedene tehnologije se redkeje uporabljajo v kurirskih storitvah. Gre namreč za tehnologije prevoza bolj masovnega tovora, ki tudi niso časovno najkrajše. V nekaterih primerih se uporabljajo kontejnerski prekomorski prevozi za transport večjih pošiljk, ki ne zahtevajo najkrajši čas dostave.
3.2 Transportna sredstva po panogah
Za zagotavljanje prevoznih storitev premikanja pošiljk med mestom izvora in dostave pošiljke je potrebno uporabiti prevozna sredstva. Prevozna sredstva med seboj delimo na stacionarna in mobilna. Stacionarna prevozna sredstva so sredstva, ki se uporabljajo samo v vozliščih znotraj neke transportne verige. To so na primer skladišča ali mesta za pretovarjanje. Mobilna prevozna sredstva pa so vozila, ki se uporabljajo za prevoz med samimi vozlišči (Gleissner in Femerling, 2012).
17
V cestnem prometu se lahko ta vozila kategorizirajo glede na obremenitvene razrede/prostornine npr. kombije, kamione (motorno vozilo in priklopnik) in polpriklopnik (vlečna enota, prikolica) (Gleissner in Femerling, 2012).
Vir: (Gleissner in Femerling, 2012)
Slika 2. Transportna sredstva v cestnem prometu.
V železniškem prometu razlikujemo različne vrste vagonov. Poleg osnovnih vagonov (lokomotiv) poznamo še tovorne vagone, ki jih delimo na standardne in specializirane vagone, ki se razlikujejo po specifiki vsebovanega tovora (Gleissner in Femerling, 2013, po Cf. DB Schenker Rail Deutschland AG, 2011);
● Tip E: Odprti vagoni z ravnim dnom (za razsut tovor)
● Tip F: Posebni odprti vagoni (razkladanje s pomočjo gravitacije)
● Tip G: Pokriti vagoni
● Tip H: Pokriti vagoni z drsnimi pregradnimi stenami
● Tip K: Ravni vagoni z dvojnim setom koles
● Tip R: Ravno podvozje s setom štirih koles
18
● Tip S: Ravno podvozje za transport tuljav
● Tip S: Ravno podvozje za kovinske plošče
● Tip S: Ravno podvozje za transport kolov
● Tip T: Posebni zaprti vagon (razkladanje s pomočjo gravitacije)
● Tip T: Vagoni z možnostjo odprtja strehe
● Tip U: Nizki vagoni z ali brez posebne opreme
● Avto vagoni
● Vagoni za kombiniran transport
● Tank vagoni za gorivo, kemikalije in druge vrste tekočin
Vsak vagon ima svojo oznako, njen pomen je pravilna in racionalna eksploatacija v železniškem prometu. Pomembnejše oznake vagonov so nakladni volumen, nakladalne izmere, nosilnost, mednarodna uporaba, sposobnost prevoza zabojev itd. (Gleissner in Femerling, 2012). Železniški transport se občasno uporablja za prevoz kurirskih pošiljk. Gre za prevoze na rednih linijah in predvsem za večje pošiljke, katerih dostava ni časovno zahtevna.
Naslednji način transporta je ladijski transport, kjer se najpogosteje uporabljajo ladijski kontejnerji. Razlikujemo navadne transportne ladje, tankerje, ladje za surovo nafto in ladje za razsuti tovor. Slednje so na nek način podobne navadnim transportnim ladjam, saj tudi te lahko prevažajo razsuti tovor. Hkrati pa transportne ladje zaradi svoje visoke učinkovitosti počasi zamenjujejo ladje za razsuti tovor. V samem ladijskem transportu ločimo štiri vrste kontejnerjev: kontejner z odprto streho, kontejner z odprtimi stenami, kontejner brez sten in posebni kontejnerji (tank, za razsuti tovor, hladilniki …) (Gleissner in Femerling, 2012).
Plovila za notranji promet delimo na motorna plovila, potisnike, vlačilce, lažje vlačilce in vlečne barke. Ostali tipi so še morska plovila za plovbo po celinskih vodah, trajekti in RO-RO ladje (Gleissner in Femerling, 2012).
V letalskem prometu ločimo različne vrste letal: potniška letala, letalo za različne vrste tovora (tovorna letala) in letalo za hitro menjavanje blaga. Če imajo potniška letala razširjen spodnji del, se lahko tudi ta uporabljajo za transport blaga, to so na primer kombinirana letala. Različne vrste in specifike sestave letal zahtevajo tudi različne načine nalaganja (od spredaj, od strani ali od zadaj) tovora ter različnih oblik kontejnerjev (Gleissner in Femerling, 2012).
19
Vir: (Nemška Lufthansa, 2007)
Slika 3. Tipi letal.
3.3 Prilagojeni tehnološki procesi in tehnične izboljšave
V poštnem prometu se pojavljajo določene tehnologije po katerih ta deluje. Tehnologije poštnega prometa namreč temeljijo na različnih transportnih sredstvih, katerih lastnosti so odvisne od posameznega podjetja in njihovega načina poslovanja, na različnih manipulacijskih napravah na začetnih in končnih točkah tega prometa, na specializiranih hub terminalih in pretočnih skladiščih ter na uporabi infrastrukture vseh panog prometa. Uporaba le te je odvisna od načina delovanja posameznega podjetja in na posebnih tovornih pošiljkah, ki so lahko fizične ali elektronske (Beškovnik, 2019).
Poštna oziroma kurirska podjetja zagotavljajo tehnološke procese, kot so :
transportna logistika običajnih transportnih pošiljk,
20
trgovske storitve in oglaševanje,
komunikacija,
logistično transportne storitve (Beškovnik, 2019).
Za prenos fizičnih pošiljk poštna in kurirska podjetja uporabljajo specializirano tehnologijo, ki je podrejena hitrosti dostave. Ta mora biti direktna in točno ob določenem oziroma dogovorjenem času. Ta tehnologija je prav tako specializirana za osebne vročitve s ponavljajočim se procesom in upošteva prostorsko vpetost globalnih, nacionalnih in lokalnih servisov in sodobna IT orodja. Slednja so zelo pomembna, saj mora biti informacija, ki jo dobiva kupec, vedno v skladu s trenutnim fizičnim tokom pošiljke, ali pa ga mora celo malo prehitevati. Za to so potrebna specializirana orodja, ki omogočajo optimizacijo procesov internetnih orodij za spremljaje trenutne lokacije pošiljke, samih internetnih aplikacij, ki podajajo naročila, IT orodij za evidentiranje prevzema in predaje pošiljke prejemniku, »on- board« računalniki za zajemanje podatkov, brezžičnih mrež za celotno področje delovanja posameznega podjetja ter elektronsko povezanost s ključnimi kupci (Beškovnik, 2019).
Poleg specializirane tehnologije, ki jo uporabljajo, poštna in kurirska podjetja zagotavljajo delovanje oskrbovalne verige in različne tehnološke procese (paketi in pošiljke, vračila, direktno marketinško svetovanje in spletne storitve) (Beškovnik, 2019).
Kurirsko logistična podjetja si prizadevajo, da bi razširila ponudbo z dodatnimi storitvami (na primer uporaba dronov in spletnega poslovanja), ki bi omogočile večjo kakovost storitev za naročnika. Hkrati pa morajo zaradi potrebe po znižanju stroškov racionalizirati lastne procese.
Pri dostavah pošiljk prejemnikov se namreč ta podjetja srečujejo z zelo visokimi stroški dostave, ki le naraščajo z večkratnim vročanjem, ko na primer prejemnika ni doma. V teh primerih so ta podjetja primorana k stalnemu prilagajanju tehnoloških procesov, ki jih uporabljajo. Kot rešitev, da bi se izognili večkratnemu vročanju, so zato ta podjetja vzpostavila sistem lastnih predajnih točk (paketomati) (Beškovnik, 2019).
Na delovanje kurirsko logističnih podjetij in njihovo izvajanje procesov poštnega prometa vplivajo številni različni dejavniki: infrastrukturni, klimatski in transportni pogoji eksploatacije.
Infrastruktura ima zelo velik vpliv na izvajanje transportnih procesov skozi vse vrste prometa preko prometnic, letališč, terminalov, javnih skladišč … ter preko izvedbe lastnih infrastrukturnih prometov posameznega podjetja (izvedba in opremljenost pretočnih skladišč, lokacija predajnih centrov itd.). Klimatski vplivi prav tako delujejo preko vsake posamezne
21
prometne panoge in so odvisni od regije poslovanja ter vplivajo predvsem na hitrost dostave.
Sam transport je odvisen tudi od pogojev, ki jih narekuje eksploatacija; fizična lastnost pošiljke, obseg transporta, ki je odvisen od števila pošiljk, transportna razdalja ter območja mikro distribucije (Beškovnik, 2019).
22
4 LASTNOSTI KURIRSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
4.1 Splošno o podjetijh
4.1.1 Struktura podjetij
V Sloveniji imamo samo enega izvajalca univerzalne poštne storitve, in sicer podjetje Pošta Slovenije d. o. o. Podjetje ima dolžnost zagotavljanja univerzalnih storitev po predpisani kakovosti in pod enakimi pogoji (trajno, nemoteno in redno) vsem uporabnikom poštnih storitev na celotnem ozemlju Slovenije. Ostali izvajalci poštnih oziroma kurirskih storitev so izvajalci brez pridobljenega sklepa. Te storitve lahko izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem vnaprej obvesti agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju AKOS). Pravna podlaga omogoča izvajanje poštnih storitev na podlagi splošnega dovoljenja brez upravnega akta AKOS-a, in sicer na podlagi obvestila, ki velja za vpis v uradno evidenco. Po podatkih AKOS je bilo v letu 2018 petnajst aktivnih izvajalcev brez sklepa.
Najbolj znani izvajalci brez sklepa so DPD d. o. o., GLS d. o. o., TNT d. o. o., DHL Express Slovenije d. o. o., UPS Adria Ekspres d. o. o., in Kurirček d. o. o.. Poleg izvajalcev brez sklepa imamo v Sloveniji tudi izvajalce s sklepom in s pogodbo s Pošto Slovenije. To so izvajalci zamenljivih poštnih storitev. V letu 2018 jih je bilo 5, in sicer EPPS d. o. o., KRO d. o. o., Maksmail d. o. o., Izberi d. o. o. in Cetis-zg d.o.o (AKOS, 2020).
Po podatkih agencije so imeli izvajalci kurirskih oziroma poštnih storitev v letu 2018 skupno 6.191 zaposlenih. Največji delež zaposlenih je pripadal Pošti Slovenije, ki je zaposlovala kar 92,1 % vseh zaposlenih (AKOS, 2020).
Izvajalci poštnih storitev za svoje delo potrebujejo tako premična delovna sredstva, ki so opisana v nadaljevanju kot tudi nepremična delavna sredstva in kontaktne točke za uporabnike poštnih oziroma kurirskih storitev. Pošta Slovenije d. o. o. je zakonsko obvezana glede kontaktnih točk, medtem ko so ostali izvajalci oziroma izvajalci brez sklepa povsem svobodni pri izbiri kontaktnih točk, nekateri pa svoje storitve izvajajo celo brez njih. Zanimiv podatek, ki ga navajajo na AKOS, je, da od leta 2016 Pošta Slovenije kot največje poštno-kurirsko podjetje na trgu nima več večine kontaktnih točk v državi (Slika 4). Prehiteli so jo namreč izvajalci brez sklepa (AKOS, 2020).
23
Vir: (AKOS, 2020)
Slika 4. Procentualno spreminjanje kontaktnih točk glede na skupine podjetij.
Po podatkih AKOS-a so imeli izvajalci poštnih storitev v letu 2018 skupaj 352 milijonov čistega prihodka, kar predstavlja 0,3 % celotnega slovenskega gospodarstva. Največji delež čistih prihodkov je imela Pošta Slovenije, in sicer 66,9 % . Izvajalci s sklepom so skupaj dosegli 10,8
%, izvajalci brez sklepa pa 22,3 % čistih prihodkov. Zelo očiten je trend naraščanja vseh prihodkov od leta 2013, ko so bili prihodki najnižji (AKOS, 2020).
4.1.2 Transportna sredstva v uporabi 4.1.2.1 Kolo
Logistična podjetja v Sloveniji se poslužujejo uporabe koles in električnih koles v večjih mestih, kjer je zaprtih veliko cest in ni možnega dostopa z malimi furgoni in kombiji. Prednost dostave s kolesom je dostopnost, saj je zelo majhen in priročen, zato ni težav s parkiranjem, njihove emisije so ničelne in ne porabijo popolnoma nič goriva. Z njim lahko hitro dostavimo manjše pakete, saj se enostavno izognemo gneči, ki je v mestih zelo pogosta. Slabosti uporabe kolesa pri dostavi pa so: dostava le manjših pošiljk, saj je kolo neprimerno za dostavo paketov na daljših relacijah, vpliv vremenskih razmer (dež ali sneg), ki predstavljajo težke delovne razmere na terenu. Slaba stran koles je tudi nizka končna hitrost v primerjavi z motorjem (Pashley, 2020).
24 4.1.2.2 Motorno kolo (moped)
Podobno kot pri kolesih je prednost uporabe mopeda prav tako ta, da se uporabljajo na krajših razdaljah in so namenjeni za dostavo manjših paketov in pisem. Dostava z motorjem omogoča hitro dostavo v zadnjih kilometrih t. i. “ last mile”. V primerjavi s kolesom je motor hitrejši in z njim lahko dostavimo nekoliko večje količine, kurir pa je manj izpostavljen vremenu. Slabost mopeda v primerjavi s kolesom pa se izraža skozi porabo goriva, vendar so stroški pri tem nizki (Speedy freight, 2020).
4.1.2.3 Majhno dostavno vozilo
Majhno dostavno vozilo je izjemno uporabno za dostavo manjših pošiljk in za dostavo paketov po določenih regijah. Zaradi svoje majhne teže in svoje velikost ima tudi nižjo porabo goriva.
V primerjavi z večjimi kombiji je dobro okreten in je z njim mogoče manevrirati v ozkih ulicah, garažah itd. Tudi stroški vzdrževanja so nizki v primerjavi z večjimi dostavnimi vozili. Dolžina nakladalnega prostora je 1,5 m, višina 1,1 m in širina 1,2 m. V njem lahko prevažamo 1 euro paleto, njegova nosilnost pa je 350 kg. Slabost majhnega dostavnega vozila je majhen tovorni del in izredno omejena nosilnost (Speedy freight, 2020).
4.1.2.4 Tovorni kombi
Tovorni kombi oziroma furgon je uporaben pri paketni distribuciji, saj vanj lahko naložimo težje, večje pakete in tudi od 4 euro palete pa vse tja do 10 euro palet. Imamo različne velikosti tovornih kombijev od višine 2 do 2,4 m ter nosilnosti do 1,2 t. Nakladalni prostor znaša od 8 do 17 kubičnih metrov, odvisno od izbranega modela. Velika prednost tovornih kombijev je, da lahko pri razkladanju oziroma nakladanju kurir v tovornem prostoru stoji in nima težav z nizkim stropom, kot je to pri manjših dostavnih vozilih. Veliko prostora pa ima tudi v kabini, kar mu omogoča lažje urejanje papirjev in ostale administracije. Slabost kombijev je zagotovo okretnost, saj se na ozkih ulicah težko manevrira zaradi njegove dolžine in velikosti. Velika pa je tudi njegova poraba pogonskega goriva, predvsem ko je zelo obremenjen (Speedy freight, 2020).
25 4.1.2.5 Tovorno vozilo (tovornjak)
Tovorno vozilo oziroma tovornjak je namenjen za prevoz večjih količin palet, paketov, kosovnega blaga iz enega skladišča v drugo in nikakor ni namenjen za dostavo pošiljk od vrat do vrat. Zaradi velikosti so vozila zelo neokretna in potrebujejo večje prometnice za dostavo ali prevzem tovora. Velika težava pri kamionih je vožnja vzvratno, saj je vožnja nepregledna, razen pri novejših vozilih, ki imajo vgrajeno kamero. Njegova nakladalna velikost je okoli 59 kubičnih metrov (Speedy freight, 2020).
4.2 DHL Slovenija
DHL je bil ustanovljen leta 1969 kot prvo podjetje, katerega cilj je dostava od vrat do vrat.
Prvotni namen ob ustanovitvi tega podjetja je bil prevoz dokumentov z letalom, saj so tako dokumenti prispeli na carino pred samim tovorom, kar je prihranilo veliko časa. DHL trdi, da so oni sami največje logistično podjetje na svetu. To podjetje namreč deluje kar v 220 državah, zaposlujejo pa več kot 100 000 ljudi. Glavna prelomnica v delovanju tega podjetja je bilo leto 2002, ko ga je prevzelo podjetje Deutsche Post. Deutshe post DHL Group sestavljajo DHL Express, DHL Global Forwarding Freight (namenjen transportu tovora) in DHL Supply Chain, ki predstavlja njihovo oskrbovalno verigo (DHL, 2020).
DHL ponuja ekspresno dostavo po vsem svetu – prevoze opravljajo z letali, vlaki, tovornimi vozili in ladjami. Opravljajo tudi skladiščne storitve. Njihov obseg ne zajema le storitev skladiščenja, temveč obsega vse od pakiranja do samega popravila pošiljk. DHL-ova oskrbovalna veriga poteka skozi naslednje postaje: surovine, uvoz, proizvodni tokovi, izvoz, skladiščenje, distribucija in vračila. DHL ima v uporabi več kot 34.000 vozil, 84.000 kontaktnih točk, 3.000 objektov in več kot 260 letal, ki opravijo več kot 3.000 letov dnevno (DHL, 2020).
DHL Slovenija ponuja izvozne storitve, uvozne storitve, storitve notranjega prometa, DHL express Envelope, E-commerce, carinske storitve in še nekatere druge dodatne. Svoje izvozne storitve delijo na (DHL, 2020):
DHL Express Worldwide; ta storitev je po njihovih besedah najbolj prepoznavna storitev, saj nudijo dostavo pošiljk do teže 70 kg in več, kosovne pošiljke do teže 1.000 kg do konca naslednjega možnega delovnega dne kjer koli po svetu.
26
DHL Express 12.00 je storitev, ki omogoča dostavo pred 12.00 uro na naslednji možni delovni dan. Teža nepaletizirane pošiljke (palet ne sprejemajo) je kot pri ostalih storitvah lahko 70 kg, največja teža več kosovne pošiljke pa lahko znaša 300 kg. Ta storitev vključuje vračilo denarja, za kar veljajo dodatni roki in pogoji prevoza. To storitev je mogoče uporabiti v 47 državah po svetu.
DHL Express 9.00 storitev omogoča dostavo paketov do 9.00 ure v dveh delovnih dneh v 13 državah po svetu (predvsem po evropskih središčih in azijskem trgu). Ta storitev omogoča prevoz paktov do 30 kg, palet ne sprejemajo, največja masa kosovnih pošiljk pa znaša 300 kg. Tudi tu nudijo možnost garancije vračila denarja.
DHL Economy Select je storitev, ki omogoča dostavo v najprej določenih dnevih.
Sprejemajo palete do 1.000 kg, pakete do 70 kg, največja teža pa je lahko do 1.000 kg.
Uvozna storitev je storitev DHL Express Worldwide import, ki omogoča uvoz pošiljk iz več kot 220 držav po vsem svetu. Če je potrebna hitrejša dostava, ponujajo tudi storitvi DHL Express 12.00 Import ter DHL Economy Select Import za manj nujne pošiljke (DHL, 2020).
Dodatne storitve, ki jih ponuja DHL, so storitev plačanih dajatev in davkov, poseben prevzem in dostava, priprava pošiljke, sobotna dostava zavarovanje, razširjena garancija, zahtevan podpis naslovnika, pooblaščeni uvoznik, natisnjena faktura, rezidenčni naslov, nevtralna dostava in izbira embalaže (DHL, 2020).
DHL Slovenija ima svojo poslovalnico v industrijski coni Trzin, DHL Freight skladišče in terminal se nahaja v Kranju na naslovu Struževo 88, poleg brniškega letališča pa se nahaja DHL Express (DHL, 2020).
4.3 DPD Slovenija
DPD Slovenija je del skupine DPD Group, ki spada v drugo največje mednarodno dostavno mrežo v Evropi. Šteje skupno 68.000 zaposlenih. Dnevno po vsem svetu dostavijo 5,8 milijonov paketov v več kot 230 različnih državah sveta, kjer imajo tudi več kot 32.000 paketnih trgovin Pickup. Omogočajo dostavo paketov do maksimalne teže 31,5 kg, dolžine 175 cm ter maksimalne vsote najdaljših stranic 300 cm (DPD, 2020).
27
Glavne naloge oziroma storitve, ki jih izvaja DPD Slovenija, so transport, prevzem, razvrščanje, skladiščenje in dostava paketov do prejemnika oziroma poimenovanje proizvajalcev ali pogodbenih partnerjev, ki te storitve opravijo v imenu DPD Slovenija (DPD, 2020).
V DPD Slovenija dostavljanje paketov delijo v dve skupini, in sicer dostavljanje paketov za pravne osebe in dostavljanje paketov za fizične osebe. V teh dveh primerih se cene storitev med seboj spreminjajo in razlikujejo. Prav tako prihaja do razlik v ceni za 5-kilogramski paket. Ta ima za fizično osebo ceno 7 €, cena istega paketa za pravno osebo pa znaša 5 €. Za pakete nad 50 kg je dostava možna le s predhodnim dogovorom. Poleg klasične dostave nudijo tudi ekspres dostavo, in sicer do 8.30, 10.00 ali 12.00 ure. Zgodnejša, kot je ura dostave paketa, višja je cena storitve. Tako je za 5-kilogramski paket dostave do 8.30 ure cena 12,35 €, do 10 ure je cena istega paketa 9,35 € in do 12 ure 6,35 € (DPD, 2020).
V DPD Slovenija nudijo tudi dodatne storitve, za katere je potrebno doplačilo. To so: višje zavarovanje ob poškodbi ali izgubi, plačilo po povzetju, plačilo po povzetju s karticami, vrnitev dokumentov pošiljatelju, menjalni paket, SMS in E-mail obveščanje o prispeli pošiljki,
»predict« (1-urni časovni okvir dostave), dostava ob sobotah, preverjanje identitete prejemnika, dostava v pisarno, nadstandardna embalaža, izvozno carinjenje in »collection request« za domači trg in izvoz ter številne druge (DPD, 2020).
DPD Slovenija ima v Sloveniji 5 depojev, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju in Dekanih.
Glavni sedež se nahaja v Šentvidu pri Ljubljani. DPD svojim strankam ponuja kar 644 prevzemnih točk, kjer kupec lahko izbere dostavo paketa v primeru, da ne želi ali ne uspe prevzeti paketa na domu. Takšne kontaktne točke so: Petrol (355), Petrol Hop in (7), OMW (83), MOL (46), 3DVA trafike (168), DPD depo (5). Načrtujejo tudi razširitev, in sicer s približno 450 dodatnimi kontaktnimi točkami v sodelovanju s podjetjem direct4.me. S tem bodo na razpolago v več kot 100 dodatnih lokacijah po Sloveniji (DPD, 2020).
V času epidemije so se pri DPD Slovenija lotili zanimivega pristopa, in sicer so strankam na dan prihoda paketa poslali sms s PIN kodo, katera zadostuje za prevzem paketa, saj ta deluje kot osebna identifikacija in ni potrebnega podpisa stranke ob prevzemu paketa. V primeru, da želi stranka nekoga pooblastiti za prevzem paketa, mu ta enostavno zaupa posredovano PIN številko (DPD, 2020).
28
Zelo pomembna pridobitev je prav tako aplikacija myDPP, ki stranki omogoča, da si jo prenese na telefon v operacijskem sistemu tako android kot tudi ios. Omogoča v realnem času spremljanje nahajališče paketa, pri čemer se časovno okno posodablja vsako minuto in je podatek prikazan s 30 minutno natančnostjo. Aplikacija omogoča preusmeritev paketa. V primeru, da nas ni doma, lahko spremenimo dan ali kraj dostave (DPD, 2020).
4.4 GLS Slovenija
GLS Slovenija opravlja tako domače kot tudi mednarodne prevoze paketov. Storitve opravlja za vse, ki sklenejo pogodbo z njimi ali uporabljajo spletno aplikacijo pošljipaket.si in ustrezno poravnajo svoje obveznosti po vnaprej določeni pogodbi. Prevoze opravljajo pogodbeni partnerji, ki so pod nadzorom GLS Slovenija. Le-ta zagotavlja kakovost njihovega opravljanja storitev. Po Sloveniji se vročanje izvaja na običajnem delovnem mestu za pošto pri naslovniku po sistemu “od vrat do vrat” (ang. door to door) naslednji delovni dan. GLS tehnologija omogoča sledenje skozi celoten proces ne glede na to, da storitev izvajajo v veliki meri pogodbeniki (GLS, 2020).
GLS Slovenija opravlja storitve prevoza paketov prednostno pogodbenim partnerjem.
Pogodbeno razmerje sklenejo s Pogodbo o sodelovanju. O časovnem obdobju pa se dogovorijo medsebojno s posamezno stranko. GLS Slovenija vključuje naloge prevzemov, dostav, zbiranja, sortiranja, nalaganja, razkladanja, obravnavanja in začasnega shranjevanja (do največ 4 dni) v primeru neuspešnih dostav. GLS Slovenija ponuja storitve 24-urne dostave poslovnih paketov in malih poslovnih paketov po celotni Sloveniji. Paket dostavijo naslednji dan po prevzemu paketa, ponujajo pa sprotno podajanje informacij o času dostave. Gre za storitve prevoza paketov v vse članice EU in Norveško, Švico, Turčijo in Srbijo na podlagi sodelovanja z mrežo GLS General Logistics Systems. Storitev uvoza paketov poslanih iz držav članic mreže GLS general Logistics Systems in iz Norveške ter Švice. Carinjenje pa vršijo v skladu z navodili naslovnika in njihovo dostavo. V njihovi ponudbi lahko zasledimo več različnih vrst paketov (GLS, 2020):
1. Poslovni paket
Dostava paketa “od vrat do vrat” po vsej Sloveniji, ki jo izvedejo hitro in učinkovito. Paket prevzamejo v katerem koli kraju v Sloveniji in ga dostavijo naslednji delovni dan znotraj
29
delovnika, torej med 8. in 16. uro. V primeru, da je dostava neuspešna, nudijo drugi poskus dostave, ki je povsem brezplačen.
2. Ekspres paket
Omogoča dostavo nujnih paketov do določene ure, najkasneje do 9.00, 10.00 ali 12.00 naslednji delovni dan po prevzemu paketa. To je dodatna storitev, ki se obračuna poleg standardne dostave. Storitev ni na voljo v vseh krajih, vendar le v določenih in ob uporabi spletne aplikacije Connect online, kjer lahko vidimo seznam vseh lokacij. V primeru, da z dostavo zamudijo zaradi krivde ponudnika storitve za več kot 15 minut, se stroški ekspres storitve povrnejo.
3. Mali poslovni paket in Ekspres mali paket
Ta storitev omogoča posebno ravnanje paketov do teže 2 kg. Vključuje ločeno sortiranje, ločen prevoz, posebne GLS vrečke in poenostavljen postopek označevanja malih paketov z uporabo za to namenjenega GLS trikotnika.
4. Evro poslovni paket in Evro mali poslovni paket
Je zanesljiva, hitra in učinkovita cestna distribucija paketa “od vrat do vrat” z ugodnim tranzitnim časom za 36 evropskih držav.
5. Izvozna distribucija paketov
Pakete dostavljajo tuji pogodbeni partnerji podjetja GLS. GLS zagotavlja, da ohranja nadzor nad paketi (od prevzema do dostave) in da je kadarkoli možno pridobiti informacije glede paketov in potrdila dostave, četudi storitev opravljajo zunanji partnerji. Pri izvoznih paketih je čas dostave odvisen od ciljne države, to je nekje med 1 in 6 delovnih dni po prevzemu paketa.
Čas carinskih postopkov je odvisen od posameznih držav in njihovih zakonov. Stroški, ki pri tem nastanejo, bremenijo naslovnika. V kolikor jih ta ne poravna, mora stroške poravnati naročnik prevoza. V mnogih državah je v primeru neuspele dostave v prvem poskusu ta shranjen v paketni trgovini, ki se nahaja najbližje naslovniku. Če ta paket ni prevzet v nekaj dneh, se paket vrne nazaj pošiljatelju.
Dodatne storitve, ki jih ponuja GLS Slovenija, in so na voljo proti doplačilu, so: 24-urna garancija, storitev prevzema in dostave, storitev prevzema in dostave tretji osebi, storitev plačila po povzetju, storitev menjave paketa, storitev klic pred dostavo, storitev v roke naslovniku, storitev dostava na določen dan, storitev vračila spremnih dokumentov, storitev osebni dvig,
30
nadomestila v primeru škode ali izgube, storitev SMS na dan dostave, storitev SMS obveščanja, storitev fleksibilne dostave, storitev dostave v paketno trgovino ali paketomat, ročno ravnanje, prevoz nevarnega blaga in storitev poznega pobiranja (GLS, 2020).
Pri GLS Slovenija zahtevajo, da je paket pravilno zapakiran in da je opremljen s prevoznim potrdilom, tako da so jasno vidni podatki o naslovniku in o teži paketa. Le tako lahko zagotovijo, da bo paket pravilno in nepoškodovano dostavljen do končnega naslova. V okviru izvajanja prevoznih storitev izvajajo prevoze paketov do teže 40 kg (absolutna teža) ter 200 cm dolžine, 60 cm višine in 80 cm širine, pod pogojem, da vsota 2* višina + 2* širina +1* dolžina ne presega mere 300 cm. V primeru, da paket presega mere, obstaja verjetnost, da paket ne bo dostavljen pravočasno, prav tako pa lahko zaračunajo dodatno storitev (GLS, 2020).
Stranki omogočajo, da v kolikor vedo, da jih v predvidenem času ne bo doma, lahko spremenijo prevzemno mesto. GLS Slovenija omogoča oddajo paketa v paketni trgovini, paketomatu ali s partnerji paketno trgovino Petrol, OMW, trafike 3DVA in BigBang, kjer pa je potrebno plačati dodatno storitev za vročitev in sicer v ceni 0,45 € ter storitev obdelave odkupnine v višini 1,05
€.
GLS Paketomat strankam omogoča 24-urno prevzemanje in oddajanje paketov. Služijo kot dodatne točke za prevzem paketa. Ko kurir odda paket, stranka prejme sms ali e-poštno sporočilo, da se njihov paket nahaja v paketomatu in da je pripravljen za dvig. Paketomat služi tudi mimoidočim, ki lahko začasno hranijo svoje osebne stvari kot nekakšen sef. Paketomat je v velikosti 2 x 2 m in ima 20 predalov oziroma omaric različnih velikosti. V Sloveniji je približno 120 paketomatov, ki se nahajajo na območjih z visoko obiskanostjo in 650 paketnih trgovin (obstoječe trgovine, bencinski servisi Petrol) (GLS, 2020).
V Sloveniji ima GLS 22 depojev (Ljubljana, Ljubljana BTC, Domžale, Grosuplje, Vrhnika, Unec, Maribor, Ptuj, Kranj, Škofja loka, Nova Gorica, Celje, Zagorje, Tolmin, Slovenj Gradec, Novo mesto, Krško, Koper, Murska Sobota, Slovenska Bistrica in pa Velenje). V celotni grupaciji pa ima preko 50 sortirnih centrov in več kot 1.000 skladišč. Imajo več kot 18.000 zaposlenih in približno 36.000 zunanjih izvajalcev, ki skrbijo za 30.000 vozil. V poslovnem letu 2017/2018 je GLS dostavil kar 584 milijonov paketov in ustvaril promet v višini 2,9 milijarde evrov (GLS, 2020).
