Luka Koper je ključni generator logističnih storitev - ne le za Slovenijo

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

november 2015

103

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Drugi tir:

Luka Koper je ključni generator logističnih storitev - ne le za Slovenijo

Branko Rožič: Vodenje z zgledom – moje vodilo včeraj in danes Madžarska z ekonomskimi orodji dosega okoljske cilje

Na tujem se z zelenimi tehnologijami lažje prodre kot v Sloveniji Ciljno spremljanje rabe energije je prava pot za URE

Praksa občin različna, a potuje se vse bolj raznoliko

Že poročate o

trajnostnem razvoju ?

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Že poročate

trajnostnem

finančni rezultati ^•

izboljšana učinkovitost in produktivnost

•

zmanjšana odvisnost od izbranih virov

Razlogi:

poslovna odličnost ^•

v koraku z zakonodajo

•

strateško predvidevanje

•

dvig ugleda

komunikacijske prednosti

•

trženjska dodana vrednost

•

izboljšanje pripadnosti podjetju

•

izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika

Promocija

U vo d n ik

november 2015

10 3 EOL 3

Slovenska tla, kot jih vidi okoljsko oko

S

lovenija je z gozdovi in vodami med pr- vokategorniki v Evropi. Zelo drugače je z zemljo, s tlemi. Nobene tolažbe ni v podatku, da se, ko gre za varovanje, ohranjanje, revi- talizacijo in trajnostno rabo tal, zelo počasi prebuja Evropa. Ta stara dama slovi, in prav zdaj to spet dokazuje, po polževih reakcijah.

Dr. Franc Lobnik v najnovejši strokovni pu- blikaciji Tla Slovenije s pedološko karto v me- rilu 1 : 250.000 piše, da je nerazumljivo, ker Evropska komisija ne premore dovolj poguma za sprejem direktive o tleh. Kajti groženj je vsak dan več. Od erozij, izgub organskih snovi, zemeljskih plazov, poplav, zmanjševa- nja biotske raznovrstnosti do onesnaževanja, pa preveč intenzivne kmetijske pridelave in pozidave najboljših kmetijskih zemljišč.

Stroka opozarja še na uničevanje tal zaradi urbanega razvoja, gradnje infrastrukture in transportnih poti.

O

koljsko oko vidi tla kaskadno. Drugače tudi ne more. Tisti, ki gledajo daleč v pri- hodnost, na prvo mesto postavljajo prehran- sko varnost in oskrbo. Zakaj? Zato, ker ima Slovenija najmanj obdelovalnih površin na prebivalca. Natančneje. Z 8,8 % obdelovalnih površin in 24,3 % kmetijskih površin zaseda šele 24. mesto v EU. Evropsko povprečje pri obdelovalnih površinah znaša 27,4 %, kme- tijskih površin pa 45 %. Zdajšnji kmetijski minister je znan po izjavi, a ni bil edini, da v Sloveniji vsak dan izgubimo površin za eno povprečno kmetijo. Dodaja skrb, ali bo Slovenija pridelala dovolj hrane za svoje dr- žavljane. In to ga skrbi upravičeno. V kriznih trenutkih v zadnjih letih je vsaka država upo- rabila vsa sredstva, da je reševala sama sebe.

Tudi z bodečo žico. EU pa je politiko uporabila kot sredstvo za ekonomski pritisk in je nič ne zanima, kaj se dogaja z mlekom ali paradi- žnikom ali jabolkami v posameznih državah.

T

orej Slovenija z regulativo o tleh ne sme več čakati.

P

ridelava hrane je povsem odvisna od tal. A tla so tudi filter za podtalnico. So življenj- ski prostor raznovrstnih organizmov. Z ozra- čjem izmenjujejo pline in bistveno vplivajo na kakovost bivanja, na človekovo zdravje.

Ekološko funkcijo tal, naravnega vira, ki ga Slovenija nima v izobilju, in ni obnovljiv, uradna politika odrinja med neprednostne naloge. Z ostrejšo okoljsko zakonodajo se sicer zmanjšuje onesnaženje tal, vendar zlasti sa- nacija degradiranih območij v državi poteka prepočasi. Je bolj ilustracija, da slovenska tla še niso dovolj stresla uradne politike. In da ostaja zemlja marsikje zelo bolna.

O

koljskih bremen namreč v Sloveniji ni malo. Kar nekaj območij je zaradi one- snaževanja v preteklosti močno in preveč onesnaženo. Ne mislim samo na industrijsko onesnaževanje, na primer na težke kovine v Mežiški dolini, v Celjski kotlini, Zasavju, v okolici Maribora, Jesenic, na Idrijskem in drugod. Pedološke karte Centra za pedolo- gijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete v Ljubljani so dovolj pregledne, raziskav ne manjka. Zgodba o azbestu se že dolgo vleče.

Kje so doma hlapne organske spojine, je znano. Tudi o PCB v Semiču se nekaj časa hrup ni polegel. Še izrazitejše so težave s prašnimi delci PM10. A območja z najbolj onesnaženim zrakom si bodo morda opomogla, če bo denar za izpeljavo programov sanacije. Iz monitorin- ga tal v Sloveniji štrli še uporaba pesticidov v kmetijstvu, vse bolj pa silijo v ospredje ne- gativni vplivi prometa, individualnih kurišč, različnih emisij plinov in podobno.

D

oslej si je samo Mežiška dolina prislužila poseben državni odlok za sanacijo obre- menjevanja okolja. Stroka z novimi metodami ozdravlja zastrupljeno zemljo. Celjska kotlina je obvisela v zraku, čeprav se je najprej oblju- bljal celo zakon, ki naj bi zagotovil finančne vire za sanacijo zelo degradiranega območja.

Ni bilo ne zakona, ne odloka, sledila pa je sodba evropskega sodišča. Nanašala se je na sanacijo dveh lokacij v Celju – stare Cinkarne in Bukovžlaka. Tista dela, ki bi jih morala opraviti občina na prostoru stare Cinkarne, so bila opravljena. Država pa bo, kot je oblju- bila okoljska ministrica, sanirala nedovoljeno odlagališče odpadkov Bukovžlak v prihodnjih dveh letih. A le za ta del? Kaj pa ostalo? In kaj druga degradirana območja? Kaj bo Slovenija storila za revitalizacijo tal v novi finančni perspektivi 2014 – 2020?

V

novi Zakon o varstvu okolja, ki ga pripra- vlja MOP, naj bi vključili tudi reševanje starih bremen. Kaj so bremena v tleh, so za- znale in strokovno utemeljile raziskave. Ni veliko neznank. Zakon naj raje opredeli odgo- vornost, ukrepe in predvsem vire, kako začeti zdravljenje slovenskih tal. Prva možnost je že nova finančna perspektiva. Prostorsko načrtovanje države bo lažje, če bo predvsem država s partnerji, to so stroka, občine in gospodarstvo, končno načrtno začela gospo- dariti s tlemi, s slovensko zemljo.

Č

e država noče zgubiti tal pod nogami, naj vsaj v mednarodnem letu tal pove, s kate- rimi medikamenti bo začela zdraviti bolezni, ki jih je predolgo pustila v slovenski zemlji.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand, UVodniK

Že poročate o

trajnostnem razvoju ?

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Že poročate

trajnostnem

finančni rezultati ^•

izboljšana učinkovitost in produktivnost

•

zmanjšana odvisnost od izbranih virov

Razlogi:

poslovna odličnost ^•

v koraku z zakonodajo

•

strateško predvidevanje

•

dvig ugleda

komunikacijske prednosti

•

trženjska dodana vrednost

•

izboljšanje pripadnosti podjetju

•

izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja

in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika

vs eb in a

november 2015

10 3 4 EOL

Vsebina

impreSUm

5 novosti

8 V ospredju so reciklabilni in biorazgradljivi materiali, a brez ekonomike ne gre

10 Vodenje z zgledom – moje vodilo včeraj in danes

13 na ogled najnovejši dosežki aktivnega in inteligentnega pakiranja 14 Luksuzni embalaži še ni zapihal zadnji veter, prav nasprotno

23 papirna industrija porabi vse manj surovin in energentov

24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 madžarska z ekonomskimi

orodji dosega okoljske cilje

29 rCero Ljubljana - največji okoljski kohezijski projekt v Sloveniji

30 okoljski standardi in trajnostno poročanje kot ogledalo podjetja 34 Slovenija premalo izkorišča potencial toplotnih črpalk 37 Usmeritev v pametne materiale nove generacije 38 največ vlaganj v oskrbo z vodo in ureditev kanalizacije

40 na tujem se z zelenimi tehnologijami lažje prodre kot v Sloveniji

42 Slovenija potrebuje

design Counsil, kot ga poznajo po svetu

44 Ciljno spremljanje rabe energije je prava pot za Ure 47 panoga potrebuje stabilen pravni

okvir in posluh države

48 Luka Koper je ključni generator logističnih storitev - ne le za Slovenijo 52 prihodnje leto naj bi pridobili gradbeno dovoljenje za celotni projekt 54 Z novim modelom krajšajo razdalje do letališč in se širijo na tuje

56 praksa občin različna, a potuje se vse bolj raznoliko

Pokrovitelj 103. številke: Pokrovitelj področja okolje: ELCOND Ingeniring, d.o.o.

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, november 2015 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

partnerJi

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

vs eb in a

november 2015

10 3 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Material za večjo

učinkovitost pakiranja

podjetji Bosch packaging technology in amcor sta na Fachpack sejmu v nemčiji predstavili doy Zip vrečke. Cilj je bil izboljšati proizvodni proces in povečati priljubljenost proizvodov pri kupcih. podjetji sta sklenili partnerstvo za razvoj materiala ZipSpeed, ki je namenjen uporabi na Boschovem vertikalnem pakirnem stroju SVe 2520dZ. material ZipSpeed pet/

pe, ki je lahko vodljiv, se odlično zapira in omogoča boljši izgled pri aplikaciji zapiral na vrečko. »da bi povečali učinkovitost stroja, smo razvili pametno aplikacijo za zapiranje, ki ne potrebuje luknjanja, da izdela vrečko s kvalitetnim zapiranjem.

proizvodni proces je sedaj poenostavljen in hitrejši,« je povedal Joachim pietzsch, direktor razvoja v amcor Flexibles.

ZipSpeed material je pri polni hitrosti stroja izdelal 100 vrečk na minuto. »ZipSpeed zapiralo ima razpon od 100 do 180 °C, kar kupcem omogoča nižje zapiralne temperature pri proizvodnji. Hkrati ima material visoko odpornost na visoke temperature, ko so te potrebne pri aplikaciji zapiral na vrečko,« je pojasnil njihov razvojnik.

eMbalaža z ManjšiM ogljičniM odtisoM

podjetje amcor, vodilni na globalnem trgu fleksibilne embalaže, in podjetje relieves

egara, specialist za rešitve etiketiranja, sta združila moči in izdelala embalažo za vlažilne robčke amreclose. amreclose nadomesti štiri ločene komponente trdnih plastičnih zapiral z eno, pol togo nalepko, ki jo je mogoče v celoti natisniti in enostavno umestiti v embalažo. »Kupcu omogoča enostavno odpiranje z uporabo ene roke, na klik, v tanjši, lahko prenosljivi verziji,« je povedal thomas Fessler, vodja razvoja pri podjetju amcor Flexibles. »testi so pokazali, da embalaža bolj ohranja vlažnost robčkov kot druge embalaže na trgu,« je še dodal tomas Fessler. poleg izboljšane varnosti izdelka in lažje uporabe lahko amreclose lastnikom blagovne znamke ponudi privlačnejši izdelek za končnega kupca.

etiketo je možno v celoti natisniti. embalaža ima 60 % manjši ogljični odtis v primerjavi s trdimi plastičnimi zapirali, kar jo dela bolj trajnostno. proizvajalcem omogoča enostavnejšo in hitrejšo proizvodno linijo.

»Z uporabo amreclose embalaže potrebe po investicijah in dragi dodatni strojni opremi ni, saj jo lahko prilagodimo na obstoječe stroje z manjšimi prilagoditvami,«

so se pohvalili v podjetju relieves egara.

nov ogenj na trgu kečapov

podjetje rpC promens Consumer Kutenholz je v sodelovanju s podjetjem theodor Kattus GmbH razvilo novo stilsko embalažo za kečap. V 300 ml embalažo iz polipropilena je vgrajena kisikova eVoH pregrada, ki daljša obstojnost izdelka na prodajnih policah in je primerna za vroče polnjenje. embalaža ima sodoben in privlačen rebrast izgled s komplementarnim pokrovom in veliko površino za etiketiranje.

embalaža, s katero je enostavno rokovati, se tudi stisne, da jo lahko popolnoma izpraznimo. nova embalaža je namenjena kečapom Fuego, v treh okusih, ki sodijo k hrani iz žara.

Kratko, zanimivo

novosti

Fakulteta napoveDuje nova logistična znanja

Desetletje prenosa znanja, desetletje odkri- vanja. To sta bili gesli, s katerimi je Fakulteta za logistiko v Celju praznovala 10-letnico.

Majhen jubilej, a zlasti za mariborsko uni- verzo in Celje mejnik, ki si zasluži posebno pozornost. Pomen logistike se povečuje iz leta v leto in je velik izziv za države, ki snujejo nove prometne poti v EU, še posebej pa za go- spodarstvo, saj lahko logistika zelo prispeva k uspešnemu poslovanju. Nerazviti logistični procesi pa lahko podjetje tudi pokopljejo.

Na celjski Fakulteti za logistiko razvijajo več študijskih programov: visokošolski strokovni program, univerzitetni študijski program, magistrski in doktorski študijski program.

Logistika v podjetjih postaja vse bolj strokov- na, k čemur pripomorejo številni diplomirani inženirji logistike, ki uspešno končujejo štu- dij v Celju.

Do ustanovitve Fakultete za logistiko je prišlo leta 2002. Takrat so Univerze v Mariboru, Mestna občin Celje in Občina Krško podpisale Pismo o nameri, s katerim sta se občini obve- zali, da bosta zagotovili finančne, infrastruk- turne, kadrovske in statusno-organizacijske pogoje za ustanovitev in delovanje fakultete.

Leta 2005 pa je fakulteta odprla vrata prvi generaciji študentov na vseh 3. bolonjskih stopnjah.

V desetih letih delovanja se lahko pohvalijo z mednarodno akreditiranimi študijskimi pro- grami. Kurikulum odraža sodobna logistična znanja. Logistika se je v Sloveniji in tujini, tudi zahvaljujoč znanstveno-raziskovalne- mu delu fakultete, uveljavila kot znanstvena disciplina aplikativne narave. Vendar ima še veliko potenciala. Na jubilejnem dogodku je dr. Peter Gašparič, minister, dejal, da država lahko in tudi bo pomagala pri prepoznavanju potenciala transportne logistike, črpanju evropskih sredstev in pri gradnji prometne infrastrukture, potrebne za somodalne teh- nologije transporta. Pri tej nalogi pomembno vlogo igra prav Fakulteta. Dekan fakultete dr.

Bojan Rosi pa je obljubil, da bodo na fakulteti še naprej ustvarjali nova logistična znanja in predvsem skrbeli, da bodo njihovi študenti kompetentni in celoviti logisti, ki bodo po- sedovali logistična znanja, bodo družbeno odgovorni, radovedni in ustvarjalni.

november 2015

10 3 6 EOL

novosti

Kratko, zanimivo

oblika jantarjeve steklenice za pivo vzbuja pozornost

pivovarna Vocation iz Hebden Bridga je svoja prva piva postavila na police aprila letos. S svojim posebnim pozicioniranjem blagovne znamke je povzročila veliko zanimanje javnosti. Za prvo pivo, ki so ga predstavili trgu so namreč izbrali 500 ml jantarjevo steklenico steklarne Beatson Clark’s in to s prav posebno obliko. »Varimo živahna in specifična piva.

na zasičenem trgu moraš uporabiti vse načine, da izstopaš,« je pojasnil direktor podjetja Vocation in glavni pivovar John Hickling. »Veliko delov sestavljanke je in ena izmed pomembnejših komponent je oblika steklenice. pivovarne praviloma uporabljajo enako obliko steklenice zaradi praktičnih razlogov. Ker mi sami stekleničimo pivo, smo uporabili priložnost, da smo lahko drugačni. S steklenico skušamo ubrati srednjo pot in ustvariti znamko, ki bo nagovarjala mlade in ne bo spregledala starejše generacije,« pojasnjuje direktor.

pivovarna Vocation trenutno stekleniči dve vrsti piva - Heart & Soul and pride &

Joy – vendar načrtujejo nova stekleničenja kmalu. »obratujemo šele tri mesece in prodaja gre zelo dobro,« je povedal Simon Forster, kreativni direktor odgovorne agencije robot Food, ki je izbral nenavadno steklenico. »oblika steklenice ustreza dizajnu, saj pušča maksimalen prostor za etiketo in ima unikatno silhueto. na trgu ni nobenega pivovarja, ki bi uporabljal steklenico te oblike z »ravnimi rameni«

– ima tradicionalno barvo, vendar hkrati daje občutek unikatnosti in modernosti,« je dizajn razložil oblikovalec.

posebno vedro za Majonezo

podjetje Sasco iz Velike Britanije, ki je vodilni proizvajalec majoneze in drugih omak, praznuje 20. obletnico obstoja.

obletnico bodo obeležili s posebno izdajo embalaže za 10 l majoneze. V sodelovanju s podjetjem rpC Superfos so izdelali svetlo belo pp vedro z zelenim, fleksibilnim membranskim pokrovom in trdim plastičnim ročajem. poleg tribarvne predstavitve Sascove blagovne znamke, je na posebnem vedru tudi rdeča rozeta, ki obeležuje 20. obletnico. podjetje ima v redni prodaji poleg vedra z 10 l še 20,5 l in 2,5 l, ki jih izdeluje rpC Superfos.

pokrovček za varno pitje iz pločevink

Safe Cover je razvil in patentiral istoimenski pokrovček za varno in higiensko pitje iz pločevinke. Uporabnikom preprečuje direkten stik s pločevinko in ostrimi robovi ter preprečuje vdor os, čebel in drugih žuželk. na voljo je v petih različnih barvah in z namestitvijo ne posega v izgled blagovne znamke pijače. Zaščitni pokrovček Safe Cover rešuje problem higiene in varnosti pri pitju vseh vrst napitkov iz pločevink.

problem predstavljajo predvsem slaba higiena zaradi skladiščenja in transporta proizvodov, pa tudi ostri robovi ter vdor nevarnih žuželk v pijačo. njihovo najmočnejše orožje v boju s konkurenco je zaščita intelektualne lastnine za domala cel svet. Uporabniku omogoča varno in higiensko pitje.

ŠtuDentje na poletni Šoli o gso

Društvo študentov mikrobiologije Slovenije je organiziralo Mikrobiološko poletno šolo, ki so jo letos posvetili gensko spremenjenim organizmom. Na štiridnevnem dogodku so v štirih ločenih sklopih obravnavali gensko spremenjene mikroorganizme (v nadaljeva- nju GSO), živali in rastline, dotaknili pa so se tudi potrošnikov, hrane in drugih tem.

Po njihovem mnenju se o GSO širi veliko napačnih informacij.

logistični kongres z Dobrimi praksami

Logistika v avtomobilski industriji in hladni verigi ter standardi v mednarodni logistiki, to so bile osrednje teme tretjega slovenskega logističnega kongresa. Dobre prakse v podjetjih pa naj bi konkretno pokazale, kaj daje učinkovita organizacija logistike. Izkušnje sta predstavila Damjan Zupančič, direktor logistike v podjetju TPV, in Robert Gortnar, direktor DSV Transport.

Gosta kongresa sta bila med drugim pred- sednik Evropskega logističnega združenja (ELA) in predsednik Mednarodnega zdru- ženja špediterjev. Kot dobra primera so na kongresu predstavili še Luko Koper, ki se vse bolj razvija v pomembno avtomobil- sko pristanišče, še posebej po pogodbi z Mercedesom, in družbo Schenker z avto- mobilskim logističnim centrom v Romuniji.

Na kongresu so Janko Pirkoviču, dolgo- letnemu direktorju BTC Logistike, pode- lili priznanje za življenjsko delo. Janko Pirkovič se je spomladi upokojil.

zasavje z Dograjenim Ceroz-om

Konec oktobra so v Zasavju odprli dogra- jen center za ravnanje z odpadki CEROZ.

Zgrajen je bil v okviru evropskega ko- hezijskega projekta »Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju CEROZ – II.

faza« in gre za enega od šestih delujočih centrov v Sloveniji. Občine investitorice so Hrastnik, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi. CEROZ obsega dve lokaciji:

Unično v Hrastniku in Neža v Trbovljah. Na Uničnem so se zgradili sortirnica s kapaci- teto 20.000 ton/leto sortiranih ostankov mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij, kompostarna za predelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov v kva- litetni kompost s kapaciteto 3.000 ton/leto

november 2015

10 3 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

novosti

transparentno okence na eMbalaži za čaj

Svetovno znani angleški proizvajalec čajev twining & Company se je želel na trgu pozicionirati kot inovativen dobavitelj. V sodelovanju z embalažnim podjetjem mondi so razvili novo embalažo, samostoječe vrečke iz posebnega materiala, ki omogoča delno vidnost čajev skozi embalažo. to so dosegli s transparentnim okencem, pregrado eVoH. novi žepki so namenjeni pakiranju čajnih vrečk in čajev v lističih.

Vrečke je mogoče odpreti in nato ponovno zapreti. mondijeve samostoječe vrečke ponujajo kupcu več varnosti, enostavno uporabo, odlično predstavitev blagovne znamke in dolgo obstojnost brez izgube okusa zahvaljujoč kisikovi pregradi.

embalaža je izdelana iz materiala pet/ pe eVoH z integrirano zadrgo – ta mehanizem za zapiranje in odpiranje vrečke je prednost za končnega potrošnika. izdelek je na prodajnih policah v angliji, sledi evropski trg, nato še avstralski.

še eno okence v papirni eMbalaži

embalaža, izdelana iz papirja, ima veliko podpornikov, saj je trajnostna, atraktivna in obstojna. mondi je v ta namen razvil trajnostno papirnato embalažo s transparentnim okencem. transparentno

okence je mogoče prilagoditi obliki in dizajnu glede na kupčev izdelek. papirnata embalaža je prekrita s plastičnim filmom, ki ima dobre pregradne lastnosti in izboljšuje varnost izdelka v embalaži. »med prekrivanjem s filmom prozorno okence umestimo s pomočjo laserja v embalažo.

okence poveča prepoznavnost izdelka na prodajnih policah,« je pojasnil thomas Groener, vodja inovacij pri podjetju mondi Consumer Goods packaging. nova rešitev podjetja mondi ima pridih naravnega in zadovoljuje vedno večjo potrebo trga po okolju prijazni embalaži. embalažna rešitev je primerna kot material na kolutu pri FFS aplikacijah, kot samostoječi žepki ali vrečke, izdelane na papirni osnovi itd. Zahvaljujoč prekrivnem filmu ali ti. kisikovi pregradi je embalaža primerna tudi za hrano, saj ohranja svežino in kvaliteto izdelka.

Multifunkcionalne in reciklabilne vpci®-125 vrečke

Hrvaško embalažno podjetje ecoCortec®

je izdelalo lastne ecoSonic VpCi®-125 statično razpršujoče vrečke v rekordnem času, da bi lahko izpolnili visoke standarde dostave kupca. podjetje ecoCortec®

je ponudilo svoje storitve po tem, ko je inšpekcija konkurenci iz evrope, ki je prej oskrbovala nemško globalno strojno in elektronsko podjetje, zavrnila zadnjo dostavo. Film, ki ga izdeluje konkurenčno podjetje, namreč ni zadostoval standardom testiranj eSd. to bi lahko podjetju

povzročilo okvaro, zaradi elektrostatične razelektritve. na srečo je podjetje ob prejemu izvedlo testiranje eSd in zavrnilo prejeto pošiljko. multifunkcionalne in reciklabilne VpCi®-125 statično razpršujoče vrečke in film so med najbolj prodajanimi izdelki podjetja ecoCortec®

prav zaradi njihove kvalitete. Vrečke so unikatne v tem, da preprečujejo korozijo in eSd poškodbe ter združujejo učinkovito protikorozijsko zaščito za različne kovine.

Vrečke ne vsebujejo nobenih škodljivih materialov.

in za biostabilizacijo ostanka odpadkov v sortirnici pred odlaganjem s kapaciteto 6.000 ton/leto, tretje odlagalno polje s kapaciteto 200.000 kubičnih metrov, kjer se bodo odlagali samo predhodno obdela- ni ostanki odpadkov po sortiranju, z novo čistilno napravo za izcedne vode, rekon- struirala pa se je tudi dovozna cesta med Marnim in Uničnim. Na lokaciji Neža v Trbovljah so zgradili obrat za sprejem in predelavo nenevarnih inertnih gradbenih odpadkov utrjene površine 5.800 kvadra- tnih metrov.

marko koCjančič Direktor kranjske komunale

V novembru je direktorsko dolžnost v Komunali Kranj prevzel Marko Kocjančič.

Skupščina ga je imenovala za mandatno obdobje štirih let. Marko Kocjančič je univerzitetni diplomirani inženir elektro- tehnike z dolgoletno prakso v komunalni dejavnosti. Med drugim je bil direktor podjetja Saubermacher CRO Vrhnika, dalj časa pa je delal tudi v ljubljanski družbi Vodovod – Kanalizacija. Komunalo Kranj je pred njim vodil Evstahij Drmota.

tolmin je alpsko mesto leta 2016

Tolmin je prejel priznanje »Alpsko mesto leta 2016«. Priznanje je nagrada za njihova dosedanja prizadevanja na področju trajno- stnega razvoja. S tem Tolmin postaja član vsealpskega združenja, ki si prizadeva za naravi prijazen in družbeno odgovoren razvoj alpskega prostora. V Tolminu bodo v sodelovanju z drugimi alpskimi mesti, z gorskimi in okoljskimi organizacijami ter z lokalnim prebivalstvom naziv izkoristili za uresničitev več projektov na temo zelenega gospodarstva in družbene odgovornosti.

Da se Tolmin zaveda svojih naravnih in kulturnih potencialov, pa so v preteklosti dokazali že z uspešno repopulacijo avtoh- tone soške postrvi in z uvrstitvijo območja občine Tolmin v Unesco v Biosferni rezervat Julijske Alpe.

foto: Nataša Müller

m ar ko K oc jan či č

Em b a la žn i tr En di

november 2015 foto: arhiv podjetja

do c. dr . U rš ka V ra bi č B ro dn ja k

EMB a Laža 8 10 3

reciklabilni in biorazgradljivi materiali so v ospredju razvoja novih embalažnih materialov.

izziv predstavlja predvsem embalaža, sestavljena iz več različnih slojev, saj to povzroča težave pri recikliranju. Zato podjetja nenehno iščejo nove rešitve, ki ustrezajo zahtevam eU zakonodaje. Kot pravi doc.

dr. Urška Vrabič Brodnjak z naravoslovnotehniške fakultete UL, oddelek za tekstil, grafiko in dizajn, se dobre prakse najdejo tudi v Sloveniji. Velik razvoj kaže področje nanoceluloze, 3d tisk pa je zaenkrat omejen le na prototipe. a kljub temu predstavlja velik potencial.

Vse bolj se uveljavlja pametna embalaža, kjer trenutno izstopajo temperaturni indikatorji.

tanja pangerl

emBaLažni trendi

v ospredju so reciklabilni in biorazgradljivi materiali, a brez ekonomike ne gre

razvoj embalažnih materialov je zelo dina- mičen. od nanomaterialov, do recikliranih, biorazgradljivih in drugih materialov. kateri embalažni materiali prednjačijo in kakšni so razvojni trendi na tem področju na globalnem trgu in v sloveniji?

V ospredju so vsekakor reciklabilni in bio- razgradljivi embalažni materiali, ki zmanj- šujejo obremenitve okolja. Tako v Evropi kot v Sloveniji, kjer se upoštevajo smernice in direktive iz Evrope, se pri izdelavi embala- žnih materialov oziroma izdelkov upošteva uporaba novih materialov. Velik poudarek je dan spremembam v embalažnih izdelkih, ki se uporabljajo za kozmetiko in hrano. Mislim predvsem na tube, ki zaradi večslojnosti predstavljajo v določenih primerih težave pri recikliranju. Z uporabo biorazgradljivih komponent se zmanjša delež nerazgradljivih delov in s tem se zmanjša vpliv na okolje. V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki z izdelavo embalaž uspešno nadomeščajo nerecikla- bilne komponente z reciklabilnimi oziroma biorazgradljivimi.

veliko pozornost vzbujajo nanomateriali, a stroka opozarja tudi na tveganja. zakaj?

Nanomateriali so širok pojem in so danes prisotni na vseh področjih, tudi pri embalaži in embalažnih materialih. Lahko gre zgolj za nanose nanodelcev na površine materialov, lahko pa se jih vključi v strukturo materiala.

S tem se izboljšajo določene lastnosti mate- rialov. V zadnjem času je dosežen razvoj na področju nanoceluloze, ki je povsem naraven, biološko razgradljiv polimer, pridobljen iz obnovljivih virov. Je neškodljiv in ima med drugim izredno dobre fizikalne, kemijske in mehanske lastnosti. Pri ostalih, »umetnih«

nanodelcih je zelo pomembno njihovo fiksi- ranje v material, da ne prehajajo iz materiala v hrano ali celo v ljudi. Zaradi tega je stroka skeptična oziroma previdna in prav je tako.

v embalažni panogi se vse bolj širi 3D tisk embalaže. vsaj na preizkusni ravni. kako lahko 3D tisk vpliva na trenutno uporabo orodij za proizvodnjo embalaže?

3D tisk je aktualno področje tiska, ki se raz- vija izredno hitro. Njegov razvoj je prisoten tudi v embalaži. Gre predvsem za uporabo tehnologije za izdelavo natančnih, embala- žnih prototipov, za prototipiranje posame- znih delov embalažnih strojev ali kalupov.

Izdelava embalaže s pomočjo 3D tiskalnika

danes vsekakor predstavlja večji strošek kakor izdelava iz kartona, papirja ali različnih folij.

Zato je uporaba zaenkrat omejena zgolj na omenjene izdelke, torej prototipe. 3D tisk na področju embalaže predstavlja zaenkrat še ne- izkoriščen potencial, saj ravno ta tehnologija omogoča hitro in hkrati natančno oblikovanje kompleksnejših izdelkov. Lahko olajša sam inovacijski proces.

embalaža ščiti izdelek, hkrati pa je prvi stik s kupcem. katera funkcija embalaže je v za- dnjem času bolj izpostavljena tudi z vidika zakonodaje eu? katera embalaža, kakšna, lahko najbolj vpliva na večjo prodajo izdelka?

Funkcija embalaže je odvisna od namena em- balaže, ki izdelek predstavlja. Ker je embalaža kompleksen proizvod, je potrebno upoštevati številne funkcije. Z vidika zakonodaje EU in njenih direktiv je poudarek na reciklaži, biološki razgradljivosti, velikosti embalaže,

pametna embalaža vsekakor uveljavlja svojo funkcijo na tržišču. ni zgolj hit.

Uporabniku daje dodatne

informacije o kakovosti živila,

pakiranju oziroma dejanskem

stanju pakiranega izdelka.

november 2015 ISO 9001 ISO 14001 EMAS ISO 50001 BS OHSAS 18001 ISO/IEC 27001 ISO 13485 ISO/TS 16949 ISO 22000 HACCP IFS BRC FSC KzP NVO SA8000 GRI IQNet SR - 10

SIQ - vaš partner pri certifi ciranju in izobraževanju

Celovite rešitve

Strokovnost

Znanje

Neodvisnost

Nepristranskost

Partnerski odnos

SIQ , Izobraževanje T: 01 5609 720 E: seminarji@siq.si

SIQ , Ocenjevanje sistemov vodenja T: 01 4778 162

E: urejenost@siq.si www.siq.si

Urejeno, pregledno in zanesljivo vodeno poslovanje povečuje

poslovno učinkovitost

.

Z uveljavljenimi strokovnjaki in predavatelji prenašamo znanje, izkušnje in dobre prakse za

nenehno izboljševanje sistemov vodenja

in

razvijanje odličnosti

.

Pridružite se

nam in skupaj bomo poiskali celovite rešitve za vaš uspešnejši nastop na želenih trgih.

9 10 3 EMB a La ža

ki naj ima najmanjšo možno prostornino in maso. S tem mora vsekakor zadostiti zašči- tnim, tehničnim, varnostnim ali higienskim zahtevam, ki se za določen izdelek zahtevajo.

Na večjo prodajo vpliva vsekakor všečna em- balaža, ki kupcu takoj pade v oči. Ker so kupci vedno bolj ekološko osveščeni, so reciklabilne komponente pomemben dejavnik pri uporabi embalažnih materialov. Na tržišču je še vedno preveč izdelkov, ki so pakirani v preveč emba- laž (predvsem igrače) in hkrati ne zagotavljajo dodatnih funkcij, npr. večjo zaščito izdelka.

pametna embalaža postaja hit, modni trend ali pa še bolj celovito uveljavlja svojo funkcijo?

Pametna embalaža vsekakor uveljavlja svojo funkcijo na tržišču. Ni zgolj hit. Uporabniku daje dodatne informacije o kakovosti živila, pakiranju oziroma dejanskem stanju pakira- nega izdelka. Prav tako pomaga proizvajal- cem, distributerjem in trgovcem določiti sta- nje izdelka med transportom, pri skladiščenju ali na trgovskih policah in v hladilnikih.

Pametna embalaža ima indikatorje oziroma senzorje, ki zaznavajo spremembe v izdelku.

Torej zaznajo lahko razvoj mikroorganizmov na sadju ali v mesu, spremembo o koncentra- ciji kisika, pH, spremembo vlage v pakiranih tehničnih izdelkih ipd. Zadnje čase so zelo popularni časovno temperaturni indikatorji,

ki s pomočjo lestvice določajo stanje pakira- nega izdelka. S tem določijo, kdaj je izdelek neuporaben oziroma ni več užiten. Indikatorji so lahko v obliki etiket, vgrajenih trakov ali celo tablet. Izdelku in embalaži dajo vsekakor dodano, najbolj pa uporabno vrednost.

katere spremembe v oblikovanju dizajna so najbolj opazne in ali lahko govorimo, da se pri tem vse bolj uveljavljajo tudi načela ekodizajna?

Pri oblikovanju embalaže je vedno bolj pou- darjen ekodizajn, ki vključuje okoljske vidike pri oblikovanju in tudi razvoju izdelka. Pri tem se upošteva celoten življenjski cikel izdel- ka, torej od oblikovanja do njegove reciklaže.

Največje spremembe so opazne pri izdelavi embalaže za določen izdelek, ki je ustrezne

velikosti, po možnosti iz enega kosa in ki vsebuje reciklabilne ali biorazgradljive kom- ponente. Na tržišču so te embalaže običajno izdelane in potiskane s pastelnimi, nevpa- dljivimi barvami, ki dajejo dodatno ekološko sporočilnost izdelku.

katere embalaže bi izpostavili kot primer dobre prakse v sloveniji in v eu?

V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki zelo uspe- šno opravljajo svoje delo, upoštevajo zahteve EU in v svoje izdelke vključujejo reciklabilne, biorazgradljive materiale. Vemo, da je kon- kurenca na tem področju zelo velika in da se vsa slovenska podjetja trudijo po svojih naj- boljših močeh. Na koncu žal še vedno odtehta ekonomski vidik, torej končna cena celotnega izdelka, ki ga proizvajalec proda trgovcu.

Kot primer dobre prakse bi izpostavila emba- laže oziroma tube podjetja Tuba Lajovic d.o.o., ki vključujejo biorazgradljive komponente v izdelavo tub, kot je na primer sirotka. Podjetje se uspešno prilagaja ekološkim zahtevam EU in ima strategijo nadomeščanja težko razgra- dljivih z biorazgradljivimi komponentami v laminiranih izdelkih. Omenila bi še embalaže podjetja Plastike Skaza, ki v izdelavo svojih izdelkov uspešno vključujejo ali v celoti na- domeščajo vedno več biorazgradljivih mate- rialov. 

Kot primer dobre prakse bi izpostavila embalaže oziroma tube podjetja tuba Lajovic d.o.o., ki vključujejo biorazgradljive komponente v izdelavo tub, kot je na primer sirotka.

Promocija

P o lo ža j P a n o g e

november 2015 foto: arhiv podjetja

B ra nk o r ož ič

EMB a Laža 10 10 3

ena izmed najpogosteje izpostavljenih slabosti slovenskega gospodarstva je nizka dodana vrednost, čeprav se nekaj premikov navzgor le kaže. tudi v manifestu industrijske politike GZS je zapisan visok cilj – do leta 2020 zvišati dodano vrednost v najmočnejših industrijskih panogah na 80 % povprečja eU. V papirnici Količevo Karton, ki jo 20 let vodi Branko rožič, letos pričakujejo, da bo dodana vrednost več kot 107.000 € na zaposlenega.

Lani je znašala v papirno- predelovalni industriji 43.700 €, kar je 66 % glede na povprečje eU. Seveda so papirnice v različnih položajih, vendar Količevo Karton po vseh stopnjah rasti vzdrži primero z najboljšimi v eU.

Branko rožič, direktor družbe, ki je sicer v lasti koncerna mayer-melnhof, je lani postal menedžer leta. na vprašanje, v katero menedžersko vodilo verjame, pa odgovori – osebni zgled.

jože volfand

poLožaJ panoGe

vodenje z zgledom – moje vodilo včeraj in danes

če je podatek točen, je letos 20-letnica, kar ste prevzeli vodenje družbe količevo karton, in sicer v njenih težkih časih. s katerimi od- ločitvami in s kakšno menedžersko logiko ste uspeli družbo povsem revitalizirati? vaše vodilo?

Res je. Letos mineva 20 let, odkar sem pre- vzel vodenje Sarrio Slovenija, kot se je takrat imenovala količevska papirnica, ki je bila v 100 % lastništvu italijanskega koncerna Saffa.

Papirnica je bila tri leta prej, še pred uveljavi- tvijo Zakona o lastninjenju družbenih podjetij, kot eno prvih večjih slovenskih podjetij proda- na strateškemu kupcu iz branže. Imel je visoke razvojne ambicije na Količevem. Poslovanje v prvih letih po prevzemu je bilo daleč od na- črtov. Z izgubo med 5 in 7 % letno in ni bilo znakov izboljšanja.

vaše poteze?

Hitro zavihati rokave in se lotiti dela. Opredeliti ključne organizacijsko/prodajne/proizvodne dejavnike in ravnanje, ki bi na kratek rok dali finančni učinek in bili pravilni na daljši rok.

Še nekaj več. Doreči smo morali visoko stopnjo strinjanja v vodstveni strukturi in kolektivu.

To zadnje je v tako kompleksni organizaciji, kot je papirnica s svojim kontinuiranim rit- mom dela, večinoma na prvem mestu tako po merljivem kot tudi po latentnem prispevku k izboljšanju rezultatov poslovanja.

zakaj?

V kriznih trenutkih organizacija teži k prepo- znavanju zgolj zunanjih razlogov za neuspeh, kot so pomanjkanje naložb, tržne razmere, teh- nologija itd. Mislim na tiste, ki zahtevajo porabo materialnih sredstev, ne pa npr. spremembo načina in odnosa do dela. Vodja mora v takem primeru prvenstveno izbrati pravilne ukrepe, ki posegajo predvsem na področje dela in or- ganizacije. Z njimi doseči finančni rezultat in s tem prepričati lastnike in zaposlene. To odpira prostor za naložbene in druge prenovitvene pro- cese. Vprašujete za vodilo. Toliko jih je, kolikor je gospodarskih družb in managerjev. Moje je bilo ob zagotavljanju zanesljivih in prepoznavnih kompetenc vodenja predvsem tisto, ki ga imenu- jemo vodenje z zgledom. Temu sledim še danes.

nekateri vas opisujejo kot najučinkovitejšo papirnico. po katerih poslovnih rezultatih zaslužite to oznako – po doseženi dodani vrednosti ali še po čem?

Pojem učinkovitosti je nekoliko nenavaden.

Pri ocenjevanju uspešnosti poslovanja gospo- darskih družb se skoraj ne uporablja, saj lahko napotuje na več dejavnikov znotraj poslovnih procesov, ki niso nujno prispevek k finančnemu rezultatu. Posebej velja to za papirnice, kjer se uspeh, učinkovitost, še vedno vse preveč meri z rastjo proizvedene količine, pod črto pa se beleži slab rezultat.

november 2015

11 10 3 EMB a La ža

V kolikor z učinkovitostjo istovetimo po- slovni rezultat in rast, lahko rečem, da smo nadpovprečno učinkoviti. Tudi v primerjavi z uspešnimi evropskimi papirnicami. Naše poslovanje merimo s številnimi kazalniki.

Že dolgo časa sta ključna dva, ki kažeta na eni strani na učinkovitost organizacije in znotraj tega organiziranosti procesov ter na drugi strani na učinkovitost naših odnosov na trgu, na nabavnem in prodajnem področju. Ti dve učinkovitosti lahko v celoti ponazorimo s kriterijem dodane vrednosti na zaposlenega in dobičkom pred amortizacijo, finančnimi od- hodki, davki in odpisi, znanim s tujko EBITDA.

pri dodani vrednosti ste visoko.

Predvidoma bomo lanskoletno dodano vre- dnost v višini 107.000 € na zaposlenega letos še povečali. Krepko presegamo evropsko pov- prečje pri velikih papirnicah, ki je cca 80.000

€. Z EBITDA okrog 20 %, glede na obseg po- slovanja pa papirnica na dolgi rok v celoti za- gotavlja naložbeno politiko, ki jo financiramo z lastnimi sredstvi.

papirničarji radi poudarjate, da ste najboljši reprezentant krožnega gospodarstva in traj- nostnega poslovanja. pri uporabi surovine, papirja to velja. kaj pa poraba energentov in vode? v koliko je vaša družba zelena, če bi analizirali ključne kazalce zelene rasti?

Nedvomno drži, da smo papirničarji, predvsem tisti, ki se ukvarjamo tudi z reciklažo, močno vpeti v trajnostni način gospodarjenja. Na Količevem se lahko pohvalimo, da uspemo dobiti približno tretjino vseh vlakninskih su- rovin bodisi v obliki vračljivega papirja ali lesa iz domačih virov. Posebno pri gospodarjenju z gozdovi močno izboljšujemo sicer precej klavr- no sliko, ki jo kaže delež domače porabe lesa.

Seveda bi bilo nesmiselno trditi, da papirnice s svojim delovanjem ne obremenjujejo okolja.

Tu bi omenil predvsem obremenitev voda, saj je zdaj postopek izdelave papirja brez priso- tnosti vode zgolj teoretska možnost, ki je v fazi zgodnjih raziskav.

a energenti?

Če primerjam specifične porabe energentov in vod, potem smo znatno pod vrednostmi, ki jih navajajo najboljše razpoložljive tehnologije. Pri

učinkovitosti porabe zemeljskega plina na pri- mer smo se v preverjanju vseh papirnic znotraj EU, mislim na trgovanje z izpusti toplogrednih plinov v obdobju 2013 – 2020, uvrstili med najboljših 10 %. Leta 2013 je zakonodajalec znatno zaostril mejne količine in koncentracije najpomembnejših elementov obremenitev teh- noloških voda. V našem primeru je to pomeni- lo presojo kapacitet anaerobnega in aerobnega čiščenja in izvedba obsežnejše nadgradnje z upoštevanjem najnovejših tehnologij čiščenja.

zdaj bo gospodarstvo postavljeno pred nove naloge. kakor veste, je pripravljen okvirni slovenski program za prehod v zeleno gospo- darstvo. kaj se vam zdi pri tem ključno, ko gre za spremembe v razvojni paradigmi države?

Program, ki je od poletja v javni obravnavi, ima zasnovo in vsebino tipičnega izdelka, ki ga da iz rok uradnik in je narejen po naročilu politike in trenutnih aktualnih tem ne glede na to, ali prihajajo iz domačih ali bruseljskih sredin. V državi dizla, v kateri je po zadnjih podatkih v njenem glavnem mestu stopnja ločevanja gospodinjskih odpadkov 26 %, načeloma ne verjamem v uspešen prehod v zeleno gospodarstvo, če ni ta podprt z nepo- vratnimi subvencijami do te mere, da izvedba projektov ne zahteva uporabe zasebnih virov.

Še najbližji možnemu uspehu je del, ki se nanaša na trajnostno gospodarjenje z viri in dobrinami, predvsem lesom. Ta tema pa je, kot vemo, že nekaj let v središču tako politike kot tudi zainteresiranega zasebnega sektorja.

Vendar brez vidnih uspehov, kaj šele potrebnih poslovnih prebojev. Seveda ne brez razloga. Na sosednjem Koroškem so obstoječe žagarske in lesnopredelovalne kapacitete izkoriščene le dvotretjinsko – realne in močne ovire za razvoj v regiji, ki jo sicer deli državna meja, ki pa v gospodarskem smislu ne obstaja.

Sicer pa posel in gospodarska rast redko stopata z roko v roki z ekologijo. Dokaz za to je Kitajska, ki je v zadnjih dveh desetletjih dosegla skokovito gospodarsko rast. V papirni- štvu je v tem obdobju praktično vsa svetovna količinska rast nastajala na Kitajskem. A pri tem je Kitajska strahovito ekološko obreme- nila svojo nacijo. Ali pa zadnji dogodki v zvezi z VW. Ocenjena ekonomska škoda je enaka dvoletnemu bruto produktu Slovenije. Komaj dojemljivo.

Dobiček in rast na račun okolja ali pa bolj- ša konkurenčnost, spet na račun okolja. v

sloveniji so v zadnjem času zelo aktualne raz- prave o uvrstitvah na različnih mednarodnih lestvicah. veliko odmevov je na 49. mesto slovenije v svetovnem letopisu konkurenč- nosti, čeprav je za nekaj mest napredovala.

vendar se na primer estonija, litva, češka, poljska in druge uvrščajo pred njo. zakaj?

kje so razlogi?

Veseli me, da smo se odlepili od 55. mesta, vendar smo med 61. državami še vedno komaj v sredini spodnje tretjine uvrščenih. Medtem ko smo bili v predkriznem času v zlati sredini tako imenovane švicarske lestvice, smo po letu 2009 strmoglavili s trendom, ki še ni bil zabeležen pri kateri koli drugi državi. Kje so razlogi, da so Višegrajci in ostale države Vzhoda pred nami? Antropologi in sociologi bi dejali, da zato, ker so se omenjene države po padcu komunizma soočile s trdimi metodami, ki jih je prinašala sprememba sistema. To je

»usposobilo« politike in narode za hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v kriznih razmerah, kot smo pa to sposobni mi, tipični gradualisti.

Lestvico, ki z enakimi vatli meri enake odno- se in razmere v različnih državah, ne smemo podcenjevati. Za nas mora predstavljati osnovo za spremembe. Ni druge poti za napredovanje.

a kako naprej?

Vlada mora nadaljevati in pospešeno najti prave rešitve na zimzelenih področjih, kjer vedno najbolj zaostajamo. Mislim na poslovno učin- kovitost predvsem državnih podjetij, na učin- kovitost državne uprave ter na infrastrukturo.

Ko rečem prave rešitve, vsekakor ne mislim na to, da ima umeščanje v plan in prostor desetih velikih infrastrukturnih cestnih in železniških projektov prednost pred n.p.r. izgradnjo žele- zniškega mosta v Mednem, preko katerega se že dve leti več kot 20.000 vozil dnevno vozi eno- smerno. Zatrjevanje, da gre za dva para čevljev, kar zadeva financiranje, nesmisel samo poveča.

To so za ljudi nerazumne stvari, ki demotivirajo in vnašajo slabo voljo.

ko omenjate poslovno okolje, kako je z njim zadovoljna slovenska papirniška industrija in kako z ekonomskimi odločitvami. kaj ste pričakovali, a se še ni zgodilo?

Poslovno okolje se v zadnjem letu ni bistve- no spremenilo. Vsaj ne za večje gospodarske družbe s področja industrije. Dejstvo je, da industrija, ki je motor izvoza in s tem znaten pospeševalec družbenega proizvoda, beleži rast. To bi lahko vodilo k ugotovitvam, da se lahko na podjetniškem nivoju vse uredi in da so ekonomski okviri kar v redu. Sicer pa nismo od države nič pričakovali in približno toliko smo tudi dobili, čeprav so znaki, da se predvsem na področju industrije premika v pozitivno smer. Tudi zaradi močne aktivno- sti Gospodarske zbornice, ki je letos zagnala projekt Slovenija 5.0, s katerim želi slovensko javnost ozavestiti o dejanskem pomenu slo- venske industrije.

predvidoma bomo lanskoletno dodano

vrednost v višini 107.000 € na zaposlenega letos še povečali. Krepko presegamo evropsko povprečje pri velikih papirnicah, ki je cca 80.000 €.

poslovno okolje se v zadnjem letu ni bistveno spremenilo.

Vsaj ne za večje gospodarske

družbe s področja industrije.

november 2015

EMB a Laža 12 10 3

Za nas papirničarje v letošnjem letu velja, da so bili okvirni pogoji za gospodarjenje dobri. Tu mislim predvsem na sprejemljive cene surovin in energije, ki predstavljajo seveda glavnino stroškov, nikakor pa ne na zadostna povpraše- vanja po posameznih vrstah papirja in kartona.

Tu so, tako, kot vrsto let do sedaj, pod najve- čjim pritiskom proizvajalci grafičnih papirjev.

Predvsem časopisnega in revijalnega papirja, ki ima v evropski in slovenski papirni industriji cca 40 % tržni delež. Pri ostalih vrstah papirjev, predvsem higienskem in pri kartonih, beleži- mo nekaj odstotno rast povpraševanja, ki ga bomo, vsaj na Količevem, predvidoma uspešno izkoristili.

vaše podjetje je ustanovni partner v kompetenčnem centru za razvoj kadrov v papirni industriji. kaj lahko ta projekt da vaši panogi?

Nedvomno se je ta center, ki je pričel z delova- njem v začetku februarja 2013 in ga v prvotni vsebinski in organizacijski obliki zaključil avgusta letos, presegel pričakovanja. Ko se je potegnila črta in naredil obračun pod ta, skoraj pol milijona € vreden projekt, ki je bil v 85 % deležu financiran z EU sredstvi, smo izražali in slišali pohvalne ocene, predvsem kar zadeva kakovost dejanskega izobraževanja in dviga kompetenc, ki so ga bili deležni naši zaposle- ni. Namen je, da podoben projekt v okviru Inštituta za celulozo in papir nadaljujemo, v kolikor bo EU financiranje izpadlo, v skromnej- ši, prilagojeni vsebini. Papirničarji, ki v državi že 15 let nimamo formalnega izobraževanja, smo za dosego vedno večjih potrebnih znanj prisiljeni sami aktivno poseči v izobraževalne procese. Omenjen način je ena ključnih, dolgo- ročnih oblik, ki je, preizkušeno, uspešna.

vaši kupci so proizvajalci kartonske embala- že. za katere premazne kartone se trg najbolj zanima in kako ste po končani naložbi uspeli prodreti na nove trge? je vaš asortiman doži- vel v zadnjih letih velike spremembe?

Področje premaznih kartonov se spreminja

nedvomno hitreje kot ostali deli papirništva.

Ključne zahteve in pričakovanja trga se usmer- jajo v vse bolj čiste in nevtralne kartone, kar zadeva senzorične vrednosti. Že nekaj let je opazen premik od kartonov, ki so izdelani iz reciklaže, h kartonom, ki imajo za osnovo sveže lesovinske in celulozne vlaknine. Ta trend smo zaznali že pred nekaj leti in ga kon- kretno podprli z ustreznimi materialnimi, kadrovskimi in organizacijskimi aktivnostmi in spremembami. To je vodilo v zadnjih štirih letih k vsakoletni tretjinski rasti proizvodnje tovrstnih kartonov in posledično k znatnem izboljšanju rezultatov poslovanja. To uspešno pot nadaljujemo. Čeprav začetne dinamike v

prihodnje ne bomo mogli ohraniti, kaže na ne- sporno ugotovitev, da je potrebno spremembo poslovnih trendov zaznati in jih pravočasno izkoristiti. Za to pa je potrebno imeti vire, denarne in kadrovske.

če primerjate položaj slovenske papirne pano- ge s trendi na trgu eu in na globalnem trgu, kje se je njen položaj izboljšal in ali lahko ocenite, da je njeno poslovanje stabilno. tudi zaradi tujih lastnikov?

Primerjava na globalnem trgu nima smisla, saj je slovenska proizvodnja papirjev in kartonov v njej udeležena z 0,2 %. Še celo na ravni EU, kjer dosegamo 0,8 % delež, smo mogoče omembe vredni na trgu premaznih kartonov (Količevo), fleksibilne embalaže (Vevče) in časopisnega pa- pirja (Vipap). Eno so seveda globalni oziroma evropski trendi, drugo pa vsakokratna stopnja konkurenčnosti posameznih podjetij. Lahko je neka papirnica dejavna na trgu, ki ima stabilno rast, vendar če ni konkurenčna, ji to kaj dosti ne pomeni. V primeru dolgotrajnega zmanjše- vanja povpraševanja in krčenja trga je poslovno preživetje na tako imenovani pozitivni ničli že velik uspeh.

Bojim se, da se slovenski papirničarji na nivoju dejavnosti tudi letos ne bomo mogli pohvaliti z doseženim, pri čemer tuje lastništvo podjetij samo po sebi ni nikakršna prednost ali vnaprej- šnje zagotovilo za uspeh. 

Cveto Žalik na vrhu mariborske snage

Mag. Aleš Vajngerl ni več direktor mariborske Snage. Nadzorni svet je namesto njega imeno- val Cveta Žalika, ki je bil med drugim direktor Nafte Lendava. Do nesporazuma s prejšnjim direktorjem naj bi prišlo zaradi prepočasne prodaje Snaginega zemljišča na Teznem, ki ga je za gradnjo nove lakirnice potrebovalo avstrij- sko podjetje Palfinger. Z novo lakirnico naj bi Maribor pridobil okrog 50 novih delovnih mest.

Mag. Aleš Vajngerl, prejšnji direktor, je zavr- nil vse očitke nadzornega sveta. Po njegovem odhodu so problem s prodajo zemljišča rešili.

leto naloŽb v voDno inFrastrukturo

Leto 2015 bo po vlaganjih v izgradnjo vodne infrastrukture, zlasti v kanalizacijske sisteme in v čistilne naprave, zagotovo izstopalo, saj v zadnjih tednih na več krajih v Sloveniji odpi- rajo nove objekte. Občina Središče ob Dravi je posebna po tem, da je nova naložba omogočila odvajanje in čiščenje odpadne fekalne vode več kot 80 % gospodinjstvom v občini.

Vrednost izgradnje kanalizacije in čistilne naprave, izvedbo gradbenega nadzora, in- formiranja in obveščanja javnosti je znašala 8.733.320,93 EUR z vključenim DDV, projekt pa je bil financiran s pomočjo evropskega, državnega in občinskega denarja. Sredstva iz evropskega Kohezijskega sklada znašajo 5.486.565,39 EUR, preostanek sredstev pa je bil zagotovljen iz državnega in občinskega proračuna. V okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – 3.

sklop, so zgradili centralno čistilno napravo, kanalizacijski sistem, gravitacijske kanale, črpališča in drugo.

Občina Središče od Dravi si želi, da bi se na ka- nalizacijski sistem priključilo čim večje število uporabnikov, saj je učinkovitost čistilne napra- ve odvisna od zadostnih količin odpadnih vod in blata, ki ga je potrebno prečistiti. Priključek si lahko izvedejo sami ali za to najamejo izva- jalca, vendar je obvezno, da izgrajen priključek pregleda koncesionar. To je Komunalno podje- tje Ormož. Hkrati z izgradnjo kanalizacije je bilo z lastnimi sredstvi investitorja, podjetja Teleing, izgrajeno optično omrežje. To bo upo- rabnikom omogočalo sodobne komunikacijske storitve in povezavo s svetovnim spletom.

Kratko, zanimivo

foto: Nataša Müller

C vet o žal ik

V državi dizla, v kateri je po zadnjih podatkih v njenem glavnem mestu stopnja ločevanja gospodinjskih odpadkov 26 %,

načeloma ne verjamem v uspešen prehod v zeleno gospodarstvo, če ni ta podprt z nepovratnimi subvencijami do te mere, da izvedba projektov ne zahteva uporabe zasebnih virov.

Za nas papirničarje v letošnjem letu velja, da so bili okvirni pogoji za gospodarjenje dobri.

tu mislim predvsem na sprejemljive cene surovin in energije, ki predstavljajo seveda glavnino stroškov, nikakor pa ne na zadostna povpraševanja po

posameznih vrstah papirja in

kartona.

La b eL ex p o 2 01 5

november 2015

Tiskano na stroju Optima model 820 mm sedem barvno grafiko na 0,12 mm debelem PET materialu.

13 10 3 EMB a La ža

Letošnji Labelexpo europe v Bruslju je ponudil najnovejše dosežke razvoja na področju aktivnega in inteligentnega pakiranja tudi s pomočjo laboratorija za pametno pakiranje na sejmišču. Gre za največji svetovni dogodek za tiskarsko industrijo označevanja in pakiranja.

obiskovalci so spoznali najnovejšo strojno opremo za označevanje, označevalne storitve, označevalna orodja in stroje, komponente, embalažne tiskarske tehnologije in rešitve ter pripadajoče izdelke in storitve. med več kot 600 razstavljavci ni bilo nobenega slovenskega podjetja. Sejem je ponudil nove možnosti za razvoj.

LaBeLexpo 2015

na ogled najnovejši dosežki

aktivnega in inteligentnega pakiranja

P

odjetje Soma Engineering iz Češke je pred- stavilo nov Optima flexo tiskarski stroj, ki je namenjen kratkotrajnim tiskarskim opravilom.

Optimiziran je za širok nabor etiket, vrst papirja in embalažnega filma. Namenjen je tiskanju eti- ket na kolute, vrečke, žepke, papirnate vrečke, papirnate skodelice in krožnike. Na sejmu je bil to edini flexo-grafični tiskalni stroj, ki je izvajal demonstracije v živo. Izvajali so jih na modelu 820 Optima. V demonstracije je bilo vključe- no tiskanje sedem barvne Pistachios grafike na 0,12 mm debelo PET plastenko s pomočjo Kodakovih Flexcel plošč ter s srebrno barvno aplikacijo, ki uporablja unikatni Soma Ink Saving sistem - kartuše z naknadnim rezanjem in previjanjem že potiskanih kolutov. Drugo, šest barvno obrnjeno tiskalno opravilo je bilo natisnjeno na PET substrat z uporabo Dupont DSP plošč. Dizajne so pripravili pri podjetjih Coffee Desing iz Anglije, Reproflex3 iz Anglije in Reproflex iz Skandinavije.

P

odjetje Edelmann Printing Machines GmbH iz Nemčije je želelo še bolj utrditi svojo bla- govno znamko pri kupcih. Potreba trga se naj- bolj kaže pri obstoječih offset strojih, kot je stroj EVO (PRINT 43/52, COLOR PRINT 52/72/76 in WEB PRINT 39), ki lahko doseže hitrosti med 250 in 400 m/min, odvisno od kupčevih želja.

Dodatno je bil na sejmu predstavljen tudi FPP stroj, ki kaže na napredek pri offset tiskanju, saj ima internetno aplikacijo, ki ustvarja digitalne in kupcu prilagojene tiskovine. FPP stroj lahko doseže hitrosti tudi do 500 m/min. Podjetje Edelmann, stroji za tiskanje, je del UMUR skupine, ki poleg proizvodnje offset tiskarskih strojev in offline sistemov prodaja storitve vzdrževanja in rabljene stroje. Stroje je mogoče nadgraditi in prilagoditi kupčevim željam. Tako

predstavlja kupcu prilagojen stroj alternativo drugim podobnim strojem na trgu. Pri nakupu rabljenega stroja se v podjetju Edelmann zave- žejo, da bodo tiskarski stroj dostavili, inštali- rali in zagotovili izobraževanje kvalificiranih zaposlenih. Nadomestni deli, ki jih uporabljajo, so originalni in predstavljajo dodatno področje delovanja podjetja.

P

odjetje GSE Dispensing, nizozemski do- bavitelj rešitev tiska za flexo, gravature in zaslonske aplikacije, je sistem za izdajanje pro- dal tako danskemu proizvajalcu etiket Interket kot nemškemu dobavitelju črnila. Podjetju se je povpraševanje povečalo v primerjavi z iz- kušnjo iz sejma leta 2013. Zanimanje prihaja s strani označevalne industrije, fleksibilnega pakiranja, industrije namiznih tiskalnikov ter dobaviteljev črnila z vseh kontinentov. Poudarek njihove sejemske stojnice je bil na novem Perfect Proofer® Evolution Series. To je namizni stroj, ki pred proizvodnim procesom preverja barve v Colorsat® posodi za UV črnila in črnila na vodni osnovi. Del stroja je tudi aplikacija Colorsat Solo, ki ga oskrbuje s procesnimi barvami, baznimi sestavinami in premazi za stiskalnice. Maarten Hummelen, direktor marketinga pri podjetju GSE Dispensing, je povedal: »Globalno raste povpraševanje po embalažnih tiskalnikih, ki zmanjšujejo odpad črnila in navkljub vedno glasnejšim zahtevam po krajšanju dolžin proizvodnih serij vzdržujejo sistem nespreje- mljive kvalitete. LabelExpo Europe nam je dal priložnost, da smo pokazali naš celoten asor- timan, to je izdajanje črnila, upravljanje barv, zagotavljanje pravilnega odtenka barve izven proizvodne linije in proces integracije, ustvarja pot za kontroliran in sledljiv potek dela.«

Lu ks u zn a em b a La ža

november 2015

EMB a Laža 14 10 3

po lanskoletni uspešni podelitvi nagrad za embalažni prestiž, so se glavni protagonisti te zgodbe letos znova zbrali v Londonu, da bi proslavili inovacije in razkošje, ki jih ponuja svet embalaže. Sodniki so najboljše izbrali že poleti.

izbirali so med 90 prispelimi embalažami. odločitve so bile težke, saj je izbor zelo kvaliteten. najboljše so okronali septembra v Londonu.

Videti je, da sta karton in steklo še vedno prestižnejša od plastike. predstavljamo vam zmagovalce svojih kategorij letošnjega leta.

urška košenina

LUKSUZna emBaLaža

luksuzni embalaži še ni zapihal zadnji veter, prav nasprotno

1.

^kategorijapijače - steklenica

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji pijače – steklenica je Mortlachova ste- klenica, ki so jo zasnovali pri Raison Pure NYC.

Sodniki so steklenico opisali kot: »Sinonim za razkošje na trgu viskijev, ki pooseblja kvaliteto in zgodovino.«

Finalisti kategorije so bili:

Brittains Vodka (oblikovanje Storm Brand Design)

Dewar’s 18 The Vintage (oblikovanje Stranger

& Stranger)

Haig Club (oblikovanje Stölzle Glass Group) Jinzu Gin (oblikovanje Allied Glass Containers) Mortlach (oblikovanje Raison Pure NYC) Star of Bombay (oblikovanje Ardagh) Star of Bombay (oblikovanje Webb deVlam) Yaguara Cachaca (oblikovanje O-I)

2.

^kategorija predstavitev steklenice v luksu- zni embalaži

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji predstavitev steklenice je podjetje Girvan Patent in zapakirana steklenica »Still Single Grain 30 Year Old« viskija. Sodniki so embalažo opisali kot: »Osupljiva izdelava, ki je lepo zaključena s preprostim, vendar original- nim dizajnom.« Embalaža je prejela nagrado tudi v kategoriji najboljšega na podelitvi.

Finalisti kategorije so bili:

Ciroc (oblikovanje MW Luxury Packaging) Dewar’s 18 The Vintage (oblikovanje Stranger

& Stranger)

Girvan Patent Still Single Grain 30 Year Old (oblikovanje threebrand)

Jameson Select Reserve Glass Pack (oblikova- nje Lucas Promotions)

Ledaig 42 Year Old (oblikovanje MW Luxury Packaging)

Quinteassential White Elixir (oblikovanje Quinteassential)

TANG (oblikovanje PPS)

The Macallan Rare Cask (oblikovanje PPS) Twinings Signature Blends (oblikovanje BrandOpus)

3.

^kategorijaluksuznega pakiranja hrane

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v ka- tegoriji luksuznega pakiranja hrane je podjetje Cadbury Glow. Embalažo so zasnovali pri pod- jetju Mondelēz International. Sodniki so menili,

da embalaža odlično predstavi izdelek, tehnična izvedba je bila opisana kot briljantno karton- sko inženirstvo. Celotna primarna embalaža je izdelana iz metaliziranega kartona z dodano pentljo, ki poudari tradicijo obdarovanja. Poleg tega so pri izdelavi embalaže uporabljali lak in druge učinke, ki so podprli grafične elemente na škatli. Glavni elementi so v škatlo vgravira- ni. Zlata in vijolična barva ciljata na razkošje in vendar še ohranjata domačnost in toplino blagovne znamke.

Finalisti kategorije so bili:

Betty’s Cafe Tea Rooms (oblikovanje Crown Aerosols & Speciality Packaging)

Cadbury Glow (oblikovanje Mondelēz International)

Fortnum and Mason Handmade English Milk and Dark Selection 950g (oblikovanje Pendragon Presentation Packaging and HH Deluxe Packaging)

Marks and Spencer Easter Egg Collection (obli- kovanje Staeger Clear Packaging & Ken Wilkins Print Ltd)

Rhokett Cheesecakes (oblikovanje Firstan) Tom’s Pies (oblikovanje pri Hostir Partnership) Truffle Experience Box (oblikovanje Pringraf)

4.

^kluksuzna embalaža za parfum^ategorija

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji luksuzna embalaža za parfum je podjetje Dubai Royal Gift Set, ki so jo oblikovali pri podjetju Nabeel Perfumes Group. Sodniki so menili, da je embalaža poosebljanje luksuza tudi zaradi uporabe »klavirsko črnega« laka, kristalov Swarovski in domiselno zasnovane palete dišav.

Finalisti kategorije so bili:

Chloé Love Story TOA (oblikovanje Pozzolia SpA)

Dubai Meydan (oblikovanje Nabeel Perfumes Group of Companies)

Dubai Royal Gift Set (oblikovanje pri Nabeel Perfumes Group of Companies)

Grossmith 100ml Hasu-no-Hana Perfume (oblikovanje Pendragon Presentation Packaging) KENZO Jeu d’amour eau de toilette (oblikova- nje Stölzle Glass Group)

L’Amour Lalique (oblikovanje Knoll Packaging)

5.

^kategorija luksuzne embalaže za kozmetiko

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji luksuzna embalaža za kozmetiko je

november 2015

15 10 3 EMB a La ža

embalaža kozmetične linije za kožo podjetja Little Butterfly London, ki so jo izdelali v pod- jetju Quadpack Group. Sodniki so menili, da je lepo zapakirana serija izdelkov z uporabo jasnih sporočil in subtilno tipografijo.

Finalisti kategorije so bili:

Candy Coated Countdown for Benefit Cosmetics (oblikovanje HH Deluxe Packaging) Elemis gift range (oblikovanje Hunter Premium Packaging)

Little Butterfly London baby skin care range (oblikovanje Quadpack Group)

Nails Inc, Nail Kale (oblikovanje HCP Packaging) Rose gift box (oblikovanje Pringraf)

6.

^kategorija luksuzne embalaže za izdelke osebne higiene

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji luksuzne embalaže za izdelke oseb- ne higiene je podjetje Aura, ki so jo izdelali pri podjetju Pollard Boxes. Sodniki so menili, da je zelo dobro izdelana škatla, ki daje poseben po- udarek podrobnostim v vseh delih procesa, pri izdelavi, tržni prednosti na prodajnih policah in izžarevanju kvalitete izdelka v njej.

Finalisti kategorije so bili:

Aura (oblikovanje Pollard Boxes)

Estée Lauder face cream (oblikovanje Knoll Packaging)

Floris Luxury Hotel Collection (oblikovanje Pacific Direct)

Prismologie (oblikovanje Williams Murray Hamm)

Favini (oblikovanje VOYA secondary packaging)

7.

^kza luksuzno nakupovalno vrečko^ategorija

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v

kategoriji luksuzna nakupovalna vrečka je podjetje The Spirit of Dubai Shopping Bag, ki so jo izdelali pri Nabeel Perfumes Group of Companies. Sodniki so menili, da je vrečka razkošna in inovativna, saj vsebuje mojstrstvo lakov in posebnih učinkov.

Finalisti kategorije so bili:

Ralph & Russo shopping bag (oblikovanje Procos)

The Spirit of Dubai Shopping Bag (oblikovanje Nabeel Perfumes Group of Companies)

8.

^kategorija za luksuzno embalažo za nakit in modne dodatke

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v ka- tegoriji luksuzne embalaže za nakit in modne dodatke je podjetje Misfortunes of Virtue Jewellery. Sodniki so menili, da je embalaža, ki jo je izdelalo podjetje Pendragon Presentation Packaging, prelepo izdelana škatlica, katere oblika je bila dobro premišljena in izdelana v skladu s konceptom in tradicionalnim luksu- znim pridihom.

9.

^kategorija za luksuzno embalažo za to- bačne izdelke

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v ka- tegoriji za luksuzno embalažo za tobačne izdelke je podjetje Davidoff ORO Blanco, ki jo je izdelalo podjetje Intercontinental Procurement Limited.

Sodniki so menili, da je embalaža primer prave- ga luksuza v svoji kategoriji. Embalaža je lepo oblikovana in sestavljena, element personifika- cije na Blanco škatli pa še poveča potrošnikovo doživetje.

Finalisti kategorije so bili:

Carroll’s (oblikovanje Multi Packaging Solutions) Davidoff ORO Blanco (oblikovanje

Inter-continental Procurement Limited) Esse Change Special Edition – Superslim Tobacco Pack (oblikovanje API)

10.

^kposebne izdaje embalaže^ategorija

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji posebne izdaje embalaže je podjetje Elit Stolichnaya Pristine Water Series: Andean Edition, ki so jo izdelali pri podjetju JDO Brand

& Design. Sodniki so menili, da je to izstopajoča embalaža, ki je neverjetno dekadentna in luksu- zna, pravšnja za prelepo steklenico.

Finalisti kategorije so bili:

Beefeater 24 Quintessentially British limited edition gift pack (oblikovanje Lucas Promotions Elit)

Stolichnaya Pristine Water Series: Andean Edition (oblikovanje JDO Brand & Design) Elite: Dangerous (oblikovanje Bridge Media Group)

Liz Earle limited edition (oblikovanje Smurfit Kappa)

Papermilk Box (oblikovanje Gruppo Cordenons) The Sanctuary Mothers’ Day gift box (obliko- vanje Hunter Premium Packaging)

11.

^kembalažer leta 2015^ategorija

Prejemnik nagrade za luksuzno embalažo v kategoriji embalažer leta 2015 je podjetje MW Luxury Packaging. Sodniki so menili, da gre za odlično podjetje, z dobrimi storitvami in širokim izborom dobro dovršenih embalažnih rešitev.

Finalisti kategorije so bili:

Hunter Premium Packaging MW Luxury Packaging Vimer UK 

1

3

5

7 9 11

2

4

6 8 10