jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009

(1)

jesensk a napo ved gospodarsk ih g ibanj 20 1 4

jesenska napoved

gospodarskih gibanj 2009

(2)

(3)

Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik

Prispevke so pripravili: Urška Brodar, Janez Dodič, Lejla Fajić, mag. Barbara Ferk, mag. Marko Glažar, mag. Marjan Hafner, Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, mag. Mateja Kovač, Janez Kušar, dr. Jože Markič, dr. Arjana Brezigar Masten, Helena Mervic, dr. Ana Murn, mag. Tina Nenadič, Mitja Perko, mag., Jure Povšnar, mag. Ana Tršelič Selan, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Branka Tavčar, Miha Trošt, Ivanka Zakotnik, mag. Eva Zver

Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. B oštjan Va sle

Izdelava grafikonov, statistična priloga: Marjeta Žigman, Bibijana Cirman Naglič Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglič

©

2014, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Mednarodno okolje ... 9

Razmere v bančnem sistemu in zadolženost podjetij ...11

Javne finance ...12

Napoved gospodarske aktivnost v Sloveniji ...13

Bruto domači proizvod – agregati potrošnje ...13

Dodana vrednost po dejavnostih ...17

Trg dela ... 18

Zaposlenost in brezposelnost ...18

Plače ...19

Inflacija ...20

Tekoči račun plačilne bilance ...22

Tveganja za uresničitev napovedi ...23

Rast potencialnega BDP ...24

Statistična priloga ...27

Okvir 1: Gibanje posojilnih pogojev in kreditov podjetij v evrskem območju ter ukrepi ECB ...10

Okvir 2: Revizija temeljnih agregatov nacionalnih računov ...13

Okvir 3: Tržni deleži blaga ...15

Okvir 4: Inflacija v evrskem območju ...21

(5)

Povzetek

Izboljšanje razmer v mednarodnem okolju, umiritev napetosti na finančnih trgih in okrepljena investicijska aktivnost države so v prvi polovici letošnjega leta prispevali k izboljšanju gospodarskih razmer v Sloveniji. Gospodarska aktivnost v Sloveniji se po zadnjih podatkih SURS povečuje od začetka lanskega leta (desezonirano). Medletno je bil bruto domači proizvod v prvi polovici leta večji za 2,5 %, izboljševati so se začele tudi razmere na trgu dela. Sanacija bančnega sistema konec lanskega leta pa je, skupaj z umiritvijo napetosti na mednarodnih finančnih trgih, prispevala k izboljšanju pogojev financiranja države.

Ključni predpostavki jesenske napovedi sta izboljšanje razmer v glavnih trgovinskih partnericah in nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, vendar je z obema povezana precejšnja negotovost. Okrevanje gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je namreč ob šibkem povpraševanju in v razmerah zelo nizke inflacije počasnejše od spomladanskih pričakovanj mednarodnih institucij. V zadnjem času so se precej povečale tudi geopolitične napetosti. V povezavi z domačim okoljem negotovost izhaja predvsem iz tega, da ukrepi za uresničitev ključnih usmeritev makroekonomskih politik v času priprave napovedi niso bili v celoti dorečeni. V tem kontekstu je pomembna tudi politika črpanja evropskih sredstev in z njo povezana investicijska aktivnost države. To področje spremljajo tudi postopkovne težave, posledično je negotova realizacija načrtovanega obsega črpanja teh sredstev.

Ob okrevanju aktivnosti v mednarodnem okolju, povečanju infrastrukturnih investicij, vezanih na črpanje sredstev EU, ter skromnemu okrevanju potrošnje gospodinjstev se bo bruto domači proizvod letos povečal za 2,0 %. Glavni dejavnik gospodarskega okrevanja bo ostal izvoz, ki se bo predvsem zaradi izvoza v države EU letos okrepil bolj kot lani. Višja bo letos tudi rast investicijske potrošnje, in sicer predvsem kot posledica visoke rasti javnih investicij v infrastrukturo v prvi polovici leta, ki je po naši oceni v veliki meri povezana s črpanjem sredstev EU. Po občutnem padcu v predhodnih dveh letih se bo letos skromno povečala zasebna potrošnja.

Ta bo sledila rasti razpoložljivega dohodka kot posledici okrevanja na trgu dela, ki se odraža v rasti plač in tudi zaposlenosti. Državna potrošnja se bo ob nadaljevanju konsolidacije javnih financ tudi letos zmanjšala, in sicer v povezavi z racionalizacijo izdatkov za blago in storitve.

V prihodnjih dveh letih bo nadaljevanje okrevanja gospodarske aktivnosti povezano z nadaljnjo krepitvijo rasti izvoza in okrevanjem zasebne potrošnje, rast investicijske potrošnje pa se bo predvsem zaradi pričakovane dinamike javnih investicij upočasnila. Rast izvoza bo po relativnem izboljšanju stroškovne konkurenčnosti sledila predvidenemu nadaljevanju okrevanja v mednarodnem okolju in bo temeljila predvsem na izvozu tehnološko zahtevnejših proizvodov. Pričakujemo tudi nadaljnje okrevanje zasebne potrošnje, skladno s povečanjem razpoložljivega dohodka zaradi izboljševanja razmer na trgu dela. Predvidevamo, da bodo ob izboljšanem razpoloženju potrošniki povečali nakupe, tudi trajnih dobrin. Ob nujnem nadaljevanju javnofinančne konsolidacije bo padec državne potrošnje v prihodnjih dveh letih nekoliko občutnejši kot letos in bo izhajal, skladno z zavezami programa stabilnosti 2014, iz nadaljnje racionalizacije vmesne potrošnje ter predpostavljene restriktivne politike na področju zaposlovanja. Prihodnje leto ne pričakujemo nadaljevanja rasti javnih investicij v infrastrukturo, v letu 2016 pa bodo nekoliko manjše. To je glavni razlog za pričakovano nižjo rast skupne investicijske potrošnje. Ta bo sicer vedno bolj temeljila na zasebnih investicijah, ki se bodo začele počasi krepiti v povezavi s predvidenim postopnim izboljšanjem dostopa do virov financiranja.

Skladno z okrevanjem gospodarske aktivnosti se bo letos prvič po začetku krize povečala zaposlenost (0,6%), njeno nadaljnje povečanje pričakujemo tudi v prihodnjih dveh letih; število registriranih brezposelnih se bo postopno zmanjševalo. Število delovno aktivnih se povečuje od drugega četrtletja lani, rast pa se je v drugem četrtletju letos okrepila (desezonirano). Gibanje zaposlenosti bo letos ugodnejše kot lani v večini dejavnosti zasebnega sektorja, vendar podjetja v začetnem obdobju okrevanja ostajajo previdna pri novem zaposlovanju.

To se kaže v rasti števila delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne

sile, kjer je bilo povečanje v prvi polovici leta najvišje med vsemi dejavnostmi. Prihodnji dve leti bo skupna rast

zaposlenosti skromna, a se bo postopoma začela povečevati v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Za sektor

država smo zaradi javnofinančnih omejitev predpostavili, da se bo po letošnji stagnaciji število zaposlenih v letih

2015 in 2016 znova zmanjšalo. Število registriranih brezposelnih oseb se znižuje od marca, tudi v nadaljevanju

leta ob siceršnjih sezonsko običajnih nihanjih ne pričakujemo vnovičnega poslabšanja. Povprečno število

registriranih brezposelnih oseb pa bo letos (120,6 tisoč) zaradi neugodnih gibanj na prehodu iz lanskega v

(6)

letošnje leto še nekoliko večje kot lani. V prihodnjih dveh letih se bo ob nadaljevanju okrevanja gospodarske aktivnosti in rasti zaposlenosti število registriranih brezposelnih oseb postopoma zniževalo. Tako se bosta do leta 2016 nekoliko znižali tudi stopnji registrirane (12,7 %) in anketne (9,4 %) brezposelnosti.

Bruto plača na zaposlenega se bo v povprečju letošnjega leta povečala predvsem zaradi krepitve rasti v zasebnem sektorju, po dveh letih padanja bo višja tudi v javnem sektorju; v prihodnjih dveh letih pričakujemo nadaljnjo rast plač, ki bo še naprej zlasti posledica gibanj v zasebnem sektorju. Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju, ki se krepi od začetka lanskega leta, bo letos višja kot lani ob ugodnih gibanjih zlasti v industriji in nekaterih tržnih storitvah. V javnem sektorju po dveh letih padanja pričakujemo skromno rast, ki bo posledica začetka izplačil zadržanih napredovanj javnih uslužbencev in nadaljnje rasti plač v javnih družbah. V zasebnem sektorju prihodnje leto pričakujemo podobno rast kot letos in nato rahlo krepitev v letu 2016, skladno z nadaljevanjem gospodarskega okrevanja. V sektorju država smo zaradi javnofinančnega položaja predpostavili ohranjanje omejitev za rast plač.

Inflacija bo zaradi znižanja cen surovin na mednarodnih trgih in ob nadaljnjem šibkem povpraševanju letos ostala zelo nizka, v prihodnjih dveh letih se bo ob okrevanju gospodarske aktivnosti le postopoma krepila.

Na znižanje inflacije v letošnjem letu, enako kot na ravni celotnega evrskega območja, vplivajo predvsem nižje cene hrane in energentov, šibko povpraševanje pa zavira rast cen ostalega blaga in storitev. Skladno s pričakovanim okrevanjem domačega povpraševanja se bo inflacija v prihodnjih dveh letih postopoma krepila, a bo ostala občutno pod 2 %. To bo tudi posledica predpostavljene odsotnosti cenovnih šokov iz mednarodnega okolja, prav tako ne predvidevamo ukrepov na davčnem področju, ki bi vplivali na rast cen.

Po občutni rasti v predhodnih dveh letih bo presežek na tekočem računu plačilne bilance ostal visok v celotnem obdobju 2014–2016. Ob rasti izvoza visok presežek odraža predvsem proces razdolževanja zasebnega sektorja. Tako bruto varčevanje ostaja znatno višje od bruto investicij. Po rasti v predhodnih dveh letih bo presežek (5,5 % BDP) letos ostal visok. Ponovno se bo povečal presežek blagovne menjave, kar bo poleg vnovične višje količinske rasti izvoza od uvoza znova tudi posledica učinka izboljšanja pogojev menjave.

Nasprotno pa pričakujemo zmanjšanje presežka v storitveni menjavi in bilanci tekočih transferov ter povečanje

primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov zaradi znatnega povečanja obresti na zunanji dolg, ki bo v pretežni

meri povezano z večjim dolgom državnega sektorja.

(7)

Pri pripravi Jesenske napovedi so bili upoštevani statistični podatki, informacije in sprejeti ukrepi, znani do 5. septembra 2014.

Jesenska napoved glavnih makroekonomskih agregatov Slovenije

2013 Jesenska napoved (sept. 14)

2014 2015 2016

BRUTO DOMAČI PROIZVOD

BDP, realna rast v % -1,0 2,0 1,6 1,6

BDP, v mio EUR, tekoče cene 36.144 36.931 37.755 38.790

ZAPOSLENOST, PLAČE IN PRODUKTIVNOST

Zaposlenost, statistika nacionalnih računov, rast v % -1,5 0,6 0,4 0,5

Število registriranih brezposelnih, povprečje leta, v tisoč 119,8 120,6 119,4 116,7

Stopnja registrirane brezposelnosti v % 13,1 13,1 13,0 12,7

Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili v % 10,1 10,0 9,9 9,4

Bruto plače na zaposlenega, realna rast v % -2,0 1,0 0,7 0,6

- zasebni sektor -1,2 1,3 1,0 1,0

- javni sektor -3,0 0,8 0,4 0,2

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega), realna rast v % 0,5 1,4 1,2 1,1

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 2,6 3,7 4,3 4,9

Izvoz proizvodov 2,8 4,3 4,8 5,1

Izvoz storitev 1,8 1,2 2,5 4,2

Uvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 1,4 3,1 4,2 4,5

Uvoz proizvodov 2,2 2,2 4,3 4,5

Uvoz storitev -3,1 9,0 3,7 4,3

PLAČILNO BILANČNA STATISTIKA

Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR 2.101 2.024 2.128 2.221

- v primerjavi z BDP, v % 5,8 5,5 5,6 5,7

Saldo blagovno-storitvene menjave s tujino, v mio EUR 2.605 3.064 3.261 3.570

- v primerjavi z BDP, v % 7,2 8,3 8,6 9,2

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Domača potrošnja, realna rast v % -2,1 1,5 1,3 1,0

v tem:

Zasebna potrošnja -3,9 0,5 1,3 1,8

Državna potrošnja -1,1 -0,4 -1,0 -1,1

Investicije v osnovna sredstva 1,9 4,5 2,5 0,5

Sprememba zalog, prispevek k rasti BDP v o. t. 0,1 0,3 0,2 0,1

TEČAJ IN CENE

Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,353 1,332 1,332

Realni efektivni tečaj − deflator CPI 1,3 0,0 -0,1 0,0

Inflacija (dec./dec.) 0,7 0,6 1,1 1,3

Inflacija (povprečje leta) 1,8 0,3 0,6 1,2

Cena nafte Brent, v USD / sodček 108,6 107,0 102,0 102,0

Vir: Leto 2013 SURS, BS, ECB, EIA, 2014−2016 napoved UMAR.

(8)

(9)

jesensk a nap ov gosp odarsk ih gibanj 2014

(10)

(11)

Predpostavke Jesenske napovedi 2014

Mednarodno okolje

V drugi polovici letošnjega leta in prihodnji dve leti se bo nadaljevalo postopno okrevanje gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah, a bo nekoliko počasnejše od pomladanskih napovedi mednarodnih institucij. Po štirih četrtletjih skromne rasti je BDP v evrskem območju v drugem četrtletju letos stagniral (desezonirano), medletno je bil večji za 0,7 %, kar je slabše od pomladanskih pričakovanj mednarodnih institucij. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti in kazalniki razpoloženja so se v poletnih mesecih poslabšali, kar kaže na šibkejše okrevanje od spomladi pričakovanega tudi v prihodnjih četrtletjih. Svetovna gospodarska aktivnost se sicer krepi ob krepitvi rasti v razvitih gospodarstvih (ZDA) in vnovičnem zagonu v nastajajočih tržnih gospodarstvih, kar naj bi skupaj s šibkejšim tečajem evra pozitivno vplivalo na rast izvoza v prihodnje. Povečanje geopolitičnih napetosti (Ukrajina, Bližnji vzhod) bo imelo sicer omejen neposredni učinek na rast izvoza, a še dodatno prispeva k večji negotovosti, ki skupaj s še naprej omejenim dostopom do virov financiranja zavira hitrejše okrevanje investicij. Te se bodo po oceni ECB v prihodnjih dveh letih vseeno postopoma krepile zaradi potrebe po nadomestitvi opreme, pričakovanem izboljšanju pogojev financiranja ob nizkih obrestnih merah in napredku pri prestrukturiranju podjetniških bilanc. K izboljšanju ponudbe kreditov naj bi prispevali tudi novi nestandardni ukrepi ECB in objava rezultatov evropskih obremenitvenih testov oktobra (glej

1 Jesenska napoved temelji na tehnični predpostavki, da se bodo cene soda nafte Brent po lanskem znižanju v povprečju letošnjega in prihodnjega leta še znižale. Cena soda nafte Brent je v povprečju prvih osmih mesecev letos znašala 107,7 USD/sod, pri pripravi napovedi pa smo predpostavili, da se bo do konca leta 2016 ustalila na podobni ravni kot v povprečju avgusta. Tako predpostavka za povprečno ceno letos znaša 107 USD /sod, prihodnji dve leti pa 102 USD/

sod. Dolarske cene neenergetskih surovin naj bi se po lanskem 1,2-odstotnem znižanju tudi letos znižale (-1,6 %), v povprečju prihodnjih dveh let pa ostale nespremenjene. Predpostavka tečaja evra do ameriškega dolarja je 1,332 USD za 1 EUR, upošteva pa povprečno vrednost tečaja avgusta letos.

Okvir 1). Postopno izboljšanje razmer na trgu dela bo ob manj intenzivni javnofinančni konsolidaciji in nizkih cenah surovin omogočilo nadaljevanje oz.

krepitev rasti realnih dohodkov gospodinjstev in s tem zasebne potrošnje. Tako so zadnje razpoložljive napovedi mednarodnih institucij glede gospodarske aktivnosti v večini glavnih trgovinskih partneric za letos in prihodnje leto nekoliko nižje, kot so bile v času priprave Pomladanske napovedi, vendar še naprej predvidevajo postopno krepitev okrevanja.

Pri cenah surovin smo upoštevali zadnja gibanja in tehnične predpostavke, ki so skladne s pričakovanji mednarodnih institucij.

¹

Tabela 1: Predpostavke napovedi glede gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah

Realne stopnje rasti,

v % 2013

2014 2015 2016

Pomladanska napoved (mar. 14)

Jesenska napoved (sept. 14)

EU 0,1 1,5 1,3 2,0 1,7 1,9

Evrsko območje -0,4 1,2 0,8 1,8 1,3 1,7

Nemčija 0,4 1,8 1,6 2,0 1,7 1,7

Italija -1,9 0,6 0,0 1,2 1,0 1,5

Avstrija 0,3 1,5 1,1 1,8 1,5 1,8

Francija 0,2 1,0 0,6 1,7 1,0 1,5

Hrvaška -0,9 0,5 -0,5 1,2 0,7 1,5

Rusija 1,3 2,3 0,0 2,7 1,0 2,0

Vir: Eurostat (za leto 2013); Consensus Forecasts, avgust 2014; Eastern Consensus Forecasts, avgust 2014; EC Spring Forecast, maj 2014; ECB staff macroeconomic projections, september 2014; IMF World Economic Outlook Update, julij 2014; ocena UMAR.

Slika 1: Bruto domači proizvod in kazalnika zaupanja za evrsko območje

40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140

-6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Indeksi 2005=100

Medletna rast, v %

Vir: Eurostat, Ifo. Opomba: * podatek za Q3 2014 je povprečje julija in avgusta

BDP v EMU (leva os) ESI za EMU* (desna os)

Ifo kazalnik gospodarske klime za EMU (desna os)

(12)

Okvir 1: Gibanje posojilnih pogojev in kreditov podjetij v evrskem območju ter ukrepi ECB ECB je ob šibki kreditni aktivnosti, nizki inflaciji in šibkejšem

okrevanju gospodarstva od pričakovanj junija in septembra znižala ključne obrestne mere in napovedala dodatne nestandardne ukrepe. Obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega depozita je ECB junija in septembra vsakič znižala za 10 bazičnih točk, tako da zdaj znašata 0,05 % oz. -0,20 %. Obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila pa je junija znižala za 35 bazičnih točk in septembra še za dodatnih 10, tako da zdaj znaša 0,30 %. Poleg tega so junija napovedali ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega financiranja (TLTRO

¹

). Na prvih dveh avkcijah septembra in decembra bo bankam na voljo 400 mrd EUR posojil z ročnostjo štirih let po obrestni meri, ki bo 10 bazičnih točk višja od takrat veljavne obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja. Namen ukrepa je povečati bančno kreditiranje nefinančnega zasebnega sektorja, banke pa s pridobljenimi sredstvi ne bodo smele kupovati državnih obveznic ali dajati stanovanjskih posojil. Septembra je bila sprejeta še odločitev o dokončnih nakupih listinjenih vrednostnih papirjev nefinančnega zasebnega sektorja s premoženjskim kritjem (ABSPP

²

) ter tudi kritih obveznic finančnega sektorja oz. denarnih finančnih inštitucij (CBPP

³

).

Po občutnem zmanjšanju lani je obseg kreditov podjetij in NFI v evrskem območju v drugem četrtletju letos ostal nespremenjen, posojilni pogoji za podjetja pa so se prvič od začetka krize izboljšali. Obseg kreditov se je v drugem letošnjem četrtletju v večini držav članic evrskega območja nekoliko povečal, v bolj izpostavljenih državah pa se je nadalje zmanjšal. Podatki ankete ECB o posojilnih pogojih kažejo, da so se posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju v drugem četrtletju letos prvič po letu 2007 izboljšali. Glavni dejavniki, ki so prispevali k temu so boljša pričakovanja bank glede okrevanja gospodarstva ter večja konkurenca med bankami in nebančnih oblik financiranja. Banke so poročale tudi o povečanem povpraševanju podjetij po kreditih, in sicer predvsem zaradi financiranja zalog in za prestrukturiranje dolga, po daljšem času pa se je povečalo tudi povpraševanje podjetij po kreditih za financiranje investicij. V tretjem četrtletju banke pričakujejo nadaljnje izboljšanje posojilnih pogojev in povečanje povpraševanja podjetij po kreditih.

Slika 2: Obrestne mere ECB in EURIBOR

1 TLTRO - Targeted Longer Term Refinancing Operations

2 ABSPP - Asset Backed Securities Purchase Programme

3 CBPP - Covered Bond Purchase Programme

-0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0

jan.12 apr.12 jul.12 okt.12 jan.13 apr.13 jul.13 okt.13 jan.14 apr.14 jul.14

V %

Vir: ECB, EMMI, preračuni UMAR.

Operacije glavnega refinanciranja Mejno posojilo

Mejni depozit EURIBOR 6m

Slika 3: Sprememba obsega kreditov podjetij in NFI v evrskem območju ter posojilni pogoji

-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

-200 -160 -120 -80 -40 0 40 80 120 160

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Razlika med številom bank, ki so poslabšale in izboljšale posojilne pogoje, v %

Sprememba, v mrd EUR

Vir: ECB.

Sprememba obsega kreditov podjetij in NFI (leva os) Posojilni pogoji (desna os)

(13)

6 Več o analizi zadolženosti podjetij glej UMAR Ekonomski izzivi 2014:

Zadolženost in razdolževanje slovenskih podjetij (str. 73–100). Pri analizi smo podjetja ločili na »običajna« in »neobičajna« podjetja, kot so holdingi, lizingi ter podjetja z nič zaposlenimi. Slednja sicer prispevajo k večjemu finančnemu dolgu, vendar ne predstavljajo potencialno zdravega jedra gospodarstva, ki bi Slovenijo lahko potegnil iz krize. Od začetka krize se razdolžujejo in predstavljajo skoraj 40 % celotnega finančnega dolga, vendar pa zaposlujejo manj kot 1% vseh zaposlenih ter ustvarijo manj kot 5 % dodane vrednosti.

2 Pred sanacijo bančnega sistema je kapitalska ustreznost znašala 9,5 %.

3 Septembra 2008 so obveznosti do tujih bank znašale 17,8 mrd EUR, kar je predstavljalo več kot 35 % bilančne vsote bank, junija 2014 pa se je ta delež znižal na 11,2 %, kar je ena izmed nižjih ravni v evrskem območju.

4 Po dveh operacijah dolgoročnejšega refinanciranja ECB (LTRO) konec leta 2011 in v začetku 2012 so obveznosti slovenskega bančnega sistema do ECB marca 2012 znašale 3,8 mrd EUR.

5 Brez upoštevanja prenosa terjatev na DUTB decembra 2013 v višini 3,3 mrd EUR.

Razmere v bančnem sistemu in zadolženost podjetij

Po lanskem začetku sanacije se razmere v slovenskem bančnem sistemu postopoma stabilizirajo, vendar se predvsem obseg kreditov podjetij in NFI še zmanjšuje.

Kapitalska ustreznost (TIER1) slovenskega bančnega sistema se je po začetku bančne sanacije povečala in konec prvega četrtletja letos znašala 12,9 %

²

, kar Slovenijo uvršča v sredino držav članic evrskega območja. Delež zamud nad 90 dni, ki se je po decembrskem prenosu slabih terjatev na DUTB zmanjšal, se v zadnjih mesecih tudi zaradi manjšega obsega terjatev bank povečuje in je konec junija znašal 15,3 %, medtem ko delež vseh zamud niha okrog 18 %. Ob tem se je letos občutno upočasnilo oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, kar je pomembno prispevalo k boljšim poslovnim rezultatom v slovenskem bančnem sistemu. Banke so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta neto odplačale še za okoli 580 mio EUR obveznosti do tujine, kar je sicer najmanj v zadnjih štirih letih. Nižja vrednost je po naši oceni posledica manjšega obsega obveznosti do tujih bank, ki so konec julija letos znašale 5,2 mrd EUR

³

, in tudi ugodnih julijskih gibanj, ko so se banke v tujini neto zadolžile za okoli 180 mio EUR. Banke so po začetku sanacije bančnega sistema občutno znižale obseg obveznosti do ECB, ki se je do konca julija znižal na 1,6 mrd EUR.

⁴

Zmanjševanje skupnega obsega kreditov domačim

Slika 4: Sprememba obsega kreditov podjetij in NFI ter razlike v obrestnih merah za podjetja v Sloveniji in v evrskem območju

⁵

0 40 80 120 160 200 240 280 320 360

-800 -600 -400 -200 0 200 400 600 800 1.000

jan.07 jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 Razlika v obrestnih merah, v bazičnih točkah

Sprememba obsega, v mio EUR

Vir: BS.

Obseg kreditov podjetij in NFI Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR Obrestne mere za kredite nad 0,25 in do 1 mio EUR

nebančnim sektorjem se je v prvih sedmih mesecih letos sicer nekoliko upočasnilo, vendar v veliki meri zaradi manjšega razdolževanja države in gospodinjstev.

Zmanjševanje obsega kreditov podjetij in NFI pa je bilo v sedmih mesecih letos podobno kot v enakem obdobju lani in je znašalo 870 mio EUR.

Analiza kaže, da razdolževanje podjetij poteka od leta 2010.

⁶

V prvih dveh letih so se finančne obveznosti podjetij (t. i. običajnih podjetij brez holdingov, lizingov in podjetij z nič zaposlenimi) zmanjšale predvsem zaradi prenehanja poslovanja podjetij, v letih 2012 in 2013 pa so se zmanjšale tudi finančne obveznosti obstoječih podjetij, in sicer za 0,4 in 0,5 mrd EUR. Dinamika razdolževanja finančnih obveznosti do bank je podobna, in sicer se podjetja razdolžujejo zadnja tri leta. Dolg je precej koncentriran, saj prezadolžena običajna podjetja (finančni dolg imajo petkrat večji od EBIDTA ter dolg in negativen EBITDA), ki so imela v letu 2013 okoli tri četrtine bančnega in finančnega ter nekaj več kot polovico celotnega dolga običajnih podjetij, predstavljajo tretjino v številu podjetij in zaposlenih. Ustvarila so le četrtino dodane vrednosti in imela slabo desetino celotnega EBITDA. Med njimi prevladujejo mikro podjetja in tista usmerjena na domači trg. Iz tega tudi izhaja, da obstaja zdravo jedro podjetij, ki se v krizi niso prezadolžila in so kmalu po padcu povpraševanja v letu 2009 že uspela normalizirat in celo izboljšati poslovanje. Nekatera so v zadnjem obdobju povečala tako zaposlenost kot maso plač, med njimi je več izvoznih podjetij.

Slika 5: Finančni dolg in število podjetij glede na velikost kazalca finančni dolg na EBITDA v letu 2013

3,8

1,6 4,4

2,7 2,9

6,4

3,8

0,3 1,2

4,8

6,1 20,9

4,9

1,6 1,5

3,3

0 4 8 12 16 20 24 28

0 1 2 3 4 5 6 7

Negativen

EBITDA [0, 2) [2, 5) [5, 7) [7,10) [10, ∞)

V 1.000

V mrd EUR

Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: *finančni dolg petkrat večji od EBIDTA ter dolg in negativen EBITDA.

Finančni dolg skupaj Prezadolženost*

Število podjetij (desna os)

(14)

7 Učinek povečanja stopenj DDV, povišanje trošarin na nekatere trošarinske izdelke, uvedba novega davka na loterijske srečke, zvišanje prispevnih stopenj in širitev prispevnih osnov za prispevke za zdravstveno zavarovanje za nekatere kategorije zavarovancev, povečanje nekaterih nedavčnih prihodkov (udeležba na dobičku javnih podjetij), enkratni prihodki od prodaje koncesijske dajatve za radijske frekvence za mobilno telefonijo idr.

Ob nadaljevanju procesa razdolževanja podjetij in neugodnih pogojev zadolževanja smo pri pripravi napovedi predpostavili, da prihodnje leto še ne bo prišlo do vidne oživitve kreditne aktivnosti. Ocenjujemo, da se bo proces razdolževanja podjetij v prihodnjih letih nadaljeval. Na pričakovano šibko okrevanje kreditne aktivnosti pa vplivajo tudi neugodni pogoji zadolževanja.

Podjetja, ki nimajo težav z prezadolženostjo, od zadolževanja pri domačih bankah po naši oceni odvrača ohranjanje aktivnih obrestnih mer na visoki ravni, ki tudi po začetku sanacije bančnega sistema ostaja občutno višja od povprečja v evrskem območju, medtem ko so se razlike v donosnostih do dospetja državnih obveznic in depozitov v tem obdobju precej znižale.

Javne finance

Po zastoju v konsolidaciji v letu 2013 se fiskalna politika sooča z izzivom nadaljnjega zniževanja javnofinančnega primanjkljaja v skladu z zavezami v okviru postopka presežnega primanjkljaja ter stabilizacije javnega dolga in izdatkov za obresti.

Povečanje dolga v zadnjih petih letih, ko se je njegov delež glede na BDP povečal za 50 o. t. (na 71,7 % BDP), je Slovenijo v relativno kratkem obdobju od začetka gospodarske krize premaknilo iz skupine nizko zadolženih držav EU v skupino srednje zadolženih.

Povečevanje dolga in s tem odplačil obresti na dolg, v kombinaciji s potrebnim fiskalnim naporom za znižanje primanjkljaja sektorja država, ustvarja pritisk na strukturo javnofinančnih izdatkov in na njihovo prilagajanje.

Zato zajezitev nadaljnje rasti dolga in plačil obresti predstavlja pomemben izziv prihodnje fiskalne politike, kar pa bo možno le s postopno odpravo javnofinančnega primanjkljaja oz. oblikovanjem primarnega presežka. Iz priporočil Sveta EU (junij 2013) izhaja, da naj se primanjkljaj sektorja država Slovenije v letu 2015 zniža na 2,5 % BDP. Z vidika ohranjanja pozitivne percepcije Slovenije na mednarodnih finančnih trgih ter s tem povezanimi nizkimi zahtevanimi donosnostmi slovenskih državnih obveznic, ki pomembno določajo tudi dostopnost in ceno virov financiranja ostalih subjektov v državi, bodo poleg nadaljnjega zniževanja primanjkljaja potrebni nadaljnji koraki tudi na drugih področjih (pokojninski sistem, konsolidacija bančnega sektorja, privatizacija, prestrukturiranje podjetij, poslovne ovire in deregulacija poklicev, socialni sporazum in minimalna plača, boj proti korupciji), na kar je Slovenijo v svojih priporočilih opozoril tudi Svet EU (julij 2014).

Konsolidacija, ki se je začela leta 2012, se po lanskem zastoju letos nadaljuje kot posledica rasti prihodkov, ki presega rast odhodkov. Glede na sprejete mednarodne zaveze v napovedi upoštevamo, da se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Javnofinančni prihodki, ki so se lani povišali prvič od začetka gospodarske krize kot posledica dviga stopenj DDV, povišanja nekaterih nedavčnih prihodkov in prilivov sredstev EU, se povečujejo tudi letos. Takšna gibanja prihodkov so večinoma posledica diskrecijskih oziroma enkratnih ukrepov

⁷

, v določeni meri pa tudi izboljšanja gospodarske aktivnosti. Podobno kot lani se v povezavi z visoko ravnjo črpanja sredstev EU tudi letos nadaljuje krepitev investicijske dejavnosti države, okrepljeni pa so napori za znižanje nekaterih drugih izdatkov (izdatki za blago in storitve). Močno povečanje letos izhaja tudi iz izdatkov za obresti na javni dolg.

Pri pripravi napovedi smo glede usmeritev prihodnje

javnofinančne politike izhajali iz že sprejetih dokumentov

(Program stabilnosti 2014, državni proračun za leto 2015),

skladno s katerimi se bo javnofinančna konsolidacija

nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Iz njih izhaja, da se

bodo prizadevanja za zniževanje javnofinančnih izdatkov

nadaljevala na področju subvencij, izdatkov za vmesno

porabo ter izdatkov za zaposlene, kar smo upoštevali

pri pripravi napovedi. Ukrepi na teh področjih bodo

potrebni kljub pričakovanim ugodnejšim gospodarskim

razmeram. Glede na iztekanje možnosti črpanja sredstev

EU iz finančne perspektive 2007–2013 tudi v letu 2015

pričakujemo relativno visok obseg teh sredstev in s tem

povezano raven državnih investicij.

(15)

Napoved gospodarske aktivnost v Sloveniji

Bruto domači proizvod – agregati potrošnje

Po ugodnih gibanjih v prvi polovici leta bo bruto domači proizvod letos večji za 2,0 %, in sicer predvsem zaradi rasti izvoza in investicij v infrastrukturo. BDP se od začetka lanskega leta povečuje (desezonirano), medletno pa je bil v prvi polovici letošnjega leta večji za 2,5 %. To je bila posledica krepitve rasti izvoza in občutno večjih infrastrukturnih investicij, ki so po naši oceni v veliki meri vezane na črpanje sredstev EU. V drugi polovici leta sicer pričakujemo umirjanje gospodarske rasti, saj se ob umiritvi okrevanja gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju rast izvoza ne bo več krepila, kazalniki prihodnje gradbene aktivnosti pa nakazujejo zmanjšanje gradbenih investicij. Skupno bo v letu

Tabela 2: Napoved gospodarske rasti

Realne stopnje rasti,

v % 2013

2014 2015 2016

Bruto domači proizvod -1,0 0,5 2,0 0,7 1,6 1,6

Izvoz 2,6 4,2 3,7 4,8 4,3 4,9

Uvoz 1,4 3,5 3,1 5,2 4,2 4,5

Saldo menjave s tujino

(prispevek k rasti v o.t.) 1,0 0,8 0,6 0,1 0,4 0,7

Zasebna potrošnja -3,9 -0,4 0,5 0,7 1,3 1,8

Državna potrošnja -1,1 -1,5 -0,4 -0,9 -1,0 -1,1

Bruto investicije v osnovna sredstva 1,9 -0,5 4,5 1,0 2,5 0,5

Sprememba zalog in vrednostni predmeti

(prispevek k rasti v o.t.) 0,1 0,2 0,3 0,2 0,2 0,1

Vir: SURS, 2014−2016 napoved UMAR.

Slika 6: Bruto domači proizvod v Sloveniji

-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4

-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Četrtletna sprememba, desezonirano, v %

Medletna sprememba, v %

Vir: SURS.

Medletno (leva os)

Četrtletno, desezonirano (desna os)

2014 rast izvoza večja kot lani, zaradi večjega obsega infrastrukturnih investicij bo višja tudi rast bruto investicij v osnovna sredstva. Po dveh letih občutnih padcev se bo letos nekoliko povečala zasebna potrošnja. Ta bo sledila rasti razpoložljivega dohodka, ki jo povezujemo s sicer šibkim okrevanjem na trgu dela, ki se odraža v rasti plač in tudi zaposlenosti. Državna potrošnja se bo zaradi nujnosti javnofinančne konsolidacije ob nadaljnji racionalizaciji izdatkov za blago in storitve tudi letos zmanjšala.

Po dveh letih občutnega padca se bo letos nekoliko povečal razpoložljivi dohodek gospodinjstev, kar bo ob izboljšanju razpoloženja potrošnikov privedlo do sicer skromne rasti zasebne potrošnje (0,5 %). Po lanskem padcu se bo povečala povprečna bruto plača, predvsem zaradi vidne krepitve rasti v zasebnem sektorju, prvič po začetku krize se bo nekoliko povečala tudi zaposlenost.

Zaradi tega bo višja skupna masa plač. Pri socialnih transferih, ki se zaradi lani sprejetih ukrepov letos ne usklajujejo z inflacijo, pričakujemo skromno rast. Rast zasebne potrošnje nakazuje tudi občutno izboljšanje Slika 7: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

-50 -40 -30 -20 -10 0

94 96 98 100 102 104

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Ravnotežje, desezonirano v%

Desezoniran indeks 2008=100

Vir: SURS. Opomba: *desezoniranje UMAR, ** podatek za Q3 14 je povprečje julija in avgusta.

Potrošnja gospodinjstev*

Masa neto plač*

Kazalnik zaupanja potrošnikov** (desna os)

(16)

Okvir 2: Revizija temeljnih agregatov nacionalnih računov

SURS je avgusta letos prvič objavil podatke o nacionalnih računih po prenovljeni evropski metodologiji (Evropski sistem računov 2010 – ESR 2010), po katerih je bila raven BDP v obdobju 1995–2013 v povprečju 1,8 % višja kot pred revizijo, stopnje gospodarske rasti pa se niso bistveno spremenile.

¹

V skladu z zahtevami ESR 2010 so bili revidirani podatki o nacionalnih računih za celotno obdobje od leta 1995. Pri slovenskih nacionalnih računih ima sprememba metodologije največji vpliv pri razširitvi koncepta osnovnih sredstev, predvsem z izdatki za raziskave in razvoj (RR) in tudi izdatki za vojaško orožje. Ti so po ESR 1995 predstavljali vmesno potrošnjo, po ESR 2010 pa ustvarijo nov proizvod. Ta sprememba poveča dodano vrednost, investicije in bruto domači proizvod. Raven bruto investicij v osnovna sredstva se je tako v obdobju 1995–2013 po reviziji v povprečju zvišala za 8 %. Pomemben vpliv na slovenske agregate nacionalnih računov imajo tudi spremembe v tokovih s tujino, v katerih je spremenjena obravnava blaga za oplemenitenje ter obravnava preprodaje blaga. Spremembi na raven BDP in BND ne vplivata, spreminjajo pa se vrednosti izvoza in uvoza, in sicer sta se z revizijo v povprečju znižali za 3 %.

SURS je avgusta objavil prvo letno oceno realne spremembe BDP v letu 2013 (‑1,0 %), ki se ne razlikuje bistveno od prve ocene po četrtletnih računih (‑1,1 %), občutneje so se spremenile ocene pri podkategorijah BDP. Statistični uradi z novim naborom podatkov spreminjajo in kakovostno izboljšajo ocene pretekle gospodarske aktivnosti. To pa zaradi drugačnega izhodišča vpliva tudi na napovedi prihodnje gospodarske aktivnosti. Spremembe so pogosto večje pri podkategorijah BDP kot pa pri BDP v celoti. Pri kategorijah potrošnje je bil lani največji popravek navzdol pri zasebni potrošnji (-3,9 %, prej -2,7 %), največji popravek navzgor pa pri prispevku spremembe zalog (0,1 o. t., prej -0,5 o. t.) in rasti bruto investicij v osnovna sredstva (1,9 %, prej 0,2 %). Po proizvodni strani je bil popravek navzdol glede na prvo objavo največji v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih (1,1 %, prej 5,0 %) in gradbeništvu (-8,8 %, prej -7,0 %). Nasprotno je bil najobčutnejši popravek navzgor narejen v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (0,2 %, prej -1,2 %) ter v drugih storitvenih dejavnostih (2,5 %, prej 0,0 %).

Slika 8: Sprememba agregatov potrošnje v letu 2013

1 V letu 2013 je BDP v tekočih cenah po novih podatkih znašal 36.144 mio EUR, kar je 869 mio EUR več kot po predhodnih podatkih. Več o posledicah spremembe metodologije glej www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_revizija.asp.

-2,7 -2,0

0,2 2,9

1,3

-1,1 -0,5

-3,9 -1,1

1,9 2,6

1,4

-1,0 0,1

-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Izvoz blaga in storitev Uvoz blaga in storitev Bruto domači proizvod Prispevek sprem. Zalog (v o.t.)

Realna sprememba, v %

Vir: SURS.

Prva ocena SURS (mar. 2014) Prva letna ocena SURS (avg. 2014)

8 Investicije v stanovanja so bile še naprej medletno manjše (-3,2 %).

9 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji denarnega toka (GFS).

razpoloženja potrošnikov od začetka leta. Ti sicer ostajajo previdni predvsem pri nakupih trajnih dobrin, a manj kot v predhodnih dveh letih, kar nakazujejo tudi kazalniki potrošnje teh dobrin (prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami, prve registracije vozil).

Zaradi nujnosti javnofinančne konsolidacije se bo potrošnja države tudi letos znižala (‑0,4 %), a manj kot lani. Padec bo posledica racionalizacije izdatkov za blago in storitve, ki so se lani povečali. Na področju stroškov dela po skromnem padcu zaposlenosti v sektorju država lani (-0,2 %) pričakujemo ohranjanje števila zaposlenih, realna povprečna bruto plača pa se bo nekoliko povišala zaradi izplačil zadržanih napredovanj iz let 2011 in 2012.

Pričakujemo tudi rahlo povečanje socialnih transferov v naravi (izdatki za zdravila, regresiranje prevozov in prehrane idr.), ki so se v predhodnih dveh letih znižali.

Ob ugodnih gibanjih v prvem polletju bo v letu 2014 rast bruto investicij v osnovna sredstva 4,5‑odstotna, in sicer predvsem zaradi večjega obsega infrastrukturnih investicij, ki so po naši oceni v veliki meri vezane na črpanje sredstev EU. Rast bruto investicij v osnovna sredstva je bila ob izvozu glavni dejavnik medletne rasti BDP v prvi polovici letošnjega leta. Med njimi so imele najvišjo medletno rast investicije v infrastrukturo (38,1 %)

⁸

, kar so nakazovali že kratkoročni podatki o vrednosti opravljenih gradbenih del. Ta je bila v prvem polletju v gradnji inženirskih objektov medletno večja za 52 %, v gradnji nestanovanjskih stavb pa za 13 %.

Ocenjujemo, da gre predvsem za javne investicije, vezane

na črpanje sredstev EU, kar nakazuje visoka medletna rast

investicijskih odhodkov države, ki so bili v prvi polovici

leta medletno večji za več kot 50 %.

⁹

V drugi polovici

(17)

Slika 9: Izbrani kazalniki gradbene aktivnosti

50 60 70 80 90 100 110 120

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14

Indeks 2010=100

Vir: SURS. Opomba: *desezoniranje UMAR.

Investicije v zgradbe in objekte*

Zaloga pogodb v gradbeništvu

Površina stavb, predv. z gradb. dovoljenji v zadnjem letu

leta pričakujemo zmanjšanje gradbenih investicij, ki jo nakazujejo vsi kazalniki prihodnje gradbene aktivnosti (nove pogodbe, zaloga pogodb, izdana gradbena dovoljenja in kazalnik zaupanja v gradbeništvu).

¹⁰

Investicije v opremo in stroje pa so se po močni rasti v prvem četrtletju lani, ki je bila povezana z investicijo v večji energetski objekt, v prihodnjih četrtletjih znova zmanjšale in bile v prvi polovici letošnjega leta medletno manjše za približno desetino. V skladu z večjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti in nadaljnjo rastjo zunanjega povpraševanja v drugi polovici leta pričakujemo njihovo krepitev, predvsem v menjalnem sektorju, vendar bodo skupno v letu 2014 manjše kot lani.

10 Nove pogodbe v gradbeništvu so se po močni rasti v zadnjem četrtletju lani letos znižale (desezonirano) in bile v drugem četrtletju pod povprečno ravnjo iz lanskega leta. Podobno velja za zaloge pogodb, ki so se po občutni rasti lani letos znižale za dobro desetino. Padanje skupne površine stavb, predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji, se je lani ustavilo, v prvi polovici leta pa se je skupna površina stavb ponovno močno znižala in bila medletno nižja za več kot četrtino.

Rast izvoza (3,7 %) se bo letos še okrepila zaradi rasti izvoza blaga, rast izvoza storitev se bo upočasnila.

Ocenjujemo, da je rast izvoza blaga ob višjem zunanjem povpraševanju povezana tudi z relativnim izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti menjalnega sektorja v zadnjih letih. Medletna realna rast izvoza blaga se je v prvem polletju letos okrepila (5,5 %) zaradi večjega izvoza na trge držav članic EU. Med glavnimi trgovinskimi partnericami je bil večji kot v enakem obdobju lani predvsem izvoz na Hrvaško, v Nemčijo in Italijo, medtem ko je bil izvoz v Francijo in na Češko manjši. Izvoz na trge izven EU pa je bil medletno manjši, kljub visoki rasti izvoza v Švico in ZDA, saj je bil precej manjši izvoz v Rusijo. Z vidika panog k medletni rasti največ prispevajo srednje tehnološko zahtevne panoge, zlasti proizvodnja električnih naprav, vozil in plovil ter kemikalij in kemičnih izdelkov. Ob pričakovani upočasnitvi rasti gospodarske aktivnosti v EU se bo v drugi polovici leta upočasnila

Slika 10: Nominalni izvoz blaga – geografska porazdelitev

50 60 70 80 90 100 110 120 130

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14

Vir: SURS, preračuni UMAR.

EU Nemčija neEU Rusija

11 Ocenjujemo, da je visok uvoz teh storitev predvsem posledica aktivnosti, povezanih s sanacijo bančnega sistema.

tudi rast blagovnega izvoza. Rast izvoza storitev bo letos večinoma posledica večjih prihodkov od prihodov tujih turistov ter izvoza cestnega in železniškega transporta, manjša kot lani pa bo predvsem zaradi padca izvoza ostalih poslovnih storitev.

Ob krepitvi rasti izvoza in pričakovani rasti domače potrošnje se bo rast uvoza (3,1 %) letos okrepila. Uvoz blaga je bil v prvem polletju realno večji za 2,1 % predvsem zaradi večjega uvoza proizvodov za široko porabo. Med temi je k rasti največ prispeval uvoz osebnih avtomobilov ter poltrajnih in netrajnih proizvodov. Ob rasti investicij je skromno rast beležil tudi uvoz proizvodov za investicije. Po lanskem padcu pa je bil v prvem polletju letos medletno občutno večji uvoz storitev (12,3 %), kar je tudi glavni razlog za pričakovano krepitev rasti skupnega uvoza letos.

K njegovi rasti največ prispeva večji uvoz skupine ostalih poslovnih storitev, med njimi so letos večja zlasti plačila za računovodske, revizijske in davčne storitve.

¹¹

Večja kot v enakem obdobju lani so tudi poslovna potovanja v tujino, nadaljuje pa se medletna rast uvoza gradbenih storitev, kjer gre za izdatke za investicijska dela, gradnjo in montažo, ki jih tuja podjetja izvajajo v Sloveniji, ter uvoz storitev železniškega transporta.

V prihodnjih dveh letih bo nadaljevanje okrevanja

gospodarstva povezano z nadaljnjo krepitvijo rasti

izvoza in šibkim okrevanjem zasebne potrošnje,

gospodarska rast pa bo nekoliko nižja kot letos zaradi

upočasnitve rasti investicijske potrošnje v povezavi s

pričakovano dinamiko javnih investicij. Gospodarska

rast bo tudi v prihodnjih dveh letih temeljila predvsem

na rasti izvoza, pozitiven pa bo tudi prispevek domače

potrošnje. Rast izvoza bo povezana s predvideno postopno

(18)

Okvir 3: Tržni deleži blaga

V prvem polletju 2014 se je nadaljevala rast tržnega deleža blaga na izvoznih trgih. To kaže, da je rast izvoza povezana tudi z izboljšanjem konkurenčnosti izvoznega gospodarstva. Tržni delež Slovenije na svetovnem blagovnem trgu se je v obdobju 2008–2012 zmanjšal za 21,7 %. Negativni trend se je lani začel obračati, rast pa se je po naši oceni nadaljevala tudi v prvem polletju 2014. Tržni delež v pomembnejših trgovinskih partnericah (14-tih), kamor izvozimo skoraj tri četrtine celotnega blaga, se je v prvem polletju letos namreč nadalje povečal (6,2 %). Podobno velja za tržni delež v celotni EU, ki je bil medletno večji za 6,3 %.

¹

Skupna rast je bila predvsem posledica rasti v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Hrvaški, pa tudi Madžarski in Poljski. Hkrati smo zabeležili tudi rast na večini preostalih relativno manj pomembnih EU trgih.

²

Ob povečanem uvoznem povpraševanju predvsem po proizvodih predelovalnih dejavnosti je na EU trgih prišlo do rasti tržnih deležev pri večini najpomembnejših proizvodov v našem izvozu. Zunaj EU sta se sicer povečala tržna deleža v Rusiji in ZDA, a ob hkratnem zmanjšanju deležev v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji.

Slika 12: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših odsekih SMTK v prvem polletju 2014

³

-15 -10 -5 0 5 10 15 20

EU SKUPAJ (0-9) Primarni proizvodi (0-4) Proizvodi pred. dej (5-8) 33 Nafta, naftni derivati 35 Električna energija 54 Medicin.,farmac. proi. 62 Izdelki iz kavčuka 64 Papir,izd. iz celuloze 65 Preja,tkanine,tekst.izd. 67 Železo in jeklo 68 Barvne kovine 69 Kovinski izd., dr.neom. 71 Pogonski stroji, napr. 72 Stroji za pos.vrste ind. 74 Ind. stroji za splošno up. 77 Električni stroji,naprave 78 Cestna vozila 82 Pohištvo in deli 89 Razni gotovi izd.

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.

Izvoz Slovenija Uvoz EU Tržni delež

Slika 11: Sprememba tržnega deleža blaga

-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 I-VI 2014

Vir: SURS, Eurostat, WIIW, UN, US Census Bureau, preračuni UMAR.

14 partneric EU Svet

1 Podatki o spremembi tržnega deleža na svetovnem trgu so razpoložljivi le za prvo četrtletje letos, ko smo zabeležili 7,4-odstotno rast.

2 Na nizozemskem, belgijskem, španskem, grškem, irskem, luksemburškem, švedskem, estonskem, latvijskem, litovskem, estonskem, romunskem in bolgarskem trgu.

3 Z dvo in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU v letu 2013.

Slika 13: Izdatkovna struktura spremembe BDP v Sloveniji

-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6

-25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

napoved

Realna sprememba BDP, v %

Prispevki k medletni spremembi, v o.t.

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja

Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.

Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.

Realna rast BDP (desna os)

krepitvijo okrevanja gospodarske aktivnosti v glavnih

trgovinskih partnericah. Pričakujemo predvsem višje rasti

izvoza v države EU in le postopno krepitev izvoza izven

EU. Rast bo temeljila na izvozu tehnološko zahtevnejših

proizvodov (farmacevtska in kemična industrija,

proizvodnja vozil in električnih naprav). V prihodnjih dveh

letih pričakujemo tudi postopno krepitev rasti zasebne

potrošnje. Ta bo še naprej sledila rasti razpoložljivega

dohodka gospodinjstev, ki bo predvsem posledica rasti

sredstev za zaposlene ob pričakovanem nadaljevanju

izboljšanja razmer na trgu dela. Slednje bo prispevalo

tudi k nadaljnjemu izboljšanju razpoloženja potrošnikov,

kar bo pozitivno vplivalo na njihovo pripravljenost za

nakupe. Zaradi zaveze po znižanju javnofinančnega

primanjkljaja bo padec državne potrošnje v letih 2015

in 2016 nekoliko občutnejši kot letos. Do tega bi prišlo

ob nadaljnji racionalizaciji izdatkov za vmesno porabo,

podaljšanju veljavnih ukrepov na področju plač in

restriktivni politiki na področju zaposlovanja, kar bi

zahtevalo podaljšanje in predvsem izvajanje zaveze o

1-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih. Socialni

transferji v naravi pa bodo tudi v prihodnjih dveh letih

(19)

Slika 14: Sprememba dodane vrednosti

-3 -2 -1 0 1 2 3

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

napoved

Prispevek k spremembi dodane vrednosti, v o.t.

Vir: SURS, napoved UMAR.

Predelovalne dejavnosti (D) Ostalo (A,B,C,E) Gradbeništvo (F) Tržne storitve (G - N, R, S, T) Dej. javnih storitev (O -Q)

zmerno naraščali. Okrevanje investicijske potrošnje se bo v prihodnjih dveh letih nadaljevalo, a bo rast skromnejša kot letos in tako glavni razlog za pričakovano upočasnitev gospodarske rasti v letih 2015 in 2016. Po letošnji občutni rasti namreč pričakujemo umiritev rasti gradbenih investicij. Pri pripravi napovedi smo predpostavili, da se bodo državne investicije prihodnje leto ohranile na podobni, visoki ravni kot letos, v letu 2016 pa se bodo nekoliko zmanjšale, kar je povezano s skromnejšim črpanjem sredstev EU, značilnim za začetno obdobje nove finančne perspektive. Zaradi razdolževanja podjetij in sanacije bančnega sistema predvidevamo, da se bo postopno začel izboljševati dostop do virov financiranja, kar bo skupaj s potrebo po obnovitvi opreme in strojev ter krepitvijo tujega povpraševanja prispevalo k postopnemu okrevanju poslovnih investicij v stroje in opremo v letih 2015 in 2016.

Dodana vrednost po dejavnostih

Medletna rast dodane vrednosti, ki se je začela v drugi polovici lanskega leta, se je nadaljevala tudi v letošnjem prvem polletju (3,0 %). Okrevanje je izhajalo iz ugodnejših gibanj v večini dejavnosti, na medletno primerjavo ravni dodane vrednosti pa je v prvi polovici leta pozitivno vplivala tudi nizka lanska osnova. Do največjega zasuka je prišlo v gradbeništvu (F), kjer je bila po večletnem krčenju dodana vrednost medletno višja za 17,3 %. V medčetrtletnih primerjavah je bila rast prisotna že od druge polovice lanskega leta, izhajala pa je predvsem iz okrepljene gradnje komunalne infrastrukture, povezane s črpanjem sredstev EU. Višja gradbena aktivnost v letošnjem letu je bila poleg tega deloma povezana tudi z odpravljanjem posledic žledoloma. Krepitev aktivnosti iz druge polovice lanskega leta, povezana z izboljšanjem mednarodnega okolja, se je v prvih šestih mesecih letos nadaljevala tudi v predelovalnih dejavnostih (C), tako da je bila dodana vrednost medletno višja za 3,6 %. Izboljšanje je izviralo iz rasti prodaje na tujih trgih, prodaja na domačem trgu pa se ni bistveno izboljšala. Od sredine lanskega leta se aktivnost ponovno krepi predvsem v srednje nizko, srednje visoko in visoko tehnološko zahtevnih panogah, v nizko tehnološko zahtevnih dejavnostih pa je rast v povprečju še skromna. Ob okrevanju mednarodnega okolja in domačega povpraševanja so se medletne rasti izboljšale tudi v večini tržnih storitev, zlasti v trgovini, prometu in gostinstvu (G, H, I) pa tudi v informacijsko- komunikacijskih dejavnostih (J). Relativno visoko rast dodane vrednosti so zaradi močno povečane aktivnosti agencij za posredovanje delovne sile dosegli tudi v raznovrstnih poslovnih dejavnostih (N). S sanacijo bank ob koncu lanskega leta so se začela izboljševati tudi gibanja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (K).

V dejavnostih javnih storitev (O–Q) se je medletno upadanje dodane vrednosti, značilno za leto 2013, letos ustavilo. Aktivnost, merjena s številom zaposlenih, se je nekoliko povečala predvsem v vrtcih, osnovnih šolah in

v socialnem varstvu, drugod, zlasti v javni upravi, pa se je z izvajanjem javnofinančne konsolidacije upadanje nadaljevalo.

V drugi polovici letošnjega leta se bo medletna rast

dodane vrednosti precej upočasnila, skromna bo tudi

v prihodnjih dveh letih. Na gibanje skupne dodane

vrednosti v prihodnjih dveh letih bo pomembno vplivala

aktivnost gradbeništva, kjer podatki o zalogah pogodb

in izdanih gradbenih dovoljenjih nakazujejo zmanjšanje

že v drugi polovici letošnjega leta. V letu 2015 se bo

dodana vrednost v gradbeništvu sicer še povečala,

saj je to leto zadnje, v katerem lahko Slovenija črpa

sredstva EU iz finančne perspektive 2007–2013, vendar

bo rast precej manjša kot letos. V povezavi z dinamiko

črpanja sredstev EU pa v letu 2016 pričakujemo znižanje

dodane vrednosti v gradbeništvu. Glede na predvideno

počasnejše okrevanje aktivnosti v mednarodnem okolju

pričakujemo v drugi polovici letošnjega leta umiritev

rasti obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. V

prihodnjih dveh letih pa se bo okrevanje predelovalnih

dejavnosti spet nadaljevalo. V povezavi z ugodnejšimi

razmerami v trgovinskih partnericah in tudi ob postopni

normalizaciji razmer v domačem bančnem sistemu

pričakujemo predvsem nadaljnjo rast aktivnosti tistega

dela gospodarstva, za katerega je značilna izvozna

naravnanost in podpovprečna zadolženost. Takšni

dinamiki bo sledila tudi večina tržnih storitev, ki so precej

odvisne od sprememb v domačem povpraševanju. V

javnih storitvah pričakujemo letos in v naslednjih dveh

letih zelo šibko rast dodane vrednosti, ki bo izhajala

predvsem iz zasebnega dela izvajanja javnih storitev

(zlasti v socialnem varstvu in izobraževanju odraslih),

v javnem delu pa se bo s pričakovanim nadaljnjim

izvajanjem konsolidacije javnih financ dodana vrednost

še zmanjševala.

(20)

12 Po statistiki nacionalnih računov.

13 Število opravljenih ur na zaposlenega se je v letih 2011–2012 zmanjšalo za 1,4 % v povprečju leta, lani se je povečalo za 0,8 % in v prvi polovici letošnjega leta še za 2,0 %. Urna produktivnost se je zmanjšala predvsem v letih 2012 in 2013 (v povprečju za 0,4 % letno), v prvi polovici letos pa se je skromno povečala (0,1 %).

Tabela 3: Napoved zaposlenosti in brezposelnosti

v % 2013

2014 2015 2016

Zaposlenost po SNA, rast -1,5 -0,4 0,6 0,0 0,4 0,5

Število registriranih brezposelnih, povprečje v letu 119,8 124,6 120,6 122,9 119,4 116,7

Stopnja registrirane brezposelnosti 13,1 13,6 13,1 13,5 13,0 12,7

Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili 10,1 10,2 10,0 10,0 9,9 9,4

Slika 15: Sprememba zaposlenosti po dejavnostih

-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4

Predelovalne

dej. Gradbeništvo Tržne storitve Sektor država

Vir: SURS.

Q2 13 Q3 13 Q4 13 Q1 14 Q2 14

aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile, kjer je bilo povečanje v prvi polovici leta najvišje med vsemi dejavnostmi. V sektorju država pa bo po lanskem zmanjšanju zaposlenost letos ostala nespremenjena.

V prihodnjih dveh letih ob nadaljevanju gospodarskega okrevanja pričakujemo rast zaposlenosti. Skupna rast zaposlenosti bo sicer skromna, a se bo postopoma začela povečevati v večini dejavnosti. Ob pričakovanem okrevanju zasebne potrošnje se bo zaposlenost povišala tudi v tržnih storitvah, znotraj predelovalnih dejavnosti predvsem v tehnološko zahtevnejših panogah, v gradbeništvu pa se bodo negativna gibanja po večletnem občutnem padcu ustavila. Zaradi javnofinančnih omejitev smo predpostavili nadaljnje zmanjšanje zaposlenosti v sektorju država. Tveganje, da bi bilo povečanje zaposlenosti manjše od predvidenega pa predstavlja intenzivnejše prestrukturiranje zadolženih podjetij.

Trg dela

Zaposlenost in brezposelnost

Ob rasti gospodarske aktivnosti se bo letos zaposlenost prvič po začetku krize povečala (0,6 %).

¹²

Po podatkih SRDAP se je število delovno aktivnih začelo skromno povečevati že v drugem četrtletju lani, rast pa se je v drugem četrtletju letos okrepila (desezonirano).

Pričakujemo, da bo gibanje zaposlenosti letos v večini dejavnosti zasebnega sektorja boljše kot lani. Rast bodo sicer beležili le v nekaterih dejavnostih, v večini ostalih pa bo padec precej manjši kot lani. Boljša gibanja v dodani vrednosti pa se ne odražajo v še vidnejšem izboljšanju zaposlenosti, ker podjetja sprva povečujejo število opravljenih ur na zaposlenega oz. urno produktivnost.

¹³

Ocenjujemo, da v začetnem obdobju okrevanja gospodarske aktivnosti podjetja ostajajo previdna pri novem zaposlovanju. To se kaže v rasti števila delovno

Slika 16: Število delovno aktivnih po SRDAP in število registriranih brezposelnih

40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Delovno aktivni po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Opomba: *podatek za Q32014 je povprečje julija in avgusta.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni* (desna os)

(21)

14 Medletni padec so beležili le v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (R), v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih (J), v poslovanju z nepremičninami (L) in drugih dejavnostih (S).

15 Zadržana napredovanja so napredovanja javnih uslužbencev iz let 2011 (napredovanja v naziv) in 2012 (napredovanja v plačni razred in naziv), ki so se jim skladno z Dogovorom o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014 (UL RS št. 46/2013) začela izplačevati šele aprila letos.

16 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd.

Slika 17: Prilivi v registrirano brezposelnost in odlivi iz nje

-5.000 -3.000 -1.000 1.000 3.000 5.000 7.000

Prilivi Odlivi

Sprememba I-VIII 14/I-VIII 13, v 1.000

Vir: ZRSZ.

Poslovni razlog oz.

prisilna poravnava Prenehanje pog. za dol. čas Priliv - ostalo

Dobili delo

Upokojitev

Kršitev obveznosti

Prilivi - skupaj

Odlivi - skupaj

Ob okrevanju gospodarstva in rasti zaposlenosti se bo število registriranih brezposelnih oseb do leta 2016 postopoma zniževalo. Število registriranih brezposelnih oseb se od marca letos zmanjšuje (desezonirano). Konec avgusta je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 114.784 oseb, kar je 1,6 % manj kot avgusta lani.

Nadaljevanje podobnih gibanj ob običajnih sezonskih nihanjih pričakujemo tudi do konca leta. V prvih osmih mesecih letos se je v evidenco prijavilo 4.009 oseb manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi manj oseb, ki so izgubile delo (prenehanje pogodbe za določen čas, prijave zaradi poslovnih razlogov oz. prisilne poravnave).

Približno enak kot lani pa je bil priliv iskalcev prve zaposlitve, kar kaže na še vedno omejene zaposlitvene

možnosti mladih. Hkrati z manjšim prilivom je bil odliv iz evidence večji za 3.761 oseb, in sicer zaradi več oseb, ki so dobile delo (tudi v okviru javnih del in drugih ukrepov aktivne politike zaposlovanja), medtem ko je bil odliv zaradi kršitev obveznosti in upokojitev precej manjši kot v enakem obdobju lani. Kljub ugodnim gibanjem v zadnjih mesecih bo letos povprečno število registriranih brezposelnih oseb predvsem zaradi povečanja decembra lani in v prvih dveh mesecih letos še nekoliko večje kot lani.

Prihodnje leto bo ob pričakovani umiritvi gospodarske rasti in rasti zaposlenosti njihovo število le nekoliko manjše kot letos, nekoliko občutneje pa se bo zmanjšalo v letu 2016. Pri tem smo predpostavili podoben obseg izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja kot letos.

Plače

Bruto plača na zaposlenega se bo v povprečju letošnjega leta povišala predvsem zaradi krepitve rasti v zasebnem sektorju, po dveh letih bo višja tudi v javnem sektorju. Bruto plača v zasebnem sektorju se krepi od začetka lanskega leta (desezonirano), kar je po naši oceni posledica okrevanja gospodarske aktivnosti in izboljšanja produktivnosti. V prvi polovici letošnjega leta je bila tako medletno višja za 1,6 % nominalno ob rasti v večini dejavnosti.

¹⁴

Izstopa predvsem rast v industriji, vključno s predelovalnimi dejavnostmi in v nekaterih tržnih storitvah (raznovrstne poslovne dejavnosti, finančne in zavarovalniške ter trgovina). Kljub nadaljevanju javnofinančnih omejitev bo povprečna bruto plača letos višja tudi v javnem sektorju. V sektorju država po dveh letih občutnega padca letos pričakujemo rast, ki pa bo izključno posledica začetka izplačil zadržanih napredovanj javnih uslužbencev.

¹⁵

Nadaljevala se bo tudi rast v javnih družbah

¹⁶

, čeprav se bo drugo leto zapored nekoliko umirila.

Tabela 4: Napoved rasti povprečne bruto plače na zaposlenega

Stopnje rasti,

v % 2013

2014 2015 2016

Bruto plača na zaposlenega -nominalno -0,2 1,1 1,3 1,3 1,3 1,8

- zasebni sektor 0,6 1,2 1,6 1,6 1,6 2,2

- javni sektor -1,3 1,1 1,1 0,8 1,0 1,4

Bruto plača na zaposlenega - realno -2,0 0,8 1,0 0,2 0,7 0,6

- zasebni sektor -1,2 0,9 1,3 0,5 1,0 1,0

- javni sektor -3,0 0,8 0,8 -0,3 0,4 0,2

(22)

17 Merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin.

18 Cena soda nafte Brent je bila avgusta v EUR medletno nižja za 8,8 % (v povprečju osmih mesecev -3,8 %). Cene hrane v EUR so bile avgusta sicer medletno višje (1,0 %), ker so se v tem obdobju lani začele naglo zniževati.

V povprečju osmih mesecev letos so bile nižje za 4,4 %.

Prihodnje leto pričakujemo podobno nominalno rast povprečne bruto plače kot letos, v letu 2016 pa njeno krepitev skladno s pričakovano nadaljnjo rastjo gospodarske aktivnosti. V zasebnem sektorju se bo rast povprečne bruto plače prihodnje leto nadaljevala in v letu 2016 še nekoliko okrepila, skladno s pričakovano dinamiko okrevanja gospodarske aktivnosti. Višjo rast bodo še naprej omejevali visoka brezposelnost, težnje podjetij po izboljšanju stroškovne konkurenčnosti in tudi nizka inflacija. Rast povprečne bruto plače v javnem sektorju bo, enako kot v obdobju 2010–2014, tudi v prihodnjih dveh letih zaostajala za rastjo v zasebnem sektorju. V sektorju država smo zaradi zaostrenega javnofinančnega položaja pri pripravi napovedi predpostavili ohranjanje omejitev za rast plač.

Inflacija

Zaradi znižanja cen nafte in surovin in nadaljevanja šibkega povpraševanja, ki zavira rast cen ostalega blaga in storitev, bo inflacija tudi konec letošnjega leta zelo nizka (0,6 %).

¹⁷

Medletna inflacija se je letos še znižala, in sicer z 0,8 % v začetku leta na 0,0 % julija, avgusta je bilo zabeleženo medletno znižanje cen (-0,3 %). Glavni razlog za to je, enako kot na ravni celotnega evrskega območja, znižanje cen nafte in ostalih surovin.

¹⁸

Cene energentov in hrane so namreč konec lanskega leta k medletni inflaciji prispevale 0,7 o. t., avgusta letos pa je bil njihov prispevek negativen (-0,5 o. t.). Podobna gibanja pričakujemo tudi do konca leta. Letos se nadaljuje medletni padec cen neenergetskega blaga, zlasti trajnega, umirjena je tudi Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega

95 100 105 110 115

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14

Vir: SURS.

Skupaj Zasebni sektor

Javni sektor - v tem sektor država

Slika 19: Prispevek izbranih skupin k medletni inflaciji v Sloveniji (HICP)

-1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5

2009 2010 2011 2012 2013 avg. 2014

Medletna inflacija, v %

Prispevek k medletni inflaciji (v o.t.)

Ostalo * Storitve Energenti Hrana HICP (desna os)

Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: *Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.

rast cen večine storitev. Ocenjujemo, da je to ob skromni potrošnji posledica procesa notranjega prilagajanja cen v slovenskem gospodarstvu, ki poteka preko zniževanja relativnih cen oz. stroškov dela na enoto proizvoda.

Podobna cenovna gibanja so značilna tudi za ostale države evrskega območja, ki gredo skozi proces prilagajanja, in nekatere izmed njih beležijo deflacijo. Prispevek davčnih vplivov je, za razliko od predhodnih dveh let, letos zanemarljiv. V primeru ponovitve lanskoletnega znižanja premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa lahko pričakujemo, da bo medletna inflacija ob koncu leta še nižja od trenutno pričakovane.

¹⁹

19 Decembra lani je Vzajemna znižala premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za nekaj več kot 50 %, kar je imelo za posledico znižanje rasti v skupini zdravstveno zavarovanje. To je takrat znižalo mesečno in medletno inflacijo za 0,3 o. t.

20 Prispevek rasti cen hrane je bil v povprečju obdobja 2000–2013 0,9 o. t., enak je bil tudi prispevek energentov. V letih 2014 in 2015 bo ob trenutnih predpostavkah cen surovin na mednarodnih trgih njihov skupni prispevek v povprečju znašal 0,2 o. t.